134. številka. Ljubljanu, četrtek 13. junija. XI. leto, 1878 SLOVENSKI NA Hhaia vsak daii, UVSeflMH MBO *<».*.} ta :-.™«e po pi-asnicih, ter TtQl po poin prejemati » tv itro-oserike deiele ta celo leto 16 gld., za pol lota r> «1.1 ■» c°trt 4 — Za I»J»OlJ»no brM pošiljale ma dom n celo loto 13 gld., i* eetrt let« 3 pld. 30 kr., *.i en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so raduna lO kr. M meioc, 80 kr M ćetrt lota. — Za inje deielo toirfeo /OC) ko'.iior poštnina iznaša. — Za gospode nfiitelje na ljudskih šolah in vil dijake velja »n liana 40 t. r sicer K S Lin bij a™ na četrt leta 2 Rld. BO krv po po« ti prejeman sa ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se pladnje od Cetina topne petit-vrste 6 kr., če se o*nar.Mo «nkrat tiska, 5 kr., so dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se ■ f fi ankirati. Rokopisi se ne vračajo. — 0r*dAlltTO le v I.inbljani v Frane Kolmanovej hiši č\ 3 „gledaliska stolba". Oprav oištvo, na knioro - pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, tj. •idmhistrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Berlin 12. junija. J>e a con stici d, Salisbury Ž u valov so prišli včeraj ceni, Cortl po noči, knez Gorčakov in grof Andrassv denes. — Beacons-field in Bismark sta včeraj konferirala. Cesar je včerajšnji dan prebil na stolu naslonjaču in je po noči spal brez prestanka. JBrusselj 12. junija Liberalci so pri volitvah v senatu dobili večino za tri glase, v poslanskej zbornici pak veČino za deset glasov. Feterburg 12. junija. Mrzlica ca-ričina poneliuje, a moči ne rasto. Berlin 11. junija. Zvezni svet je sklenil jednoglasno, da se ima nemški državni zbor (reichstag) razpustiti. Dunaj 11. junija. „WieiLer Zcitung" priobčuje postavo o pokritji 60 milijon-nega kredita. Iz Bukarešta poroča „Pol. Corr.": Rusko 11. vojno oddeljenje maršira na Pitešti; da se zavaruje ki \ avti dotika vojsk, poteza se rumunska vojska proti Karpatom nazaj. Kutu unska armada jc popolnem odrezana od Bukarešta. Rumu-nija bode proti agresivnemu postopanju Rusije protestirala. V preudarek. 1. No z mtitnclio oka, z ruky pilnr nadojo kvitne Jan Kol Vir. Kdo, govoreč o Slovanstvu, Be ne spominja tega Slovaka, ki je tako navdušeno opeval slovansko vzajemnost in kdo ne potrdi, govoreč o naših sedanjih slove ns ki h raz merab, popolno omenjenega njegovega izreka: „ne iz motnega očesa, ampak iz pridne roke cvete nada". Kako pa slušamo mi Slo venci ta izrek? Prav malo in to baš sedaj. Rekel bi skoraj, da delamo mi nasprotno. Narodna zavest se je pri nas ravno toliko vzbu-lila, da izpoznavamo, da smo del Slovanstva in dalje, da smo skoro najmanjši in naj-ubožnejši-narod v slovun-tkej rodovini. Zategadelj govorimo radi o Slovanstvu, delamo pa !e malo zanj, misleč si, saj mi Slovenci ne moremo ničesa storiti, ker smo tako mali in tako ubožni narod. Mi Slovenci skrbimo sedaj tudi za svoj lastni narod veliko premalo. Mi Be zanašamo menda le na druge Slovane, na razna politična naključja. A zapomnimo Bi besede, katere je izrekel dr. Vojnović na lanskem zagrebškem taboru: nNum Hrvatom ne bo pomagal ni Rus, ni Srb, ni Bolgar itd. ako si sami ne pomagamo", obrnimo mi te besede na se! Kdo če pomagati nam, ki smo na skrajnej meji Germanstva in Italijanstva, nam, ki snio „antemurale" jugo slovanstva. Da, žalostno stanje! Ali nam se zdi še bolj žalostno, kakor je. Mi smo res v kotu Germanstva in Italijanstva, ali mi se še celo tukrj bolj pod podstrešje skrivamo in od tu 8 solznim očesom sko/i špraujo opazujemo, kako neki bo bode vse to razvilo. Čas je, da to stanje resno ogledamo, da si opomoremn, kolikor je v naši moči, da povzdignemo svojo narodnost 1 Slavni Palackv pravi v svojej oporoki: „A sedaj je pred vsem treba, da se orni-kimo". Za obrambo in povzdigo naše narodnosti nam je treba omike, prave omike. In ta je mogoča le na narodnem stališči, ker germanske omike imamo uže tako zadosti in še preveč, da se je ne moremo iznebiti. Se ve da nemarno naroduih učilišč ali za omiko se da še drugače kaj poskrbeti. Tudi pri nas se je uže precej dobro skrbelo 8 tem, da se je narod navduševal za njegov narodni poklic in s tem, da se je vložil našej literaturi temelj, na katerem se je začela uže primerno razvijati. Ali zadnji čas se ne viili nikjer napredka, smeli bi reči, da je postala naša literatura stereotipna, Če še ne celo, da je opešala. Kaj ima sedaj na? a literatura pokazati razen Časnikov, Matičnih in Mohorjevih kujig. Kaže se, da so zadobili samo ti trije faktorji privilegij za vso našo literaturo. So pa li morda časi sedaj tako neugodni za razvitek slovanskih narodov ? Ne, nikakor ne. Poglejmo samo na Čehe, ki so nam v nekaterem oziru prav zelo podobni. Ali pri njih ne zastaje literatura ampak te pra? lepo razcveta. Navesti čem samo, kar pravi „Čeehu o letošnjej razstavi čeških knjig, časnikov, muzikalij, kart in dr. „Da, imamo v resnici, ne revno, ampak bogato prebogato literaturo kljubu našim slabim razmeram. Človek, ki pozna naše razmere, bi kaj tacega ne mislil. Vsak kdor obišče razstavo, prepriča se in mora piiznati, daje pivi vtis razstave iznenadljiv in naravnost impo-zanten. Človek bi ne verjel, da je vse to nasledek duševnega delovanja češkega, a vendar je tako ! V vseh strokah literature smo vredno in dostojno zastopani in v vsacem izmej njih zlasti v vednostnih strokah stojimo na v išjej stopinji. Koliko je osredotočenih tu slavnih in zvučnih imen, katerih mnoga bi nam mogli smelo zavidati srečneji po razmerah naši sosedje." Kaj je pa pri nas, razen spisov v časnikih, ki imajo pa le bolj dnevno vrednost, in razen plačanih spisov pri Matici in družbi sv. Mohorja? Znano je pa, da so še tu dostikrat v zadregi zarad pomanjkanja gradiva, in še mej tem, kar se priobči, nij vse elite. Bitva na reki Kalki. (Spisal J. S t ck lasa) Leta 1224 je prišel poloveški kan Kotjau v gornji Galič k zetu svojemu, ruskemu knezu Mstislavu Nstislavoviču Udalemu (smelemu), ter prijavil nesrečo, ki je zadela po-loveško zemljo: „Nepoznat in uečuven narod, ki se zove tat ar.-ki, ali katerega nobeden ne po">a, govoril je kan. kdo je on in odkod je prišel, kakšen je njegov jezik, katerega je on plemena, in katere vere: le ta narod je uad-vladal sedem narodov v kavkažkih gorah, ter prihrumel v zemljo Folovcev. Veliki kau poloveški, Juri Končakovič, vzdignil se je z vojsko proti Tatarom, ali bil je potolčen, ter je v bitvi sam pal. Polovci so se v strahu raz-begli na raziie strani: eui so bežali na reko Don, k azovskemu morju, ter so tukaj našli smrt; drugi bo pobegnili proti reki Dnjepru, prešli črez poloveški nasip, ter prestopili meje ruske države; od njih tedaj je prišel kau Kotjan prosit pribežališča in pomoči k ruskim knezom. — On je prinesel b soboj bogate darove: mnogo konj, velblodov, bivolov in krasnih devic, nadaril kneza Mstislava Uda-lega, prosil njega za pomoč iu za posredovanje pred drugimi ruskimi knezovi. On jo rekel: „Našo zemljo so ti vragi oteli deues, a v vašo pridejo, ter jo zavzamejo jutri; obranite nas, ako ne — posekajo denes nas, a jutri vas!" Kan je govoril resnico. Zemlja poloveška je mejašila z zemljo rusko; ruska zemlja pa je bila rp'ideljena mej kneze, a le ti pa so živeli v Bovraštvu jeden z drugim, ter imeli mej soboj neskončne borbe; nepoznati Tatari mogli se lehko navaliti na to zemlji, ter jo pokončati. Knez Mstislav Udali je to vedel, ter je nemudoma poslal glasnika v Kijev k velikemu knezu Mstislavu Itomanoviču ; tudi semkaj so prišli poloveški poslanci s prošnjami in darovi. Veliki knez Mstislav KomanoviČ je slul takrat i mej knezi ruskimi i mej narodom kot knez najlirabrejši in nepobedivi. On je je imel v tem času znamenito družino, s katero se je hvalil in jako ponašal, in kakoršne drugi knezi nijso imeli. Mej prebivalci mesta Itostova (nedaleč od Moskve) je bil neki Aleksander, po priimku Popovič; on je služil poprej pri vladimirskem velikem knezu Vse-vlodu Jurjeviču, a po smrti Vsevlodovej pri njegovem Binu Konstantinu, knezu v Itostovu, ter ga branil v vojskah z druzimi knezi; nobeden nij njega premagal, in vedno se je hvalil, kako je on najhrabreji vitez. Po smrti Konstantina Itostovskega je izvedel Aleksan- Kam so se skrili umi, kam rodoljubje, marljivost, žrtvovalnost in navdušenje? Kje so pisatelji stari, ali so se uže naveličali, in zakaj se novi tako redko prikazujejo? Je-li mar za prosti narod dovolj preskrbljeno 8 poprejšnjimi spisi in s temi, kar jih izda zdaj družba sv. Mohorja? Je-M dovolj podučnih in zabavnih spisov za našo mladino, zlasti v srednjih šolah? Naš srednji stan po mestih nema skoro ničesar, in tako je volens nolcns navezan na nemško literaturo, t. j. na potuj čevanje. Nepozabljivemu Slomšeku se stavi spominek, a kdo ga posnema v rodoljubji, delav nosti in požrtvovalnosti? On je oral bolj le dino, in vendar je tako daleč vspel. Janežič tudi nema naslednikov. Slovenci smo res reven narod, a imamo vendar precejšnje število mož, ki bi lehko znatno podpirali z gmotnimi sredstvi p i satelje pri izdajanji raznih spisov. Prikazal se je uže sem ter tja kak Mecen, ali zadnji čas nij nijednega tacega videti. No, pa pisal bi uže še kdo, ali za peščico čitateljev nij vredno, in se tudi ne splača l Ali kdo je temu l.iv, če ne samo tisti, ki se štejejo mej narodnjake, in še celo mej zavedne. Sami so zavedni, druzih pa nečejo zavedati in navduševati za potrebe naše zadače. Časniki se sicer hvalevredno prizadevajo v tem oziru, ali kaj izda črka v primeri z živo besedo? Na prosti narod more odličen poštenjak stokrat več vpljivati, nego kateri koli časnik. Čitalnic je še veliko premalo, ali še te malo, le malo izpolnjujejo svojo veliko nalogo, t. j. malo delujejo za navdušenje narodno, za razširjevanje dobrih spisov; one izpolnjujejo bolj svojo postransko nalogo. Kje so zadnji čas naši pesniki? Freširen, Jenko i. dr. Be slave, tudi njih pesni se po-pevajo, ali ne nasledujejo se pa ne. Je-li res Bedanja doba tako gmotna, da bi nam ne mogla dati novega pesniškega naraščaja? Zakaj so utihnili naši starejši ? Tako je naše sedanje literaturno stanje. Rabil sem morda kak preoster izraz, ali razžaliti nijsero mislil nikogar. Konstatiral sem samo, da se je naša literatura začela dovoljno razvijati, in da se zdaj oziroma veliko premalo razvija. Treba bi bilo se zopet odločno poprijeti literaturnega delovanja. Začetek imamo, treba je le ne u m ornega nadaljevanja. Eljubu vsemu temu je pa vendar neizrečeno smešna, če še ne abotna, trditev odpadnikov Dežmanovcev, da se more naša literatura nesti pod pazduho. Znano jim je dobro, koliko so imeli Slovenci slovstvenega blaga uže tačas, predno je on postal izdajica narodnih svetinj. Smešna je pa ta trditev še tem bolj, če se pomisli, da je prišla ona iz ust jed nega voditelja naših renegatov in nem-škutarjev, ki vedno klobasajo, da imajo vso inteligenco na svojej Btrani. Naj pokažejo, koliko so oni napravili za nemško literaturo, ker mi v vsej njih inteligenci ne vidimo dru-zega, nego duševno bastardstvo. S — n. Spridenost na Nemškem. Strel iz puške socijalnoga demokrata dr. Nobilinga na starega cesarja Vilhelma je osvetil daleč in globoko propad, proti kateremu je nemški narod koračil; blisk iz te puške je objasnil in vsem mislečim Nemcem kakor drugim narodom pokazal pravo podobo Nemštva, kakor seje naredilo po svojih krvavih zmagah po Sedanu, ko so Nemci poslušali bolj svojo maščevalnost, lakomnost in sosedovražje, nego pa razum, srce in pamet. Izreki, ki jih zdaj čujemo iz Nemčije od jedne in druge strani, — so čisto brezsrčni, cinični, neko duševno propadanje oznanjujoči. Nobiling je baje davno pred svojim napadom na cesarja rekel: HVsak samomorec je neumen, kateri jednega mogočnega moža soboj ne vzame.*4 In ko je streljal na cesarja, streljal je sam na sebe ter leži zdaj v nesvesti. Pa to bi se še lehko idealno imenovalo nasproti temu, kar Čujemo zdaj iz sodišč, ulic in gostilnic na Nemškem. „Škoda, da ga nij v srce zadel!" odmevalo je po ulicah mej nemškimi delavci in mej boljšimi samostalnimi nemškimi ljudmi tačas, ko je strel zadel onega cesarja, kateri je nem škemu narodu največjo slavo zadobil, a osobno nikomur nič zalega storil. Nemške novine so iz kotov in krajev po Nemškem polne poročil o tacih surovih izjavah, katere so javno to žene in kaznovane bile. Misliti Bi torej moremo, koliko tisoč in tisoč tacih „grehov" je ostalo mej štirimi stenami, v društvih, kjer nij bilo izdajalca! Kakor odspodaj tako je tudi odzgoraj glaB na Nemškem po zadnjem atentatu ves uezdrav, zbegan, žalosten za nemški narod ki se je nekdaj babal s svojim dobrim srcem („gemllth"), s svojim svobodoumjem in svojo p remisija vos tj o. Na vrat na nos se hoče vse v reakcijo strmoglaviti. Jednoglasno je „zvezni svet" sklenil razpustiti zbornico po slancev, da Be pri novih volitvah volijo pač sami vladni kimovci in prelojalni klečeplazi brez vse samostalnosti. In kdor le utegne, ta kliče na Nemškem, kako je treba izrovati koren vsemu zlu, socijalni demokrati ze m. Je li pa res socijalni demokratizem Bana kriv vse razdivjanosti suruve nemške mase, in kriv nezmernosti v tem strahu pred svobodo mej nem škimi om i kanci ? Ne ! Krivi 80 temu propadanju nemške ljudstveno duše baš oni, ki so nemški narod „s krvjo iu železom" poveličali, pa dostikrat pravičnost pozabljali. Kriv je vse te korupcijo vendar le največ oni nemški militarizem, kateri je iznašel in prakticiral nemško pravilo moč je več kot pravica" — „macht get vor recht". — Pri tem izpoznanji bi bilo treba postati in tu poplavljati če se še da, a ne z zatiranjem vse svobode in z narejanjem umetnih volitev. Politični razgled« \olruuf«*