Današnja številka obsega 12 strani. »JVfovi čas“ Uhaja vsak petek ob uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo j( V gosposki ulici št 6. drugo dvorišče N9VICAS w l JUist stane ra celo leto . . . . 4 JC ra manj premožne 3 „ v JVfemčijo .... 3 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovoru. Štev, 41. V Gorici, 11. oktobra 1912. Leto III. Novo deško semenišče. Tu prinašamo' sliko novega, res veličastnega poslopja od južne ali šernpeter-ske strani.. Od tu vidimo prostore novega beškega semenišča skoraj do zadnjega do-jfotovljene pred seboj. Kako krasni so! kako ponosno se vzdigajo na holmcu sreči najlepše okolice pod svodom najlepše-jta južnega neba, obdani od luči in svetlobe, proti jasnim višinam, ki plavajo nad čjijni! Oko se jih kar naveličati ne more; l°iiko raznovrstnost in mikavnost je položna vanje, ki naj služijo le enemu vzvi-'’enemu smotru, biti prijeten dom naši ličeči se mladini na poti v službo Gospodo-v°! Ti prelepi prostori so bili pretečeno bedeljo slovesno blagoslovljeni. Bil je to svečan trenutek, zato se se b'di k njemu zbrali zastopniki najodličnejšega občinstva. Bili so navzoči: prevzvi-eni gospod škof dr. Karlin iz Trsta z zastopniki tržaš. stol. kapitlja mons. Slavcem mons. Mecchio, potem opat benediktinskega samostana v Sekovem; zastopnik kr. namaestništva v Trstu nam. svetnik korminski; dež. š. nadzornik dr. Kauer; °k''ajni glavar goriški nam. svetnik dr. Rebek; okr. š. nadzornik dr. Pavlin; ves stolni kapitelj; profesorji bogoslovnega u-čilišča v Gorici; ravnatelj osrednjega semenišča Mons. Castelliz; ravnatelji gori-škili srednjih šol; general Scotti; zastopniki drugih državnih uradov v Gorici in še drugo mnogobrojno izbrano občinstvo. Slovesna blagoslovitev, Prevzvišeni gospod knezonadškof je došcl s svojim spremstvom hitro po 9h, kjer je bil ob glavnem vhodu v poslopje sprejet od ravnateljstva zavoda in gojencev, dočim je godba članov salezijanskega oratorija pod vodstvom ravnatelja vIč. g. Ronchail-a svirafa slavnostno koračnice. Blagoslovitev novih prostorov je izvršil Ni. Ekscelenca prevzv. g. knezonadškof dr. Frančišek Borgia Sedej. Po blagoslovitvi je imel tiho sv. mašo v zavodovi kapelici, ki je bila posvečena že koncem meseca avgusta. Po sv. maši so se zbrali vsi v slovesno olepšani dvorani pod kapelico, kjer je prevzv. g. knezonadškof stopil na govorniški oder, da bi v slavnostnem govoru razvil zgodovino de- škega semenišča, čije glavne odstavke je »Novi Čas« prinesel že zadnjič. Gojenci se poklonijo knezonadškofu. Se predno pa je svoj govor začel, so se mu potom treh osmošolcev — svojih zastopnikov gojenci deškega semenišča poklonili, izjavljajoč mu - govoril .je osmošolec Laharnar imenoma vseh svojo najudanejšo iskreno zahvalo za skrb. trud in žrtve, ki jih je imel in jih ima za zavod, in obetajoč mu skromnega povračila od svoje strani s tem, da se bodo po vseh svojih močeh odzivali pričakovanju, ki je on ima glede njih. Z vso ljubeznivostjo je vzel prevzv. g. knezo-nadškof njih zagotovila na znanje: potem pa pričel podajati zgodovino malega semenišča. Govor knezonadškofa. Spominjajoč se postanka novih prostorov povdarjal je v vznesenih besedah zasluge, ki iih tukaj imata Mons. Wolf, ki je kot najboljši gospodar vedno skrbel za ohranitev in pomnožitev imetja kn. ndš. deškega semenišča in kot tak zmerom z največjo udanostjo stal ob strani svojemu nadpastirju, ter vlč. g. P. Anselm Werner, ta skromni sin reda sv. Benedikta, ki je kot arhitekt vso svojo učenost in umetniško nadarjenost postavil v službo goriške-ga knezonadškofa in se v ti službi vnemo in vestnostjo žrtvoval za vresničenje načrtov knezonadškofa. da je v nji celo svoje zdravje pustil. Glasno odobravanje s katerim je občinstvo v dvorani sprejelo izvajanje knezonadškofa. je pričalo, kako se glede zaslug teh dveh mož, vsi navzoči vjemajo ž njim. Spominjal se je potem prevzvišeni g. knezonadškof še Družbe Jezusove, ki je prevzela z letošnjim šolskim letom vodstvo vsega zavoda, da prevzame v istem zavodu tudi poučevanje in vodstvo na notranji gimnaziji, ki po načrtih knezonadškofa ima biti združena z deškim semeniščem. Tako bi Družba Jezusova no odmoru 139 let spet pričela nadaljevati ono delo. od katerega je bila leta 1773. v Gorici šiloma odstranjena. H koncu se ie prevzv. g. knezonadškof še spominjal sv. Očeta Piia X. in presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I.. opozoril na vezi. se je izučil pri učenem sobratu v benediktinskem samostanu. Potem se je sam z zasebno pridnostjo dalje izpopolnjeval, tudi tedai, ko je študiral v Monakovem na Bavarskem. Deloval je po završitvi svojcu") učenja, pri nekem arhitektu, da bi dejanski izpoznal. kako se stavbinska dela izvajajo. Prvo delo, ki je ji sam po lastnih načrtih izvršil, je ljudska šola v Sckovem: to delo je izvršil I. 1900 ko je bil še diakon. V I. 1902 do 1904 je bil na Bavarskem; kjer je v družbi z drugim arhitektom ob Starnbergovem jezeru izvršil velik samostan za misijonske sestre; posloje, ki 'r' večje kakor bo naše novo deško semenišče. V I 1905 in 1906 je izgotovil sam v ‘Fittaln blizu Oberammergau-a južno od Monakovega vciik zavod za 200 gojencev. Poslopje je sezidano v slosru. ki je bil za časa Napoleona v navadi. Kmalu potem je izvedel v samostanu na Noubergu v Salzburgu električno napeljavo. Prišel je potem v Trst. kjer ie izdelal velike načrte za samostan benediktink v Trstu. Istodobno ie priredil podrobne načrte za novo cerkev na Trsatu. Iz Trsta ie prišel v Gorico, kier biva že od 1. 1908. Tu je vodil vse delo pri stavbi novega deškega semenišča. Vsi črteži so njegovi, tudi črteži stebrov in slopov, tudi črteži vseli okraskov, vse. kar vidiš v novih prostorih. je plod njegovega uma a tudi postanek njegovega vednega osebnega nadzorovanja. Hkrati pa ie v času svojega bivanja v Gorici izoršil kapelico in sobano za razvedrilo in zabavo v duhovskem doinn v Tki pri Opatiji ter načrte za eno najlepših in največjih cerkev v Liubljani. Ta cerkev bo posvečena sv. Jožefu ter bode last jezuitov. Sezidana bo na način, kakor so zidali cerkve v 13. stoletju kjer ooažanio prehod med romanskim in gotskim slogom. ter bo že tekom prihodnjega lefa gotova. — Toda v istem času ie izgotovil tudi še načrte za novo bogoslovno semenišče v Celovcu, in njegovi načrti so bili spreietj in odobreni. — To ie torei mož. ki ie zidal noslopie našega deškega semenišča. Arhitekt, ki ne izdeluje načrtov za ooslopia. kakor iih vidiš nri voiašnicah in žal tudi pri dnifih javnih, tudi šolskih posloniih. amnak ki iz-delnic stavbc-umtvore. kakor ti pričajo noglcdi na njegova ilosedania dela. in kakor Ti priča še nailenše pogled na stavbo našega malega semenišča. Kratek opis poslopja. Poslopje ie zidano v romanskem slopu. ki ie pa seveda nrilngoden predpisom in zahtevam, ki iih vlada in potreba sedanjega časa staviio na prostore, nameniem’ šoli in zavodu mladine Nnni spominia'0 krasne na zgorai v obliki triperesne deteljice skončana okna v pritličju in mea klavnim vhodom: n a n i s polnkrožnim 1°' kom pokrita z majhnimi stebriči v različnem številu med seboi vezana okna ][ druwni in tretiem nadstronin. ki no svo” preleni razdelitvi donnšnio naitnikavnei*n raznovrstnost v stene noslonin* na ni dah1] križni hodniki, ki se s svoiimi okrožnim' loki odpirajo proti severovztočni stran' Isti slog lahko proučuješ na lopicah.kitak0 ljubko oživljajo ravne stenske prostore, ',1 Nj. Pi evzvišenost likseelenca knezonadškot dr. Sede , po čegar prizadevanju se je zgradilo novo deško semenišče. ki jih ima naš zavod do njih ter pozval vse navzoče na trikratno »Slava« njima na čast, katerim besedam so se vsi navzoč: tudi navdušeno odzvali. Govori drugih gospodov. Govorili so na to nam. svetnik Karminski imenom c. kr. namestnika 4 Trstu princa Hohenlohe in vlade, ki je knezonad-škofu častital na krasno vspelem podjetju in ga zagotovil trajne naklonjenosti od strani vlade; dalje okrajni glavar dr. R e-b e k, ki je v res lepih in iz srca prihajajočih besedah podal knezonadškofu svoje častitke povdarjajoč trdno nadejo, da bodo iz tega zavoda prihajali možje v življenje, ki bodo vdani Bogu, sv. cerkvi, vladarju in domovini. Navdušeno odobravanje vseh navzočih je pozdravilo glavarjeve besede! Govoril je hkoncu še vIč. g. P. V o 1-b c r t. ki je pomen deškega semenišča razvijal posebno iz uloge, ki jo ima katoliški duhovnik v človeški družbi. Kakor je ta uloga v neizmerno vsestransko korist cele družbe, tako je tudi pomen deškega semenišča, kjer naj se poznejši duhovniki vzgajajo, neizmerno velik. Družba Jezusova. ki je ta zavod v Gorici sprejela v vodstvo, bo s svoje strani vse storila, da bo zavod svoj namen dosegal. S tem je bila pomenljiva slovesnost zaključena. Mož, ki je zgradil deško semenišče. Mi pa sc hočemo sedaj še malo pomuditi pri umotvoru ki se vzdiguje pred nami. Stvaritelj njegov je vIč. g. P An-selm Werner iz benediktinskega samostana v Sekovem na Zgornjem Štajerskem. Veleučeni gospod je bil rojen meseca aprila 1875 na Wiirtemberškem v Nemčiji, kjer je pa ostal le do svojega trinajstega leta. Zgodaj je že stopil rned redovnike sv. Benedikta, med one redovnike. ki že skoraj 1400 let služijo Bogu, vstranskemu blagostanju človeške družbe ter vedi in umetnosti. Ta red je bil, ki je velik del narodov naše Evrope privel iz poganstva h katoliški veri. ki ie te narode povzdignil iz divjaškega življenja na visoko kulturno stopinjo, ki je med njimi stoletja delal na polju vzgoje, vede in u-metnosti. Član tega nad vse zaslužnega, v zapadni Evropi najstarejšega reda je tudi vIč. g. P. Anselm Werner, ki se je pred štirimi leti in pol dal kot arhitekt našemu prevzv. knezonadškofu na razpolago! Njegovo imč je bilo sicer pri nas neznano, a slovelo ie že drugod. Naš g. pater je že od nekdaj kazal posebno nagnenje in nadarjenost do stavbinske umetnosti. V tehniki na dozidavah, ki so pravi kras na istili stenskih prostorih. Kdo bi.mogel v kratkih besedah vse opisati, kar je stvarjajoea do-mišljiija našega arhitekta tu poklicala v življenje! Tu je treba z lastnimi očrni gle-| dati in proučevati! — Krasni prostori so 1 Posebno v I. nadstropju, ki so odločeni ’ ravnatelju bodočemu prof. zbora in biblio-: teki. Tla povsod parketirana. stene preproste, a zelo lepo in izvirno preslikane. [ Latinski napisi na stenah opozarjajo na ' "amen, katerim so prostori posvečeni. Prav tako lepi so prostori v pritličju, kjer I se nahajate dve obednici, vsaka za ISD Kojencev, in druge dvorane. Toda najlepši prostori sta pač slavnostna dvorana v pritličju srednjega kril i jn kapelica. Gorica nima lepše dvorane Kakor je ta! Dve vrsti visokih umetniško 'zdelanih na egipčanski slog spominjajočih stebrov, ki končujejo v palmovih vejah, Podpirajo kasetiran strop, v čegar rozetah •so priprte električne žarnice, ter delijo vso dvorano v tri dele, ki se v ozadju spet v Polukrogu zedinijo. Sc lepša pa je kapelica, h kateri vodi-!° od glavnega vhoda gori v II. nadstropje srednjega krila široka, s stebri in umet-n,.Ško izdelanimi ograjami okrašene stopice. Okraski so povzeti iz še starejših ča-s°v kakor je bil čas romanskega sloga. Tu Pogled na deško semenišče s Kostanjevice. P. Anselm Werner, graditelj znake. Tako se menja drugo poleg drugega. In šele kapela, ki je v vsakem oziru večja kakor marsikatera cerkev — na deželi! Napravljena je po načinu starokrščanske bazilike. Od zunaj izgleda, kakor ščanske bazilike. Od zunaj izgleda. kakor da bi bila njena notranjščina iz ene prične la-dije. Tu pa vidimo samo eno veliko glavno Indijo, dočim so po nizkih stebrih od glavne ladije oddaljene stranske ladije prirejene kot hodi po katerih gredo gojenci v klopi in iz klopi zopet ven iz kapelice. -Prostori prečne ladije so porabljeni za dvojno sakristijo na vsakistrani vzbočene-ga polukroga, v katerem se nahaja glavni altar, ki je zopet v starokrščanskem slogu cele kapelice napravljen. Altar je res krasno delo; napravil ga je gradiščanski mojster Novelli po podrobnih načrtih vlč. g. P. Wernerja. Devet vrst marmorja je pri njem vporabljenih! Obhajilna miza je divno okrašena s starokrščanskimi znaki, ki spominjajo, na sv. obhajilo. V črti obhajilne mize je na vsaki strani ob zidu postavljen po en altar. ki gleda kakor glavni altar proti ladiji. To je nekaj prav novega v naših krajih! Glavni altar je posvečen Brezmadežno spočeti Devici Mariji; od stranskih pa eden sv. Frančišku Borgia, drugi pa sv. Alojziju. Klopi v kapelici so priproste, toda izdelane slogu celi kapelici primerno. Tla so pokrita z debelim linolejem; kako krasno pa bo šele, ko bodo prazni prostori po stenah in nad glavnim altarjem izpolnjeni z umotvori slikarstva! Zasebna gimnazija. Končajmo za danes! Ti krasni prostori so posvečeni časti Božji! Iz njih naj bi prihajali mladeniči, ki bi se po končanh gimnazijskih študijah posvetili duhovske-mu stanu. Dal Bog, da b se v ta namen v novih prostorih čini preje otvorila zasebnai gimnazija, da bi vzgoja v zavodu mogla postati enotna in radi tega plodovita! To željo je imel že vstanovitelj sedanjega deš- novega deškega semenišča vidimo langobardske spomine; tam stare okraske v obliki spletenih trakov iz Dalmacije; na stebrih spet starokrščanske k »paia ITTOcVSSfe ;SSj-S-|S;'$■ tl llljSjBl ‘|lj|t kovati, da bi Avstrija mobilizirala sv® armado. Srbi so' zelo nevoljni na ker so pričakovali od Rusije več pon101 Boji na Črnogorski meji. Poročila, ki o teh bojih prihajajo svet. so si tako nasprotujoča kakor so p ( o bojih v Tripolitaniji. Zato bomo j prinašali posamezne vesti, ne prevzema1 pa odgovornosti za njih resničnost: v, Prva poročila o bojih Črnogof^, Bulgarov in Srbov s Turki dohajajo iz rigrada. Slovejo: ,, L o n d o n 9. Iz Carigrada se poro^j, t. m. zvečer: Črnogorci so obkolili ob1"^ tio mesto Berano in so napadli Turke- ^, so se trdovratno branili. Turki upaj0, ^ se toliko časa drže. dokler ne dobijo > ( moči. Turki upajo, da vržejo Črnog0 '(Konstantinopel Saloniki »m^rna VARRR nazaj. Nadalje se poroča iz Carigrada, da so se bili 8. t. m. boji med Črnogorci in Turki pri Dalumaj-Bali. Črnogorci so na-Padli tudi obmejna kraja Karakol in Kala-vo, a so jili Turki vrgli nazaj; Črnogorci So pri tem napadu izgubili veliko ljudi, Turkov je 15 ranjenih. Arako so tudi Črnogorci napadli. Turški posadki jc ukazano, da se mora do skrajnosti boriti. Boj še traja. Tudi Srbi so že začeli vojsko. V torek Ponoči je bil pri Javor-planini krvav boj nied Srbi in Turki. Novejša poročila. P o d g o r i c a. H), oktobra. Črnogorska armada je včeraj dopoldne začela boj z napadom na neko turško utrdbo nasproti Podgorici. v Artiljerijski boj je trajal štiri nre in so Črnogorci Turke zapodili iz njihove pozicije na Planinici. Nato so črnogorske čete prodirale na goro Dečič. ki Varuje cesto proti Skadru, ter tudi tu Turke napadli. Popoldne so dobili Turki oja-čenj po četah, ki so pristale na obalih ska-drskega jezera. Boi je trajal do večera. Krali Nikolaj ie s princem Mirkom in svo-iim štabom jahal na hrib pri Podgorici, nato pa se je vrnil v glavni stan, kamor sta dospela princa Danilo in Peter z bojišča in se je nato vršilo vojno posvetovanje. — ■ Ca r i g r a d. 10. oktobra. Turško vojno ministerstvo javlja: Boi za Berano tnaia z isto močjo dalje. Pred Berano. ki ie Črnogorci obleeaio, so došle čete niza-hiov. redifov ter albanskih prostovoljcev, ^a Berano osvobodijo. Solun. 10. oktobra. 'Tu se zagotavlja, da so bili Črnogorci pri Berani odbiti. Paje da so Turki Črnogorce tudi ob progi Gusinje nazaj potisnili. C a r i g r a d. 10. oktobra. Vojno ministerstvo javlja, da se tudi na bolgarski. Srbski in grški meji vrše praske s četaši. Carigrad, 10. oktobra. Sc nepotrjena vest javlja; Četa Albancev pod poveljstvom Rize beja je vpadla v črnogorsko ozemlje in si po trdovratnem boju izsilila pot v notranjost. Četa šteje 4000 hiož. Pri Tusiju je bil boj med turškimi čc-kuni in Malisori. Carigrad. 10. oktobra. Kot trdijo nficielne vesti notranjega ministerstva, je J-sad paša. ki koraka na čelu večjega Vojskega oddelka proti Skadru, prekoračil reko Mat. Malisorsi poglavarji so mu men-% zagotovili zvestobo. b Tz Carigrada poročajo, da Srbija, Bolgarija in O r š k a vsak hip napovedo vojsko. Črnogorski vojaki so priborili 4 topove in turški poveljnik se je s svojim moštvom udal. Ves dan traja boj pred mestom Tuzi. Črnogorci so nad vse navdušeni. Dne 9. t. m. je prvi top sprožil črnogorski kraljevič Peter. Naš zunanji minister. Dunaj, 10. oktobra. V današnji seji ogrske delegacije je minister za zunanje zadeve grof Berchtold med drugim izjavil: Naša prizadevanja merijo vsa na o-hranitev miru. Sicer pa se je monarhija sporazumno z ostalimi velevlastmi izjavila za nespremenjen položaj na Balkanu. Avstrija ne zasleduje na Balkanu nobene osvajalne politike. To pa ne pomeni, da nismo na dogodkih na Balkanu nič intere-sirani. Mi imamo ondi eksistenčne interese in smo odločeni jih, naj pride karkoli, varovati. (Veliko odobravanje.) Bolgarski vojaki Naš cesar o miru. Cesar je nasproti dvema zastopnikoma bank, ki ju je sprejel v avdijenci, na njihovo opombo, da upata, da se mir ohrani, izjavil: ».faz sam ga ne morem.« Vojaštvo balkanskih držav. Povsod se je mobilizacija drugače izvedla. Najpriprostejše so jo Črnogorci izvedli. Pisarili niso veliko, marveč so kar odposlanci vlade razglasili po črnogorskih vaseh in selih vojsko. Črnogorec je nato vzel puško in handžar, veliki revolver in bodalce, pa hitel k svoji stotniji. Uniform Črnogorci nimajo. Domačije zdaj čuvajo žene, ker so vsi Črnogorci vojaki. V Srbiji, ki je petkrat večja kot Črnagora, ni šlo tako hitro. Sodelovati so morale tudi železnice, a tudi na srbsko armado je pogled slikovit. Poleg dvajsetletnega mladeniča stoji sivolasi starček, uniformirana tudi ni vsa srbska armada. Prvi del srbske Grški vojaki Črnogorci zmagujejo. Izprva je črnogorsko topništvo slabo peljalo, ker ni imelo dobre pozicije. Kralj ^'kita je radi tega vpričo vseh ozmerjal Generala Božoviča, ki se je nato ustrelil. ^ D u n a j 10. (brz.) Ob 3. popoln. Iz !.°dgorice se javlja uradno: General Mar-Jjnovič, poveljnik čet okrog Dulčinja, jav-ha, da so Črnogorci prekoračili Bojano in ?jvzeli najbližje zaselke. Danes predpol-Gin je padla trdnjavica Dečič, zmagovalci Zemljevid Balkana. Tu priobčujemo zemljevid Balkana, s ka- terim upamo čitateljem ustreči. Žal, da je nemški, ker slovenskega zemljevida ni mogoče dobiti. armade nosi moderne, sive uniforme, drugi starejšo, modro obleko, tretji del je pa dobil le vojaške čepice, puške in bajonete. Najbojše je v modernem smislu opremljena bolgarska armada. Aktivni vojaki in rezervisti do 42. leta so vsi oblečeni v nove uniforme. Starejših letnikov v Bolgariji še niso pod orožje pozvali. Vreme v Bolgariji je zadnje dni ugodno. A obleka sama ne stori vojaka. Po vseh poročilih je duh v armadah krščanskih balkanskih držav dober. Vojaki smatrajo nameravano vojsko za sveto stvar, ker gre za to. da osvobode krščanske narode. Po svetu. 420 miljonov za vojaštvo. Dne 9. t. m. se je ministerski svet posvetoval o zahtevah vojnega ministra, ki zahteva 420 miljonov za vojaštvo. 250 miljonov dobi armada, 170 miljonov pa mornarica. -Vojni minister zahteva to velikansko vsoto z ozirom na veliko vojno nevarnost na Balkanu. Delegacije, ki so sedaj zbrane, se posvetujejo pred vsem o Balkanu. Skoro vsi delegati so edini v tem, da Bal- } kanskim narodom žele zmage nad Turki, ! ter da bi se Avstrija bila morala bolj bri-| gati za Balkan. Edino nemški liberalec je j vladi očital, da je premalo nemška in da 'podpira preveč Jugoslovane. Bosanski I deželni zbor sedaj zboruje mirno. Večino | imajo katoliški Hrvati in Mohamedanci. Srbi. ki so prej bili v večini, so šli sedaj v opozicijo. Predsednik sabora je Hrvat dr. Mandič. Na Rusko - Poljskem, kjer je Rusija zadnji čas mobilizirala vojaštvo — menda proti Avstriji — je nastalo med ljudstvom vladi sovražno gibanje. Ljudstvo se upira. Na več krajih so bili boji med vojaštvom in ljudstvom. Zasledili so tudi zaroto proti carju. — Hrvaški komisar Čuvaj bo baje vendar le moral zapustiti svoj svoj stolček. Baje so ga siti tudi že višji krogi. — Naš državni zbor se skliče v torek 23. t. m. Kako stališče bodo Jugoslovani zavzemali, to je odvisno od tega, kako vlogo bo Avstrija igrala na Balkanu. To je povedal te dni na Dunaju dr. Korošec na posvetovanju glede drž. zbora. Japonskega cesarja bodo kronali še le 1. 1914. V Perziji, za katero barantata že dolgo Rus in Anglež ter sta si jo tudi že razdelila na papirju, vladajo silni boji-Sedaj je baje vlada srečno premagala vstaše, ki so izgubili 300 mrtvih in 150 vjetih. Seveda vstaško gibanje neti ali Rus ali Anglež, da bo država bolj oslabela ter da jo bosta ruski stric in angleški boter ložje pobasala v malho. Na Španskem, kjer so imeli železničarsko stavko, je vlada sklenila železničarjem plače povišati in znižati delovni čas. Vsled tega so železničarji ustavili štrajk. Naš zunanji minister bo prihodnji teden došel v Italijo, kjer se snide z laškim zunanjim ministrom San Giulianom. Ta dva moža bosta gotovo popravljala strgane vrvi. s katerimi sta zvezana Italija in Avstrija. Mir med Italijo in Turčijo je gotova stvar kakor smo že zadnjič poročali v brzojavki. Podpisan pa baje mir še ni. Odposlanci obeh držav so se na tihem že dogovorili. Sedaj morajo ta dogovor potrditi obe vladi, na kar se mir oficielno sklene. Laški listi pa so hudi na svojo vlado, naj sedaj ne sklene miru, ker bi s tem izdala balkanske države. Dokler traja vojna, si Turki nemorejo pomagati ne z brodovjem in tudi veliko čet morajo obdržati doma. Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. j. (Palje.) Uvidel sem, da je nespametno to, k čemur me je bila zapeljala moja jeza radi ravnanja z Redingom A zdaj ni bilo moči nič več izpremeniti. Komisarju, ki je še klečal pred menoj, rekel sem, da je moj prijatelj z obema ženskama popolnoma nedolžen pri tem, kar se je zgodilo njegovima tovarišima in obljubi! je tudi, da bo to tudi izpričal. Nato me je Brunner potegnil za roko in mi pošepetal: „Zad-nji čas je za naju!" Res sem slišal, kako so biriči na krik obeh komisarjev drli gori po stopnicah. Ker pa sva bolje poznala stanovanje kakor najini za-sledovavci, dospela sva z Brunnerjem do nekih zakotnih stopnic in po njih sva prišla med skladišči in hlevi, ki se nahajajo za hotelom, v neke zapletene male ulice, skozi katere sva konečno dospela v ulico Sent-Au. Za eno uro sva bila že v hišici velikega sodnika na varnem in pripovedovala njemu ter mnogim rojakom, ki so se bili tja zatekli, kako kruto so ravnali z Redingom in kako sva srečno ušla. Naslednje dni nismo dobili nobenega poročila o Redingu, Sa-lisu in o obeh sestrah. 18. avgusta pa je prinesel mali Jožek pisemce od Salisa z žalostno vsebino, da ni ničesar opravil pri Dantonu, ko je prosil za Redinga. Odgovorili so mu, da že skrbe zanj v Opatiji kakor za druge ranjene častnike, ki jih je več tam. Radi Bachmanna da ni storil še ničesar. Obrniti da se hoče drugam, kjer je morda kaj upanja. Tudi od Marte je Jožek prinesel nekaj vrstic. Dobila si je s sestro drugo stanovanje, prav blizu Opatije v ulici De Bitsi, ker Malteški hotel ni več varen za nju ker hoče biti kolikor mogoče blizu svojega dragega moža. Salis ji je pri iskanju zelo pomagal. Zelo ga je hvalila radi njegovega viteškega srca in ni mogla dovolj obžalovati, da so blodnje časa premamile moža tako plemenitega srca in duha. V pripomnji konec pisma — ženske pišejo vedno glavne stvari v pripomnji — je prosila, naj ji pošljem za nekaj dni svojega služabnika, ki je tako iznajdliiv. Rada bi se ž njim dogovorila o nekem malem ndčrtu. Če morem priti tudi sam, ji je seveda še ljubše; toda naj se ne izpostavljam nevarnosti. Kako je z mojim očesom ? Z očesom je šlo na bolje. Dobil sem namreč pri velikem sodniku našega polkovega zdravnika Triozona, ki me je takoj začel zdraviti. Zelo je klel mazača, ki rane ni bil niti zadostno preiskal. Izvlekel mi je iznad trepovnice tanek a precej dolg steklen košččk, ki mi je provzročal zelo hude bolečine. Dal mi je upanje, da očesno jabolko ali vsaj očesni živec nista ranjena, kar pa se zdaj še ne da dognati. Ko mi je bil odstranil stekleni košček, se je oteklina v dveh dneh toliko ulegla, da se je zdravniku, baš predno je Jožek prinesel Martino pismo, posrečilo nekoliko pridvigniti trepavnico. In o veselje! videl sem, četudi me je svetloba, ki je padala v oko, strašno skelela-Triozon je bil zelo zadovoljen ; oko je sicer še zelo vneto, a upa, da je reši, je rekel. Vendar moram ostati še nekaj dni popolnoma v temi in pridno rabiti hladne obveze in obkladke. Naj bi li to upanje sporočil Izabeli ? — Premislil sem si in sklenil, da za zdaj še s tem počakam. Ternoto, v katero me je obsodil zdravnik, sem toliko laže prenašat. ker nas je previdni veliki sodnik vse ves dan skrival v kleti. Bilo je jasno, da bi morali vsi v zapor, če bi nas kdo videl. Kajzer pa je dal zapreti vsa okna in prilepiti na vrata listek z oznanilom, da se stanovanje z vrtom itd. odda v najem, ker je lastnik odpotoval. Ako je potem prišel kdo, želeč ogledati si stanovanje, je stara Blanšč povedala tako visoko najemnino, ki se mora plačati za celo leto naprej, da so smejoč odšli češ, da se je lastniku gotovo zmešalo. Seveda ni s nela BlanŠč tudi prižigati ognja v kuhinji in vsi smo si pomagali z mrzlo hrano, ki jo je ponoči donašala Blanšeina hči. Poročila, ki smo jih dobivali te dni, so bila obupljiva. 17. av-gnsta so res postavili revolucijsko sodišče in že dan prej so popravili giljotino na Karusejskem trgu. To izjemno sodišče naj bi vse „iz-dajavce" na debelo obsodilo in usmrtilo. Za „,zdajavce" so veljali vsi aristokrati, (plemenitaši), vsi duhovniki, ki niso hoteli priseči na ustavo, vsi, ki so bili na strani ujetega kralja, in o katerih so mislili, da bodo pomagali Prusom in Avstrijcem za obnovitev kraljestva. Slaba poročila z bojišča so še bolj zdivjala Marata, Robspierja, Dantona in vso druliall. Takoj je pričela giljotina svoje, krvavo opravilo. Koln(3 d’ Angremtfn je bil prva žrtev; sledila sta mu Laport, kraljevski upravitelj in Diiroso-ž, ki je v ,,Pariškem dnevniku" zagovarjal kralja. Četrti naj bi prišel na vrsto naš vrli major Bachtnann. Salis je sporočil, da je bil ves njegov trud popolnoma brez vspeha. „Zdaj hočejo s potoki krvi ostrašiti plemenitaše, da bi dobili pri bližnjih volitvah večino, ki bi razglasila republiko. Zelo se boje, da podležejo v volivni borbi, ker ljubezen do kralja še krepko korenini v srcu pravega naroda. Z grozo se obračam od Pariza, v katerem zapuščam ideale, za katere sem se navduševal. Mesto države, očiščene starih napak in temelječe na svobodni uslavi s kraljem kot očetom naroda na čelu, puščam za seboj tolpo krvi žejnih tiranov, k* kujejo Francijo v težje okove, kakor jih je nosila kdaj“. „Da, da", je rekel veliki sodnik, ko mi je prebral to pismo-„In on ter njegovi ložarski tovariši so pripravljali te težke okove, ko so hoteli raztrgati lažje, ki jih je dal po Bogu upostavljeni red. Jaz sem sicer že nekaj dni sem pričakoval, da bodo njegovi koraki zaman. Moj edini up je sedaj ta, da nam kak ječar pomore. Zlat ključ je odprl že marsikako ječo. Ne grem iz Pariza dokler ni Bach-mann ali prost ali mrtev". Iz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze". Slomškova slavnost v Mirnu. V nedeljo 6. oktobra se je vršila napovedana Slomškova slavnost v Mirnu. Žal, da sta velik mraz in silna burja preprečila večjo udeležbo. Po sv. maši se je najprvo vršil sestanek mladeničev Orlov v dvorani »Društvenega Doma«. Tu je br. Filip Orel v daljšem govoru povdarjal Potrebo najstrožje discipline v odsekih. Mimogrede povedano, se nam je zdel sicer ostri govor br. Orla silno umesten. Naj se tudi javno pove, da disciplina med Posameznimi odseki ni povsod vzorna, m taka kakoršna bi morala biti. Tega se ne bojimo povedati javno, ker vemo, da le napake, o katerih bi molčali, so nevarne obstoju organizacije. Zatorej bodi naša skrb: Najstrožja'disciplina! Dalje sta imela kratek govor br. Kremžar in dr. Česni k. Dr. Brecelj, predsednik »Sl. kršč. socialne zveze«, pa je poslal iz Gradca, kjer se mudi, brzojavni pozdrav, ki se glasi: »S lava S I o m š e k u! Pozdrav slavilcem! Dr. Brecel j.« Telovadba. Vkljub mrazu in burji se je popoldne Vršila telovadba pred »Društvenim Domom«. Telovadci so vstrajali junaško do zadnjega. V tem oziru zaslužijo fantje pohvalo! Proste vaje so se izvajale dobro, vendar smo videli že boljše nastope naših noriških Orlov. Toda, kdor misli, da bi bili kaki drugi telovadci pri tem vremenu kaj boljšega izvedli, se moti. Pri telovadbi 'ia orodju smo, posebno od strani ljubljanskih telovadcev videli prav lepe vaje. Tudi Goričani so večinoma dobro telovadili. Omenimo pa, da naj bi drugič vsaka vrsta telovadila 2 -3 -obvezne vaje (vsak telovadec isto vajo), nato še le vsakdo 1 ali 2 Prosti vaji. Tako pa so nam nekateri telovadci (1 ali 2) pokazali sicer polno vele-točov, deloma pravilnih, deloma ne, toda drugih vaj premalo. Zelo mučno je za gledalce, če se telovadec v veletoču vrti okrog droga 5—f> ali še večkrat ter potem Ves upehan prav netelovadsko zdrkne na tla. Veletoč se delaj le 1—2 krat, a tisti mora biti pravilen! Upoštevajte to za prihodnje nastope! Moreška se je izvajala dobro. Neki liberalni doktor se v liberalnem glasilu norčuje iz naših telovadcev. Odgovarjamo mu to le: Vkljub vsem pomanjkljivostim, ki pa jih mnogo gre na 'ovaš hudega mraza in burje, je bil nastop Orlov v Mirnu najmanj desetkrat častnej-*i ga pa sokolski ob zadnjem jubileju gorskega Sokola ali pa nastopu cerkljanskega Sokola in nešteto drugih sokolskih na stopov po deželi. Vsak naš Orel pa ima Kot krščanski mladenič dovolj vitežkega Plemenitega duha in srca, da skuša vsak Po svojih močeh delovati v čast in korist £aroda in domovine ter v prospeh katoliške misli. Kot tak ima seveda naš Orel dru-smotre iti višje cilje ko Sokol, čegar glavna naloga je. v svobodomiselnem duhu vzgajati mladino, ji vzbujati strasti ter netiti sovraštvo do vere in cerkve. Zato Sokol lahko obžaluje, da ima Orla za nasprotnika. Vaši nameni ne pojdejo v klasje! Na našem Orlu pa je, da bo slovenska mladina čistih src vedno požrtvovalnejše služila Bogu in domovini. Bratje Orli. tu je naš cilj! Nazdar! Omenimo še. da je pri telovadbi prav pridno svirala Orlovska godba iz Šmarij, ki zasluži priznanje in priporočilo! Zborovanje. Po telovadbi bi se bilo imelo vršiti zborovanje na prostem, kar pa je preprečilo vreme. Zborovalci so se nato zbrali v »Društvenem Domu«, kjer je otvoril zborovanje vlč. g. župnik Ivan Rojec, pozdravljajoč pred vsem posl. g. svetnika F o n a. ki vedno rad prihiti med ljudstvo. Povdarja, da ljudstvo želi videti in slišati med seboj tudi druge svoje poslance, ki si bodo le na ta način pridobili zaupanje, če bodo hodili med ljudstvo. (Veliko ploskanje.) Nato govori drž. poslanec g. Jožef F o n, ki se uvodoma spominja velikega Slovenca škofa A. M. Slomšek a. čegar spominu je posvečen današnji dan. Slomšek je neizmerno dobrega storil za slovenski narod, posebno velika je bila njegova skrb za mladino. In v Slomškovem duhu je bilo izpočetka delovanje Ciril Metodove družbe, ki je ob mejah vzgajala mladino. Toda svobodomiselcem, ki sovražijo vero in cerkev, se je posrečilo dobiti v tej družbi moč in vrgli So iz odbora vse naše somišljenike. ki so nato ustanovili »Slovensko Stražo«, ki deluje v Slomškovem duhu za ohranitev naših meja. Nameri »Slovenske Straže« je v prvi vrsti ta, da ustanavlja in vzdržuje ob slovenski meji otroške vrtce in ljudske šole. Tako je »Slovenska Straža« tudi pri nas na Goriškem in sicer v Podgori ustanovila otroški vrtec, v zadnji odborovi seji se je sklenilo ustanoviti tudi v Ločniku slovenski otroški vrtec. Sedaj se vrše pogajanja in pogovori, da bi sc tudi v Tržiču ustanovil otroški vrtec ali tudi dvorazredna slovenska ljudska šola. Na Goriškem imamo tudi društvo »Š o 1 s k i Do m«, ki je rešil goriške Slovence potujčevanja. V tem o-ziru ima vso zaslugo dr. A. G r e g o r č i č, voditelj S. L. S. (Ploskanje). Govornik nato poziva navzoče, naj vsak po svojih močeh podpira »Slovensko Stražo« in »Šolski Dom«. Dalje govori govornik, da liberalci jamrajo, češ da Slovenci nazadujemo. To ni res! Slovenski živelj krepko raste! Ljudsko štetje nas sicer ne kaže bogve koliko, toda ljudsko štetje so vršili nam nasprotni ljudje po svoji volji. Slovenec ie na celem iugu najbolj kulturen narod! Tak narod ne bo propadel, čeprav se nam še gode velike krivice, posebno na Koroškem. G. poslancu so zborovalci prirejali viharne ovacije. Nato ie govori! č. g. župnik Rojc o Slomšeku, slikal njegovo delovanje v korist Slovencev in prospeh katoliške Cerkve. Slomšekov duh naj ostane med Slovenci do konca! Prav od srca je govoril g. župnik vsem. Med odmori je igrala orlovska godba, gospodične pa so nabirale za »Slovensko Stražo«. Čast in hvala vsem, ki so sodelovali! Miren. Katoliško delavsko društvo v Mirnu vabi vse člane k rednemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo 13. t. m. ob 3 in pol popoldne v Društvenem domu. Odbor. ffaša mladina. Mladeniči Marijine družbe v Kanalu so nam poslali iskren dopis, v katerem se zahvaljujejo vlč. g. Jožefu Vodopivcu, ki se je kot voditelj »Marijine Družbe« poslovil od njih in odšel v Nabrežino. Dopisa v celoti nemoremo priobčiti, ker vemo, da gospodje ne želijo takih javnih zahval. Omenili pa smo to zahvalo zato, da se vidi, kako naše ljudstvo spoštuje katoliške duhovnike vkljub najpodlejšemu’ prizadevanju od strani svobodomislecev. Rihemlterg. Marijina družba v Rihembergu bo priredila veselico 13. okt. ob 3 in pol popoludne v telovadnici Orla na Ivorpu. Program bo zanimiv in zabaven. Pridite! Zadružništvo. Devin. Hranilnica in posojilnica ima v nedeljo, 13. oktobra, po sv. maši svoj redni občni zbor. Odbor vabi cenjene člane, da se zbora gotovo vdeležijo. Novice. H godovnemu prazniku Nj. Eks. našega prevzv. g. knezonadškofa se je mestna duhovščina dne 9. t. m. poklonila knezo-nadškofu ter mu po svojem govorniku Mons. Leon Sionu izročila svoje čestitke. V odgovoru je prevzv. g. ktiezonadškof priporočal edinost med duhovniki, ki naj se kaže v zvestem izvrševanju njegovih odredb in želj: priporočal ie dalje tudi, da bi med ljudstvom širili zanimanje za deško semenišče ter dobivali dobrotnikov, ki bi na svoje stroške v zavodu vzdrževali kakega gojenca ali ki bi na en ali drug način prispevali za kako vstanovno mesto v zavodu ali ki bi tudi drugače podpirali deško semenišče, da bi se v njem čim preje otvo-rila zasebna gimnazija. Ostro je potem obsodil grdo lascivno tnodo pri ženskah, ki se na škodo sramežljivosti in čistega življenja vedno bolj širi tudi pri nas, ter opozarjal duhovnike, naj bi ženskam, ki se drznejo tako grdo in pregrešno oblečene priti k obhajilni mizi, ne podelili sv. obhajila. kakor je n. pr. patriarh beneški to že odredil za svojo škofijo. Konečno je priporočil, naj bi se ob nedeljah po cerkvah noriškega mesta uvedle med službo božio kratke desetminutne pridige, da bi nrišli do besede božje tisti, ki ie drugači nikdar ne slišijo. Pozor g. duhovniki! Dr. Lesarjev: Berila in Evangeliji se dobiva v Prodajalni Kat. Tisk. Društva v Gorici. Gosp. ulica. Cena v platno vezano 4 K 50 h. po pošti 30 vin. več. Duhovska vest. Za župnika ie bil ustoličen v Čepovanu preč. g. Valentin P i -r e c dosedanji tamošnji župni upraviteli. Ročni katalog za katehete izdaja po 1 K 60 v in 2 K 20 v se dobiva v Prodajalni Kat. Tisk. Društva v Gorici, Skupna hrvaško-slovenska stranka. Dne 9. t. m. so se na Dunaju zbrali zastop- o niki naše S. L. S. in hrvaške stranke prava iz Bosne, Hrvaške, Dalmacije in Istre. Sestanek ima z ozirom na važne dogodke na Balkanu velikanski pomen. Sklenilo se je ustanoviti novo stranko pod imenom Hrvatsko-Slovenska stranka prava. Načelnika združene stranke sta dr. Mile Star-čevič in dr. Ivan Šušteršič. Dr. Ivan Šušteršič je otvoril konferenco, predsedoval pa je dr. Mile Starčevič. Dr. Šušteršič je naznanil, da so razne češke stranke izjavile. da bodo zvezo Jugoslovanov v parlamentu podpirale. Edino pametno sredstvo proti razšir-jevalcem umazanega berila in slik poznajo na Angleškem. V Angliji se je začelo živahno gibanje proti prodajalcem nenravnih fotografij, časnikov in različnih zloglasnih brošur. Kakor je nedavno tega poročal neki list iz Londona, sta bila tam obsojena dva taka propagatorja na devet mesecev v prisilno delavnico in za nameček sta jih dobila še vsak petindvajset na zadnjo plat. Tudi našo policijo opozarjamo na deloma prav umazane izložbe, ki se vidijo na Korzu in v ulici Municipio. Naša policija naj posnema zgled dunajske, ki tudi zelo preganjajudovske okuževalee mladine. Vsi pošteni ljudje ji bodo hvaležni! Brestovica. Na praznik sv. Mihaela imeli smo celodnevno češčenje Najsvetejšega. Prvi govor je bil: Evharistija in sv. Mihael« drugi »Evharistija in Lucifar«. -Pod noč je bila procesija z Najsvetejšim, katere so se vdeležili tudi naši sosedje. V redu so stopali vsi pred Najsvetejšim in za Najsvetejšim, za kar gre čast našim poštenim Kraševcem, ki se ne pustijo begati od podivjane svojadi. Razume se. da je bil oltar okrašen z najlepšimi cvetlicami z domačimi in eksotičnimi. Najdena ponesrečena deklica. Kneža. Deklico, o kateri smo sporočali, da je bila 22. sept. t. 1. izginila brez žledu so našli v nekem prepadu blizu Podleskoviee mrtvo dne 7. oktobra. Po noči je bila revica zašla v strmo senožet malo proč od hiše in tam ali po nesreči ali vsled božjastnega napada omahnila ter se valila nekoliko časa po strmini, potem pa padla čez steno v prepad in se ubila. Našli so jo ležečo na obrazu z ranami na čelu in glavi, obe roki je imela v ramenu izpahnem'. Tako je sirota prehodila križevi pot svojega življenja in šla k ljubi materi; dne 8. oktobra smo jo pokopali kot nedolžnega otroka. Cerkvena tatvina. Iz Branice: V noči .od sobote na nedeljo okradli so neznani tatovi cerkev v Branici. Odnesli so ciborii in kelih, ki je bil v zakristiji. Sv. hostje so raztresli po altarju. V noči od torka na sredo vdrli so zopet tatovi v hišo Jerneja Ukmarja Kobalov. Skrinjo, kjer je imel denar 1800 K so odnesli, jo za vasjo razbili in vzeli denar. Slanino in 3 hlebce kruha pustili so isto tam. Čudno, da žendarmeri-ja vendar ne more priti na sled tem lopovom! Dijakom priporočamo Koledarček slov. katol. dijaštva za leto 1912/13 cena 1 K. Dobiva se v Prodajalni Kat. tisk. Društva v Gorici, Gosp. ulica. Lov iia tatu. Pravijo da se je neznan uzmovič danes zjutraj vtihotapil v neko stanovanje v Semeniški ulici. Ko so ga izsledili, jo je popihal na streho. Policija ga išče po sosednih hišah a ni mu prišla še na sled. Na ulici se je nabralo polno ljudstva. Zimski mraz je vladal po naših krajih koncem pret. tedna. Kakor nam poročajo, je v soboto zjutraj po hribih zmrzovalo, tako n. pr. v Lokovcu. na Sveti gori. V nedeljo je divjala huda burja po Krasu, Vipavi in Brdih, kjer je na grozdju napravila več škode ko toča. V ponedeljek je cel dan deževalo. Ljudje so bili že zimsko opravljeni. Tudi na Češkem je bil tiste dni hud mraz nad 10" pod ničlo. Sedaj je nekoliko lepše in toplejše. Požar. Poročajo nam: Dne 4. t. m. je pogorela pri Bratinih, obč. sv. Tomaž, hiša s hlevom, last g. Bratina p. dom. Jagrov. Ker je razsajala huda burja, je obstajala velika nevarnost, da se ogenj razširi na celo vas. Pa tudi gašenje je bilo silno težavno. Vendar se je pod vodstvom gosp. orožnika iz Ajdovščine posrečilo, omejiti požar samo na imenovano hišo. Pogorela je tudi vsa krma. Zavarovano je bilo pri naši »Vzajemni«. Goričan aretiran v Italiji. Predlansko jesensko poroto je bil v Gorici obsojen A-lojzij Fantuzzi na 18 mesecev zapora, ker ie strelja! z revolverjem na dr. Battigija. Mesto da bi šel v ječo jo je pobrisal črez mejo in mislil, da uide s tem roki pravice. A te dni so ga v Čedadu izvohali tamošnji orožniki in ga aretirali. Zmaga S. L. S. na Vipavskem. V Ložah v kranjski Vipavi, je do zadnjega časa vladal liberalni župan bogataš Mayer. Predpret. teden pa so ondi pri obč. volit-tako sijajno zmagali možje S. L. S., da si Maver s svojimi pristaši niti na volišče ni upal. Prav je tako! Bivši major pred goriško poroto. Pred goriško poroto je sedel Friderik Kausek, bivši major in vojaški sodnik na Dunaju. Ko je obtoženec bil še major na Dunaju, je naprosi! pri gorjški banki Co-operativi 4200 K posojila, ki ga je tudi dobil na poroštvo dveh drugih častnikov. Toda Kausek je podpise svojih dveh porokov na menici ponaredil in dotična oficirja o dolgu nista vedela ničesar. Kausek je obroke svojega dolga nekaj časa plačeval, nakar je prenehal. Banka je tirjala oba oficirja, vsled česar je prišla sleparija na dan. Kausek, ki je izgubil vojaško službo, je sedaj pisar v neki pisarni. Obljubil je, da bo zneske mesečno odplačeval, s čemur je tudi banka bila zadovoljna. Porotniki so nato Kauseka oprostili. Radi uboja so sc v torek zagovarjali pred goriškimi porotniki Martin Gregorač, Henrik Murovec, Karol Ostrožnik, Anton Ličar in Franc Makuc, vsi iz Gor. Tribuše. Obtoženi so bili, da so 25. marca lanskega leta tako pretepli Matijo Vončino. da je ta vsled poškodb umrl. Vprašanje glede uboja so porotniki zanikali, tako da so bili obtoženci obsojeni samo vsled prestopka težke telesne poškodbe. Gregorač je dobil osem mesecev ječe, Ostrožnik sedem, Murovec pa šest mesecev. Ličar in Makuc pa sta dobila samo po en teden ječe. Tovorni vlak se je ponesrečil v sredo zjutraj na postaji Verd nad Vrhniko. Tovorni vlak. ki vozi iz Trsta proti Ljubljani je na postaji zavozil na slepi tir, vsled česar je zadel v odbijače. Sunek je bil tako velikansk, da so se vsi prazni vozovi zdrobili. Ranjen je 1 sprevodnik, ki se piše Bajc. Sreča, da ni več ranjenih. Vinska kupčija je letos pa živahna. Sicer je letina srednje dobra, a kljub temu se je oglasilo v naših krajih posebno po Vipavskem veliko vinskih kupcev, ki plačujejo mošt do 40 K in še več. Prvič sc je zgodilo letos, da so vinski kupci posetili v tolikem številu naše kraje, kar gotovo kaže, da so naša vina v sevzetu na dobrem glasu. Naši ljudje so od teh kupcev letos veliko zaslužili, a še več bi vdobili če bi imeli v naši deželi za vsak večji okraj (n. pr. za Vipavsko. Brdo. Goriško okolico) eksportne zadruge, ki bi izvažale vino v svet. Tako bi prišel ves dobiček ljudem naravnost v roke! Pred materinimi očmi umorjen otrok. V vasi Predoslje pri Kranju na Gorenjskem je dietni deček p. d. Pomijnikarjev pasel telico, privezano na vrvi. Drugi konec vrvi je deček imel prepasan okrog pasu. Naenkrat pa telica zdivja ter vleče seboi dečka, čegar glava je butala ob kamenje. Mati, ki je prizor videla, otroku m mogla pomagati. Ko so telico ukrotili, ie bil deček že mrtev. Zopet nesreča v rudniku. V rudniku v Boehumu na Nemškem je 7. t. m. zasulo 4 rudarje. Dva so rešili, o dveh pa se Še neve, sta li živa ali mrtva. Sin umoril mater. V Pragi je pred več dnevi 25-letni Koblitz umoril svojo mater ter ji uropal lO.flOf) K. na kar je pobegnil v Ameriko. Grozni zločin so odkrili še le sedaj. Zločinski sin je bil že enkrat v norišnici. 881etna starko utonila v škafu vode. To se je zgodilo te dni v Oseku v Slavoniji. Starka je bila mestna udova. Postavila se je na glavo v kad deževnice. Listnica uredništva. Anhovo: Brez zamere! Svoje domače vaške zadeve uredite doma, ker bo vsekakor boljše. Pozdrav! Trst in Istra. Iz Doline. Podpisano K. sl. izobr. društvo vljudno vabi vse moške in ženske stare in mlade, k zelo zanimivemu predavanju, ki se bode vršilo v nedeljo dne 13. oktobra popoldne po sv. blagoslovu v prostoru društva pri Dragotinu Slavec. Odbor. Duh. vesti. V Trstu so delali 24. 25. 26. septembra župnijsko skušnjo trije duhovniki; in sicer 1 Slovenec (Anton Križman). 1 Hrvat (Josip Kraljič), 1 Italijan (Dominik Fiamin). Malce zanimivo je, da je eden izmed teh treh gospodov zaradi bolehnosti začasno vpokojen (Križman) in eden pa že kanonik-kurat v Piranu (Fiamin). Trgatev v Istri. Iz Kort pri Portorose nam poročajo: Pri nas je trgatev že končana. Hvala Bogu, prav dobro kapljico nam je dal Bog. Toče letos nismo imeli. Velik vihar je divjal 4. t. m. v Trstu. 2 voza je vrgel 47 let starega voznika Stefana Petkoviča, tako da je revež umrl. Več drugih je bilo ranjenih. Sv. Ivan pri Trstu. Vže delj časa ni •bilo glasu iz tega kraja, človek bi mislil, da je vse življenje izumrlo, da je vse ono krščansko kat. gibanje od nekdaj zaspalo. A temu ni tako! Ako v poletnem času, ob hudi vročini se nebo zatemni, se čuti veliko soparico — vlada neka tihota je znamenje, da se bliža kaka nevihta; da začne grmeti in treskati. Tako se je zgodilo minulo nedeljo tudi pri nas! Vže delj časa naš župnik, sam dober, je mislil, da so vsi drugi dobri — ni mislil, da v ovčji koži se skriva grabežljivi volk, ni mislil, da je še Pastirjev hinavskih na svetu, ki znajo na obraz se dobrikati, pa so za hrbtom najhujši nasprotniki, in taki so bili v »Edinosti« tolikokrat poveličani — pohvaljeni — rodoljubni — požrtvovalni »cerkveni pevci«. na obraz so se mu dobrikali, zmiraj in Povsod poudarjali »cerkveni pevci«; pa so bili — sicer ne vsi — so častne izjeme mej njimi — najhujši liberalci — posebno nekateri odborniki, zato so tudi oni odločevali, kam naj, gredo prepevati narodne pesmi. Pa vse gre do gotovega časa. in tiste — katere bogovi sovražijo, jih vdarijo se slepoto. Tako se je tudi odboru cerkvenega pevskega zbora zgodilo. Nameravali so napraviti »koncert« — za zboljšati svoje gmotno stanje, to nič slabega ni. Pa kje? Cujte in strmite! Šli so prosjačiti dvorano »Narodnega doma« in sprejeli so še celo sodelovanje salonskega orkestra »Vrdelj-skega Sokola«. — Kako se zamore to zlasati, naj si tolmači kdor more. To je tako ogorčilo vendar enkrat g. župnika, da ni mogel, ne smel več trpeti, da bi isti »cerkveni pevski zbor«, ki se druži z najhujšimi nasprotniki sv. cerkve, še na dalje smel na koru prepevati. Zato je v nedeljo 6. t. m. v cerkvi javno zgrmel — in dal duška svoji ogorčenosti — da je javno izjavil, da ne pripozna več »cerkvenih pevcev«, ne dovoljuje, da bi še na dalje v cerkvi prepevali. To je zbudilo pri pristaših istih razburjenje, na strani dobro mislečih Pa odobravanje. Zato isti »Sv. Ivanski cerkveni pevski zbor« ne sme več nositi imena »cerkveni« kar je isti, seveda Umiraj posebno poudarjal, in ljudi slepil; ne javno nastopati pod tem imenom. Zadal si je sam smrtni udarec! A. DRUfOVKA, fiORICA — Raštelj štev. 3 — GORICA priporoča svojo bogato zalogo usnja in čveljarskih potrebščin. ŠIRITE »NOVI CAS“! ŽiMraniSti m zoboteMški stelje Dr. 1. Eržen GORICA Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. !9 Onlinira v svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. št. 20 ..Trgovsho obrtna zadruga" v GORICI, registrovana zadruga z neom. Jamstvom v likvidaciji ponuja v nakup te-le svoje nepremičnine : Enonastropno hišo v ulici sv. Ivana hšt. 7 v Gorici, ki je zelo prikladna za mesarsko obrt. Enonastropno hišo z vrtom v ulici Capitan Vandola hšt. 6 v Gorici, prikladna kot stanovanje za boljšo družino. Enonadstropno h.šo v Velikem Dolu na Kra^u, ki je prirejena za prodajalno. Ker ni v tem kraju prodajalne z jestvinami se priporoča v nakup ta hiša zlasti mladim trgovcem, ki se hočejo z manjšim kapitalom osamosvojiti. Ponudbe sprejema likvidacijski odbor v Trgovskem Domu. MIZARSTVO odlikovana z električnim mehaničnim obratom GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18. Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna. vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste. — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih i)z d e I k o v. — — — —, — — — — — Anton Krušeč, krojaški mojster, Corso Franca Jožefa štev. 39 oz. Tržaška cesta I f> sc priporoča č. duhovščini in sl. občinstvu iz mesta in dežele. M.andeRwald trgovina kolonjalov in delikates Gorica, Tekališče Jos. Verdi 32 (hiša sl, Centralna posojilnice in „Goriške zveze“) —:— priporoča prečastiti duhovščini ter sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo : kave, riža, olja, rozin, dišav, čaja in ruma. Vedno sveže najfinejše delikatese, meso, sadje in vsakovrstne marmelade v konzervah ; velika izbera vina c buteljkah in najboljših šampanjcev. Cene najnižje. = Solidna in točna postrežba. -—^ Prave — Čebe 1n o - v ošče n e sveče m m m m m in sveče za pogrebe p > nizki ceni. m m av av m |h | j z a pit rt n j e č e b e 1 in z rt zdravilo priporoča udani J. Kopač, svečar v Gorici. IVAN KRAVOS Sedlarska delavnica GORICA - na Kori\u št. tl - G0RI6A Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine; potovalne potrebščine, kakor: kovčfeke, to bice, denarnice, listnice itd. -- Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila se izvršujejo točno. — Cene zmerne. VJi tu Lehapna Liberi Corso Franceseo Giuseppe 89 se priporoča. VINO, motno, zavreto, pokvarjeno se popravi kakor tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu mostu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov pove upravništvo .Novega časa*. Priporoča sc strokovna krojačnica z e izdelavanje oblek za vsaki stan. Dobe se tudi izgotovljene obleke /,a gospode, dečke in otroke. — Ogledajte si zalogo ! C. kr. priv. kroji. M. POVERAJ GORICA Travnik St. 5. »Slovenska Straža« v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani. Svoji k svojim I Svoji k svojim M1HAELJ TURK Gorica — na Eornu štev. 6 — Gorica priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah. Vsi, ki ste skrbni možje Irt očetje! Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnjost svojih otrok ? Potem pišite „Slovenski Straži11 v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. = ............. * W- --...........LL ■■ 1 1 NOVO POGREBNO PODJETJE, TRST CORSO štev. 47 — (vogal Piazza (J. Goldoni). — Telef. 1402. >1 =0 Pfevo/ mrličev na vne kraje. Vozovi /. bogato zalogo opreme od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro. Stalne cene brez konkurence. Postrežba točna. Splošna pohvala. Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Posebno pa se priporoča o priliki praznikov vseh svetnikov z bogato založbo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov porcelana in kovine z znaki in napisi itd. itd. Nočna naročila s j sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via dellaTesa31,Tel. 1402. Zastopstvo s prodajo pogrebnimi predmeti sveče, vence, krste itd.: I. Mr se k na Opčini št. 170. — T. Vi ten na Nabrežini na trgu pri cerkvi. A. 'Jamšek pri Orehu (NogereK — F. Brneti' z> Skednju. Deležnik in upravitelj podjetja Hej^ik 5ti3elj. 1 „ ■ , Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici regiatrovana zadruga $ omejeno zavezo posreduje pri natopil tmetijsUh potrebščin in pri prodaji ■v ■v •'V' inelijrtik pridelkov, ■v ■v ■v Zaloga ja v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32. is®*' Nagrobne križe in svetilke v veliki izberi kupite le pri naši tvnlki - - --------------- ----- 1 - .!! Ufi" PINTER & LENARD v Gorici Raštelj 7-9. .lednako tudi štedilnike, peči, vlite kotle itd. ! v ' po naj n izj 1 ceru. Tvrdka 0. ZAJEC - Gorica Gosposka uilca štev. 7. Pii oroča svojo zaki^o železa, pl č ivine, kovanja za stavbe in pohištvo, traverze, c ment, ; eči, štedilni' e, ku inj ko n poh šno opravo. W$BT 6ene nizke, poštena postrežba. CjIči\ n zislopnik za'(ji>nško: Pate n t-sidr o-strešnikov proti viharju in dežju kljubujoča dvojna kritba. N a j e n o s t a v n e j e, naj laž j e, n a j c e n e j 3 ! V. Žnidarčič & dr. stavbena tvrdka v GORiei VIA, MATTIOLI. Izdeluje vsakovrstne nažrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst., izdeluje tudi Wesfal.-trope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok ki Je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z ved -o isto temperaturo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na novo otvoril mizarsko delavnico v Batujah. 'Sprejemam stavbena in pohišt-===== vena dela. —■ Zagotavljam solidno delo in zmerne cene. Priporočam se preč. duhovščini in sl. občinstvu. ANTON VETRIH, mizarski mojster 4V m m BATUJE p. ČRNIČE, m m m NE, HOVOSt. Naš znani fotograf A. JEliKIČ, uvedel je v svojem ateljeju poleg dnevne tudi električno razsvetljavo pri koji lehko slika ob vsakem času in vremenu. Prostovoljna dražba. Dne 17. oktobra t. 1. (četrtek) ob 9. uri dopoldne se prodaja v Riheriberku na prostovoljni dražbi v zapuščino pok. Emila pl. Pregl iz Ivihenberka spadajoče posestvo: L Hiša št. 50 z dvoriščem in vrtom. Zapuščin a. Izklicna cena 1500 kron. Hiša leži prav blizu postaje, gozd je zraven vasi. Dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini, pojasnila daje upravitelj zapuščine dr. 1). TREO, odvetnik v GORICI. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TRSTU, V lastni liisi. RE6ISTR0VANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO- Ulica Torni hišnica štev. 21 ob ulici delle Poste. ^a hranjenje najsigurnejši tržaški slovenski denarni zavod, ker jamčijo za v I o s>- e "•J D lani z vsem s v o j i m p r e m oženj e m. Neomejena zaveza. Uraduje se vsak delavnik: doP°}^ne od 'j- do 12. ure popoldne „ 3. „ 5. „ Sprejema kakoršnekoli hranilne vloge ter jih obrestuje čisto — brez odbitka za rentni davek, ki ga plačuje zadruga sama. ========= Za st alne vloge obresti po dogovoru višje z ozirom na svoto in neodpovedijivost istih. T7~ ^ ČEVLJARSKA ZADRUGA V MIRNU. ———— a * v 7-h———vj ■■■ ■,: cmHMmn7» ■ K t. . / • V« • ' f' V r^\ delo. Priporoča svoje prodajalne čevljev V GORICI trg sv. Antona štev. 1 (Stari trg). — V TRSTU Barriera vecchia štev. 88. Via dei Rettori štev. 1. — V SPLITU ulica Staroga suda---------------------- ki so preskrbljene z najboljšim blagom vsake vrste. Se priporoča posebno Bricem o priliki sv. birme. ................ ZI Odlikovana delavnica z električnim obratom brusač in nožar ANTON TE M I L Gorica - Verdijevo tekališče 1 Gorica Verdijevo 1 (Mar/.iniit (Marzinijuva hiša.) Zaloga britev in brivskih varnostnih priprav od 2 K I naprej. Škarje in noži vseh vrst. — Izdelki sjajut/ znano tvrdke Solingon. — ZMERNE CENE. Svoji k svojim! Priporoča se slavnemu občinstvu in čč. gg. duhovščini Slovenska brivnica Gosposka ulica nasproti Monta f postrežba čista in solidna, dijaki in otroci imajo med tednom, razun sobote in nedelje, popust. Izde-Heluje vsa lasničarska dela ter ima v zalogi kite in domačih las po zmerni ceni. So /km1 čevljar Solkan — Sv. Štefan trg 20 se priporoča sl. občinstvu za vsa tej svoji stroki spadajoča dela. Popravlja staro obuvalo hitro in trpežno. . • . Penzijonisl K upravništvo tega lista. me se v novi vili mesta. Kje, pove miciP5aigaqiwii 2S3DElES9B2a Trgovino Katoliškega tisk. društva v Borisi v hiši „MONTA“ Gosposka ulica štev. 2. Priporoča bogato zalogo molitvenikov vseh vrst, robnih vencev, svete podobice, svetinje trakovi za „Marijine družbe*, svete podobe vseh velikosti z okvirji in brez okvirja, pisar-liški papir, kuverte, pomnoževalne aparate in vse v to stroko spadajoče predmete za urade ^ r M ^ - J v v | ' *»'. niški papir, kuverte, pomnoževalne aparate in vse v to stroko spadajoče predmete za urade, tiskovine za cerkvene tirade in županstva, šolske potrebščine na drobno in debelo, trgovske knjige vseh velikosti, karton papir in trakove za pisalne stroje, razglednice vseh vrst. Konkurenca v cenah Izključena. BzaBsa saaBsa isaassa szaBsa (jjjl ----- - - —----------i— . ■ . ■■ . l astnik .Kat. tiskovno društv onci — liska .Narodna Tiskarna* v Gorici. / Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici. S\ A A