i i V izobrazbi in organiza¬ ciji je moč in bodočnost. Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tuditujd 4 OS Park Street THE SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETV “SLOGA” OF WISCONSIN. URADNO OCASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. Phone Hanover 4187-R NO. 15, ŠT. 15 MILWAUKEE, WIS., APRIL 13, 1917 — 13. APRILA 1917 VOL. 3. LETO 3. ■‘Entered as second - class matter December 22. 1915, at the post Office at Milwaukee. \Visconsin. under the Act of March 3. 1879.’* VOJNI PREGIB Zapadna fronta. . Angleži so zopet znatno napre¬ dovali posebno pa še v Arras Lens okrožju pri reki Somme, kjer so započeli pod gen. Haig svojo pomladno ofenzivo in Nem ci se umikajo. Po poročilih iz Londona niso Nemci izgubili sa¬ mo precej ozemlja, ampak tudi devet tisoč ujetnikov, kar zna¬ ti, da se je moralo bojevati tu¬ kaj več nemških zborov ali okoli 150,000 vojaštva. Angleži so na¬ predovali 3 milje globoko ter za¬ vzeli več vasi in Vinty, ki je zelo važna strategična točka med Ar¬ ras in Lens. V Mezopotamiji. Iz Petrograda naznanjajo, da se ruske čete bojujejo vspešno v smeri Khanikan. Turške čete so se umaknile čez Kifri na potu proti Mosul. Ruske in angleške čete so se združile pri Kizil Ro¬ bat ,ki leži v smeri proti Khani¬ kan in bodo potemtakem kmalu zasedli zavezniki Jeruzalem, kar bo za Turke hud udarec, kakor 30,000 v revščini. V Mihvaukee je skoraj 30 tisoč družin, ki žive v pomanjkanju; tako je izjavil Homell Hart, taj¬ nik Citv club-a. To je bilo povze¬ to po stanju iz septembra 1915, kateri pogoji pa se niso do sedaj prav nič izboljšali, ampak še po¬ slabšali. Med tem ko so višje pla¬ če, kot so ible pred dlema leti, so se pa zvišale življenske potreb ščine za 40 odstotkov, kar je rev¬ nejšim slojem preprečilo, da bi si izboljšali svoje stališče. Sred¬ nja družina ne more danes izha¬ jati z manj kot $1,075 na leto. V mnogih slučajih trpe družine na preslabi hrani ter so stariši pri¬ morani vzeti otroke iz šole ter jih poslati v tovarno. Slabo spričevalo toliko opeva¬ ni prosperiteti! — - -o- Avstrija z it reforme. Cesar Karol bo sledil kajzerju Viljemu v reformah, kateri je obljubil socialistom, da bo uve- i del reforme, to je, da bo vlada postala demokratična in bo ime- . lo ljudstvo več političnih pravic, tudi za osrednje zaveznike sploh. Med drugimi koncesijami je tudi o ; ' v j polautonomija, katera bo dana Prva ofenziva Združenih držav. ; ffUvnim provillcam Avstro Ogrs- ' | ke, vštevši mesto Trst. To izgie- p rva ofenziva Združenih dr- ; da precej sym i jivo in bi se dalo žav v tej vojni se je že začela, i iz tega ski «* ati> da niso Avstrij- na fai meistvo. j-^j- veC tako pohlevne ovčice, kot | se jih opisuje na zunaj. | - - o- Nova Rusija za mir brez podjarmljenja. Konvencija socialistične stranke. Petrograd — Začasna vlada je v torek naznanila, da se odpove zahtevi Carigrada zase, kot je bi¬ la ta zahteva v mirovnih pogojih birokratičnega režima. Proldamacija se glasi: Vlada čuti kot svojo dolžnost, da na¬ znani, da svobodna Rusija ne stremi niti po nadvladi nad dru¬ gimi narodi niti anektiranja tu¬ jega ozemlja s silo. Rusija ne že¬ li, da bi ojačila svojo moč na zu¬ naj na škodo drugih narodov. Vlada ne stremi, da bi kogar podjarmila ali ponižala. Ti prin¬ cipi sestavljajo podlago vsej nje¬ ni zunanji politiki. V tej proklamaciji je označe¬ no dovolj jasno, da ne bode Rusi¬ ja pri mirovnih pogajanjih za- j 'n te vala sploh nobenega tujega o- 1 V St. Louis, Mo. se je pričela v pondeljek konvencija socialis¬ tične stranke. Na to konvencijo sta šla iz Milwaukee Viktor L. Berger,urednik dnevnika Leader in Leo Krzycki. Ko je Berger go¬ voril je rekel med drugim glede narodnosti tudi: “Med tem ko mnogi socialisti ne verjamejo v narodnost, jaz verjamem. Jaz smatram narode za toliko potre¬ bo kot družine. Brez narodnosti ne more biti internacionalizma (mednarodnosti). Jaz sem obe¬ nem Amerikanec in socialist. Ko bi ne verjel v narodnost, bi ne bil član socialistične stranke. Proti- narodnost se zamore primerjati z anarhizmom. Meni ni vseeno, ako sem Amerikanec ali Kitajc. Kdo se še spominja, kako gon- zemlja in da se bojuje sedaj sa- j ie vprizorila čikaga proti na¬ me za obstanek prostosti in svo- j ,odnosti s svojim internaciona- bode, katero je dosegla z odstra- : katerega imenuje \. L. nitvijo autokratičnega carja,ker I Ber ^ r anarhizem. Mi smo stali j gotovo je, da bi Nemčija kot zma | govalka posadila carja nazaj na I ruski prestol. Nadalje je tudi iz- namreč ofenziva Posebno veliko važnost polaga vlada na poljske pridelke, vsled česar je započela delovati z vse¬ mi močmi na to, da se letos pri¬ dela več poljskih pridelkov, kot se jih je katex'osikoli leto prej,da ne pride narod v nevarnost, da bi mu primanjkovalo živil. K poljs¬ kemu delu bodo pritegnili tudi j unija že ima sedaj čla- Indijance. . i niče in sicer 64 žensk in tudi dru- Kdor ima prazno loto, naj io .. , • _- H ■ ge unije so zato, da sprejmejo žensko delo. Unije v Milvraukee so izjavile, da bodo ženske dobrodošle kot javila, da je pripravljena skleni¬ ti mir, ako odide kajzer ter dobi nemški narod isto svobodo, kot jo je dosegel ruski narod sam. Cilji svetovne vojne so se naen¬ krat spremenili. Prej se je boje¬ valo eno podjarmljenje proti dru ,sedaj pa je cilj svoboda proti podjarmljenju in autokra- ciji- ' ; Vsaka še tako slaba stvar ima tudi mnogokrat dobro stran. To vedno na stališču, da je treba na¬ rod naj preje izobraziti s pomoč¬ jo narodnosti, potem še le bo mo¬ goče zbrati močno armado proti izkoriščanju kapitalima. Neizo¬ bražen pristaš kake stranke je še vedno bil fanatik in fanatik na¬ vadno stranki škoduje več kot koristi in na stalnost fanatika kot člana stranke se ne more zi- 't-i nikoli moč stranke. Oselja, ki ne razume, kaj je narodnost in narod,ne bo tudi nikoli razumela, kaj .ie stranka. To nam je zopet novi dokaz, da svetovno klanje je moral prej ob-; i e doktrina čikage na napačni sojati vsak človek z zdravim ra- I poti.češ da je narodnost delavcu ^ ; zumom. Sedaj pa, ko se gre le za j škodljiva, ter se je sploh ne ra- Mnogokrat se je pisalo po slo¬ venskih časopisih o upanju na¬ šega naroda in sploh vseh Jugo¬ slovanov, katere so gojili skozi ves čas svetovne vojne. Mnogo se je pisalo o tem in med temi je bi¬ lo mnogo zasmehovanj in žalitev za one, ki so neomajeno upali in bili prepričani, da bo Jugoslova¬ nom, katerim pripadamo tudi Slovenci, zasijala boljša bodoč¬ nost. Nekateri časopisi so za¬ smehovali one, ki so gojili taka upanja, drugi so nekaj časa pisa¬ li v tem smislu ter izražali iste nade, pa so se predrugačili, ker je njihovi denarnici ugajalo bo¬ lje drugače in so mislili, da bodo Nemci šli kot popolni zmagoval¬ ci iz te vojne. Zadnjričas je ta ideja utihnila popolnoma. Oglasil se je tozadev¬ no pred kratkim Dr. Kern iz Cle¬ velanda, toda njegove besede so zadele na zaprta ušesa. Edini od¬ mev je bil v Slovenskem Narodu, kjer ga je urednik napadel na najnesramnejši način, da se je moralo vsakemu le količkaj inte- legentnemu človeku tako posto¬ panje gnjusiti. Sedaj, se je pokazalo, da niso i- deje Jugoslavije bile nikake san¬ je, ampak je določena stvar v slučaju, ako bodo osrednji zavez¬ niki premagani. Tozadevni doka¬ zi ne prihajajo samo od mož, ki tvorijo takozvani jugoslovanski odbor, temveč naravnost od za¬ vezniških vlad. Nedeljski časopisi in med temi Mihvaukee Journal, so prinesli l .hn k . \ slučaju, da ni primanj I svobo do izpod monarhizma in j ^ sami smo proti narodost- j d j razpravo o bodočnosti Ju- kovalo moških delavcev. Pivo- t 1 ... ■ ■ • 1 & odvisni. Slovaki bi bili prideljeni Čehom in Malorusi ali Ukrajinci pa Veliki Rusiji. Rusija bi dobi¬ la obenem tudi Mezopotamijo in Carigrad. Nemčija bi zgubila Poljsko, Alzacijo in Lotrinško. Avstrija bi se zmanjšala samo na dežele, ki so obljudene z Nem¬ ci. Na ta način bi zgubila Avstri¬ ja svoje najboljše pokrajine in najboljše narode, ki bi prišli iz¬ pod njene vlade. Samostojnost Jugoslovanov bi bila velikega pomena. Priznati mora vsakdo, da se zamore na¬ rod razvijati le pod pogojem, da ima svojo narodno neodvisnst,da predstavlja celoto, da so njegove moči združene, a ne razcepljene, kot so bile sedaj jugoslovanske, želeli smo neodvisnost. Od tirans ke Rusije nismo pričakovali svo¬ bode. Toda te Rusije več ni; po¬ rodila se je nova svobodna; po¬ polnoma upravičeno smemo pri¬ čakovati, da nova Rusija ne bode podjarmila narodov, ker je celo Fincem podelila svobodo in rav¬ no Fince je žulil zelo tiranski ca¬ rizem stare Rusije. Rusija kot republika, Francija kot republi¬ ka in Združene države kot repu¬ blika, vse z velikim vplivom, bi gotovo določile novi Jugoslaviji republikansko vlado. V slučaju pa, da bi nova Jugoslavija dobila monarha, pa bi bilo skoraj isto kot iz luže v mlako. Tako še obeta toliko stoletij zatiranim Jugoslovanom boljša bodočnost. Brez nemške nadvla¬ de, izpod nemškega terorizma in jarma bi se razvijali, bi rastli; nič več bi ne bili ničla med naro¬ di, nič več bi ne zrli na nas z za¬ ničevanjem ter nas prezirali. Vsakdo bi moral želeti, da bi autokracije , pa mora priznati j nen,u sovraštvu in prenapetosti,; ]e dobila Nemčija še I dam in so, se njegovi članki iz- | nai '.P v v vojnem 'stanju z Nemčijo s ! vedno mnogo b laga iz Združenih j kazali še vedno kot resnični, ker | 8'°™ kot sedaj, namreč s krona- 373 proti 50 glasovi, je naznani- j držav ; n s j cer za 130 miljonov do j je dobival svoja poročila narav- j mi kraljev in cesarjev. Nič manj j čas vojne z Nemčijo prepoveda- ! vojni poročevalec vso Evropo ter J^U starina) jev \ veliko čast.Red 1 na. Vzlic angleške blokade in na- 1 vedno sledil zavezniškim arma- fkokedaj prej so trgovali stan- 1 ' • j~ I navil s tako dragocenim bla- Stavka molderjev. / m ll 5 I' /i n y (/1 r/1 etn 4 tu V pondeljek je zastavkalo mno go molderjev. Prizadetih je osem livaren. Njihova zahteva se gla¬ si za deveturno delo in najmanj¬ ša, plača štiri dolarje na dan ter priznanje unije. Do sedaj napre¬ duje stavka prav dobro, ker je družbam nemogoče dobiti stavko kaze. V sredo so sicer poskušale nekatere družbe s stavkokazi, to¬ da so jih morale odpustiti takoj, ker so bili popolnoma nesposobni tega posla. Prizadete so sicer le manjše družbe, toda ravno pri teh je delo tako, da zamorejo ra¬ biti le prav dobro izvežbane mol- derje, vsled česar so stavka rji upravičeno skoraj popolnoma si¬ gurni zmage. Chester, Pa. — V Eddvstone „„ J! .....j_ , „J_ M _ „ v municijski tovarni v Eddvstone, j l a Avstrija v nedeljo Ameriki j ar j ev | ansko i e to potom neutral- I nost od vlad. Obenem je veščak v j kot šest vladarskih kron je roma Pa., je nastala eksplozija ter je j prekinjen je diplomatičnih zvez; | nih držav Da j e tem \, res tako, ' ... ' 1rt k Mamrp1 a1hs,n * tovarna zletela v zrak v torek o-1 članom poslaništva je izročila j p?m pove d 0 sledeče številke iz poldne. Pri tem je zgubilo življe- potne liste. Združene države pa j \Vashingtona. V letu 1913 se je uvozilo na Dansko, Holandsko, Norveško, švedijo in Švico za nje čez 100 oseb, nekateri jih ce- j storile enako z avstrijskim ni j o na 140. Največ je bilo med j poslaništvom. Avstrija je storila | nam kaže v jasni luči, da je Av¬ strija samostojna le še na papir¬ ju. Amerika se ni izjavila za voj¬ no z Avstrijo, ker še Avstrija ni, dejansko kršila mednarodnega njimi deklet. Okoli 300 oseb pa je bilo manj ali bolj nevarno ran¬ jenih. Uničenih je bilo 30,000 že gotovih šrapnel. Tovarna je bila ustanovljena od Baldivin Loco- motive Co, toda pozneje so jo kupili Rusi ter jo vodili naprej in prava, kot ga je Nemčija, ako- izdelovali municijo za Rusijo. De j ravno se avstrijska vlada strin- lalo se je v njej 3 palčne 15 funt- j j a popolnoma z nemškim brez- ne šrapnele. Preiskava še ni mo- , obzirnim podmorskim vojevan- gla do sedaj dognati pravega j jem. zzroka, kako je nastala eksplozi- ! Rojaki, ki ste ali niste držav- ta korak na pritisk Nemčije,kar j 1( - 6 miljonov blaga iz Združenih rod sledil vzgledu Rusije ter vojaških vprašanjih. | lo k starinarjem. Najprej alban On pravi, da je vojaški odpor j » ka krona Wied-a, katero je ku- Nemčije še velik ter ga še ni mo- j P da avstrijska vlada za pol mi- goče streti v kratkem času ter iz- , kron za kmetske in delavs- raža upanje, da bode nemški na- i ke žul 3 e - P otem je padla krona vr- t uba. z Združenimi državami. Havana —Državni tajnik Cu- ' e izročil potne liste nemške- mu P°slaništvu v znamenje pro¬ testa proti nemškemu brezobzir¬ nemu podmorskemu vojevanju, kar znači, da je tudi republika Guba z Nemčijo v vojni. držav. V času vojne, v letu 1916 pa se je prodalo v zgoraj imeno¬ vane države za 296 miljonov do¬ larjev blaga, torej za 130 miljo¬ nov več, kar pomeni, da je to bla¬ go bilo prodano Nemčiji potom neutralnih držav.Tajnik McAdoo je naročil carinskim uradnikom, j da pazijo posebno natančno na blago, ki je poslano iz Zedinjenih ; držav v imenovane države, da se ja. Sodi se pa, da je to delo zarot- \ ljani, bodite previdni z beseda- j Nenjčiji še odreže ta pot. To bo nikov ter je bila položena bom- i nii, posebno pa še oni. ki niste ■ težak udarec za Nemčijo, ki je ba, katero je nekdo izdelal sam j državljani.; izpolnuj te natančno ; dob ; va i a tem P otom mnogo suro- v tej tovarni. i| ameriške postave, ker drugače \ v j n za vo j no in tudi živil. gel nemško dinastijo iz prestola. i/ Denar tujcev varen v bankah. Ker vlada veliko razburjenje in nezaupnost glede hranilnih vlog v bankah, je izdal zvezni re¬ zervni odbor izjavo, da so vloge tujcev popolnoma varne, akorav- no so Združene države v vojni z Nemčijo ali akoravno bodo z Av¬ strijo. Amerika ne bode zaplenila pre moženja tujcev, kot so ga evrop¬ ske države, namreč Nemčija in, Avstrija. se Vam lahko pripeti, da boste j internirani, kar bi gotovo niko¬ mur ne bilo prijetno. Previdnost je mati modrosti! Dokler ni Avstriji napovedana vojna, se še d 3 pošiljajo več pisma iz Amerike v’ Nemčijo; ravno tako tudi ne več v Avstrijo, ker je šla pošta do sedaj skoz Nemčijo in se vsled tega tudi ne more več poslati de¬ nar v stari kraj. —O— Zmaga delavske stranke. Frontenac, Kans. — Za župa¬ na tukaj je bil izvoljen John Schildknecht in blagajnikom Wayne Neet in Joe Bottero kot mestni svetnik, vsi socialisti. John Haderlein, nasprotnik žu¬ pana in sedanji župan je propa¬ del z 38 glasovi. Ako Vam je že potekla naročni¬ na ponovite jo! po VOJ Tukaj prinašamo zemljevid, kako se bodo razdelile države o- srednjih zaveznikov v slučaju poraza. Osrednji zavezniki so se¬ daj gospodarji zemlje, ki je o- značena z gostimi črticami. Od Nemčije in Avstrije bi ostalo v slučaju poraza po vojni še to,kar je zaznamovano s črnim. Bodoča Jugoslavija bi mejila na Avstri¬ jo ob reki Dravi. Ves svet dalje proti jugu do Bolgarije bi bila Ju goslavija. Bulgarija bi ostala kot je bila po drugi balkanski vojni. Rumunija bi dobila Sedmograš- ko. Severni Slovani bi postali ne- ! belgijskega kralja, nato srbske- I ga, potem črnogorskega, pred kratkim rumunskega in pred me sečem dni naj dražja krona vsega sveta, krona carja vseh Rusov, to je torej ravno polovica kron med evropskimi bojujočimi se državami. Enake usode še čaka¬ jo: kajzer jeva, avstrijska, bol¬ garska, turška, italjanska in an¬ gleška in teh je tudi šest ali ka¬ kor sedaj stoji, dve kroni se še bojujeta proti štirimi. -o- Zavezniške bojne ladije v pristanišču Združenih držav Prvič, kar traja svetovna voj¬ na, sta se vstavili dve bojni ladi- ji zaveznikov v pristanišču Zdru¬ ženih držav."Ena ladija je angleš ka in ena francoska. Ladij i sta bili pozdravljeni. -o- Mala poroka. Oshkosh, Wis. — Prav mala poroka se je vršila, ko se je po¬ ročil tukajšnji lastnik hotela, Christ Grabner, visok 50 palcev z nevesto Ethel Johnson, ki je 47 palcev visoka. Poročila sta se ta “velikana” v Chicagu. “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 408 Park St., Mihvaukee. Wis. Telefon Hanover 4187-R Naročnina: Vse leto ......$1.50 Pol leta.$-.75 S mesece.$-.40 “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 408 Park St., Milvraukee, Wis. Subscription. One year. $1.50 6 months.$-.75 S months . $-.40 S months . $-.40 Posamezna številka 5 centov Delavsko časopisje. Noben razred ljudstva se ne briga tako malo za svoje intere¬ se, za svoj lasten dobrobit, ka¬ kor ravno delavski. Velekapita¬ listi, duhovni in uradništvo, vsi vedo dobro, kaj jim koristi in kaj jim škoduje. Oni vedo, kate¬ ro stremljenje naj podpirajo, h kateri politični stranki naj pri¬ stopijo,da imajo zavarovane svo¬ je interese; samo delavske mno¬ žice ne vedo po večini tega, so ne združene in tavajo navadno po napačnih pptih. Iz tega vzroka u- živajo tudi delavci najmanj pra¬ vic, najmanj ugleda in živijo naj slabše življenje. Seveda niso delavci sami tega krivi, da vlada med njimi neza¬ vednost, ker so združene silne moči, katere skrbe, da delavci ne spoznajo resnice, da ne spoznajo svoje moči in svoje veljave, kot proizvajalci vsega bogastva na svetu. Že kot delavski otrok prič¬ ne obiskovati šolo, se ga navaja na to, da ne prične misliti pravil¬ no, to je tako, kakor bi bilo zanj in za razred, kateremu pripada dobro in koristno. In še pozneje skozi celo življenje so okrog nje¬ ga moči, katere mu zabranjuje¬ jo, da ne izpregleda, da ne spo¬ zna resnice. To so napačne orga¬ nizacije, hinavski, sebični, poli¬ tični voditelji. Vsi ti so v službi onih, katerim prinaša nezaved¬ nost delavcev dobiček, katerih blagostanje in moč sloni na du¬ ševni temi delavskih mas. Toda to so le sovražniki delavstva, ka¬ teri imajo več ali manj omejeni upljiv na delavce. Je pa še drugi sovražnik, kateri je povsod, ka¬ teri je najbolj strupen in najbolj škodljiv zaradi tega, ker prihaja vsepovsod, ker ima priložnost,da je delavcu vedno pred očmi, da ga zastruplja vsaki prosti čas in ga navaja na napačna pota. Ta sovražnik delavcev je slabo ča¬ sopisje. Sicer je le malo takih časopi¬ sov, k&teri bi pisali naravnost v odprtih besedah zoper delavce in njih dobrobit in ki bi prihajali naravnost v hiše delavcev. In rav no taki, kateri pišejo odprto in kažejo javno svoj cilj niso naj¬ nevarnejši. Oni prihajajo v pi¬ sarne delodajalcev in v proti de¬ lavske organizacije, kakor tudi v organizacije, katere so vstanov- Ijene zato, da slepijo delavce in jih vodijo po napačnih potih, da ostanejo nezavedni in nenevarni mogočnim. Najslabši so časopisi, kateri hodijo v hiše delavcev pod hi¬ navsko krinko prijatelja in zago¬ vornika. Taki časopisi škodujejo neiz¬ merno delavskemu razredu. .Ne pišejo naravnost ničesar, toda za onega, kateri zna misliti je viden strup, ki se skriva pod vsakim stavkom. Taki časopisi prihajajo pod raznimi krinkami. Pišejo po navadi dolge jokave članke, pre¬ pevajo razne lepe pesmi, toda nikdar ne povedo delavcu, kaj je za njega koristno, kaj bi naj sto¬ ril, da bi si izboljšal svoj polo¬ žaj. Vsi ti časopisi imajo vedno polno psovk na razpolago za o- ne časopise, ki so pisani v resni¬ ci za delavske interese. Toda za razne pijavke in izkoriščevalce pa imajo samo hvalo, človek z zdravim razumom se mora zgra¬ žati nad bedastočami, katere se predstavljajo či ta tel ju v takih časopisih. Po navadi vidi človek polno praznih novic, skrajno plit¬ vih ali naravnost bedastih dopi¬ sov. Iz raznih važnih svetovnih dogodkov zna pravi delavski ča¬ sopis najti vedno poduk za svoje čitatelje. On opiše stvar in jo ob¬ enem pojasni. Pove razne vzro¬ ke in posledice tega ali onega do¬ godka, tega ali onega pojava. Slabi časopisi pa k večjemu po¬ vedo stvar popačeno ali pa nima¬ jo nikdar kritike, ki bi postavila eno ali drugo stvar v pravo luč, ki bi prinesla čitatelju spoznan¬ je. Kdor hoče pisati koristno za delavce, mora povedati čitatel- jem, kje je prava pot do boljše delavske bodočnosti; učiti jih mora spoznavati njihovo moč in njihovo veljavo. V sedanjih ča¬ sih se ne smejo delavci brigati v javnem življenju za razne praz¬ ne stvari in prepire, ki ne prina¬ šajo delavstvu ničesar dobrega. Rešitev delavstva je v združenju vseh narodov v eno bratsko zve¬ zo po vsem svetu, to je v socializ¬ mu, ki ima namen zboljšati de¬ lavčevo usodo na tem svetu ter daje vsaki osebi svobodo v du¬ ševnih stvareh. Ako bi delavci enkrat spoznali, da z raznim prepiranjem v vers¬ kih stvareh ne dosežejo prav ni¬ česar, bi ne trpeli v svojih hišah takih časopisov, ki jim ne prina¬ šajo drugega kot prazne puhle fraze ter jih napeljujejo k pre¬ piru in neslogi tam, kjer se gre za koristi vsega delavstva. Ako bi delavci ne podpirali slabega časopisja, bi se kmalu združili vsi ter bi uničili svoje nasprot¬ nike in izkoriščevalce ter si pri¬ borili boljšo bodočnost. -o- Delavske organizacije, v Ameriki Nobena druga industrij alna država na svetu nima tako veli¬ kega števila industrij alnega pr o letarijata kakor ga ima Ameri¬ ka, pa tudi nobena druga tako slabo organiziranega. Res je ve¬ likansko število delavcev v tej državi v raznih unijah in drugih delavskih organizacijah,toda vse to je sestavljeno tako vodeno,da da nima prave moči vzlic velike¬ mu številu. Povsod je nejasnost, nesporazumi! en j e. Zato res za¬ služi ameriški delavec priimek, da še le raste v politiki in organi¬ zaciji. Med tem ko imajo delavci v Nemčiji, Avstriji, v Franciji in vsej Rusiji eno enotno organiza¬ cijo, katera je pod enim in istim vodstvom, smo tukaj razcepljeni in razstreseni tako, da nam ni mogoče započeti velikega giban¬ ja, ki bi imelo kak važen vpliv. V zgoraj navedenih in še dru¬ gih državah, kjer je moderna in¬ dustrija, je v dolgih letih socia¬ listična stranka združila vse za¬ vedne in inteligentne delavce pod svojo okrilje. Organizirala jih je politično in gospodarsko. Ona je skrbela^,da so delavci, ki so pripadali raznim strokovnim organizacijam, dobili čimdalje več izobrazbe, da so spoznali svo¬ jo moč na političnem polju, da so cenili in se zavedali svoje moči, ki se je združevala v delu njiho¬ vih rok. V Ameriki pa so delavci raz- trešeni po raznih unijah, katere gredo po večini vsaka svojo last¬ no pot. Vsaka napoveduje stav¬ ke, ne oziraje se na druge. V eni tovarni so mnogokrat po tri vrs¬ te unij ali še celo več, ki vsaka napoveduje stavko zase; med tem ko dela en del, je drugi na stavki. Ameriške unije ne učijo delavcev, da bi rabili svojo poli¬ tično moč na volišču. Sicer jim priporočajo, da volijo, toda nik¬ dar nimajo lastnih kandidatov. Seveda, tudi tukaj je že nekaj častnih izjem, toda te so le red¬ ke. Socialistična stranka se že trudi mnogo let, da bi prinesla jasnost v ta zamotani položaj de¬ lavskih organizacij in je imela že po nekaterih jako lepe vspehe. Tako na primer je unija strojni¬ kov danes že daleč naprej od dni gih in hodi po popolnoma novi po SLOVENIJA ti, kamor ji bodo sledile gotovo vraštvo in jezo, ko sta se sieea- kmalu še druge. la, predno sta se pobotala; to bi - na Dosedanji boji delavskih orga¬ nizacij v Ameriki so bili vedno v napačnem tiru. Za vsako zma¬ go so morali delavci plačati , ii. Ako so zmagali izdelovalci čev¬ ljev, tedaj se je pritisnil na čev¬ lje znak unije in povišala se je cena. Tako je bilo vedno in po¬ vsod. Za vsakim zvišanjem pla¬ če premogarjem, se je zvišala ce¬ na premoga. Isto je bilo pri kro¬ jačih, pivovamarjih itd. Zmaga železničarjev pred nekaj tedni,; Ves svet pričakuje mrzlično bo prinesla delavcem samim si-' posledic, katere bode imel vstop cer skrajšan delavni čas, toda naše bilo prav naravno z ozirom položaj vloge. Drugače pa je iz¬ padlo prav dobro. 7 ačetek druge igre je posebno ijU l nemir in govorjenje vzadaj dvorane, vsled česar je bilo prav nevoljno občinstvo, ki je sledilo z zanimanjem predstavi. K. Dogodki vojnega položaja. vsem drugim pa breme zvišanja voznine za osebne in tovorne vla- države v svetovno vojno Dogodki se vrše hitro eden za drugim. Težko je popisati celo- ke; zadnje pa bode uplivalo na j ten položaj, v katerem se naha- življenske potrebščine. Druga slaba stran pri teh de¬ lavskih organizacijah je ta, da se zagrade v svojo unijo kli zvezo tako, da se jim ne more pridruži jamo. Po mnogih krajih se sliši med ljudstvom govorjenje in iz¬ ražanje mnenj, ki so popolnoma napačna. Slovenija bode skušala kolikor mogoče natanko poučiti ti nihče. Kadar ima ta ali ona u-1 cenjene čitatelje o položaju, ka- nija toliko in toliko članov, to je ! kor je v resnici, kolikor da se jih potrebuje pri ' Biljoni za vojno, tem ali onem poslu, tedaj mnogo- j V kongresu Združenih držav krat zabranijo vstop drugim. Na j je bil stavljen zadnji teden pred- mesto, da bi skušali organizirati ! log, da se dovoli $6,750,000,000 vse delavce in znižati prispevke, i ža vojne potrebščine. Od te vso- pa nastavijo visoke pristopnine j te naj bi odpadlo za armado sa- in puste, da tava velika mr •"'V- Injo $2,930,000,000. Nadalje je bi¬ je pet nemških mornarjev in dva častnika. Drugih 321 mornarjev in 12 častnikov je bilo vjetih in djanih v ječo. —o- Moč Združenih držav. delavcev neorganiziranih kateri pa jim prej ali slej za hrbet kot stavkolomci. Kakor omenjeno, je in < cialistična stranka do sedi Jo sklenjeno, da se izpopolni mor- n i narica na svojo polno moč, to je ! na 150,000 mož. Za struženje in la so- nadzorovanje obrežja ter izpopol že le- nitev priprav, da bode glavno mesto VVashington v popolni zve- Pred vojno so imele Združene džave po izjavi tajnika McAdoo sledečo vojaško silo: Stalna ar¬ mada, doma 3622 častnikov in 67,416 mož; zunaj 1403 častnike in 35200 mož, vsega skupaj 107,641. Vojaštvo zunaj se naha¬ ja v Alaski, na Filipinah, na Ki¬ tajskem, Porto Rico, Hawaii, Pa¬ namski prekop in drugod. Na fo- di so imele 42 bojnih ladij, 9 obo¬ roženih križark, 5 križark prve¬ ga razreda, štiri križarke druge- ga razreda, 16 križark tretjega razreda, 18 torpednih čolnov, 3 dvostolpne monitor j e,4 enostolp- ne monitorje, 28 topniških ladij, 9 posebne vrste, 74 rušilcev in 75 submarink, skupaj 287 ladij. --o- “Poštena” ministra v Avstriji. pe vspehe pri raznih organizaci¬ jah in gotovo je, da bode prišel i zi telefonično in brzojavno, se je čas, ko bode imela moč povsod in dovolilo $600,000. Vstanovil se bode prenovila ves sistem. One >ode posebni vladni oddelek, ki zahteva ,da se odpro vrata na ode nadzoroval preskrbljenje roko za vse. Ona hoče oken- rmade z municijo in življenski- delavce izvežbati politično, d < se j mi potrebščinami, bodo znali boriti tudi na politič- j Oklenilo se je tudi ,da se pove- nem polju, da ne bodo volili za i ča armada s prostovoljci na nje- svoje izkoriščevalce danes, proti i no pravo moč to je na 750,000 katerim so zastavkali še včeraj I mož ter da se pokliče vso milico in kateri so jih pustili pretepati j takoj pod orožje, s policijskimi kolči. Delavski boji j Najvažnejši sklep je ta, da se zamorejo biti vspešni samo tedaj postavnim potom dobi toliko no- ako se vrše na gospodarskem in; vineev za armado in mornarico, političnem polju hkrati. j kakor je predpisano število.to pa __ __ ! 1 -. v slučaju, da se ne prijavi za- MNENJ A IN DOPISA,. S dp.stno število prostovoljcev.šte- NAŠIH ČITATELJEV, ' j.filo armade se poveča v najkraj- p»«i .«« napisom hode priobčeoau siov. „ij»; šem času na en milj on mož. Ako mnenj«, kritike ir* dopise & v oj ih čiiateijev brez- j . v v plačno. Vlak dopisnik je za svoj spis odgovoren i je IDOgOGB SG to SteVllO doSGŽe S »atu. Spisi naj budo kratki in jedrnati. Obre- I . kovanja, prepiri, osebnosti ali dopisi razžaljive i prOStOVOlJCl, ciKO pa tO lie bode vsebine, ali ki so pisani v nedostojnem jeziku, I v , .... . s« ne priobčijo. Vsak dopisnik mora navesti! SlO, pa S prisilnim rekrutiranjem svoje ime in naslov, ki se ne priobči, ako do- j TT , . . v pi.nik to rahte.a. i V dveh letih se mora povečati ZA DOPISE NI ODGO\ ORNO celotna armada na dva miljona URE D NIŠT VO . ^ j mož. V vojake se bode vzelo v pi-vi vrsti mladeniče okrog dvaj- Mihvaukee 9. aprila 1917 ! setega leta in posebno take, ka- Veselica, katero je priredil soc. i ter ^ 'dmajo skrbeti za nikogar in pev. zbor “Naprej” v nedeljo v I t°rej neodvisni. V najkrajšem South Sicle Turn dvorani, je u- f asu * )0< ^° pričele mestne in kra- spela prav izvrstno. Ker je bil za ■j evm ‘ oblasti popisovati mladeni- popoldne zelo zanimiv program, | č e take starosti, ni moglo biti drugače, kot da se ! Zasledovanje vohunov, je izkazal uspeh. Za večer sta bi- j To vse J državi, posebno po ve¬ li na programu dve igri. ; kkih mestih imajo oblasti na ti- ! soče tujezemcev pod nadzorst- Prva “Neutralni amor”, kate- j vom . V eč sto jih je bilo aretira- ro je spisal I. Molek. Igra sama j llih v za dnjih dneh. V soboto na sebi je imela precejšnjo av-; zve £ ei . so p r jj e ij na( j 50 oseb v torjevo napako. Spravda med Kozoglavom in Bučeglavom je bi la prehitra, torej nenaravno in ni moglo občinstvo dovolj hitro slediti temu preobratu. Igrana pa je bila prav dobro. Kozogiav Chicagi. Našli so jih po vseh de¬ lih mesta v raznih službah. Na sled so prišli pri tem na zarpto, da se zastrupi meso v klavnicah in živina, ki se pripelja v mesto za klavnice. Tudi v New Yorku (Ir. Puncer je dobro pogodil sta- 0 „ • . ... • m jymwaukee se je izvršilo vec a- rega naseljenca, edmo nekoliko 1 ,: n „ on .. . 0 • ’ 1 relacij, ki pa so po večini ostale tajne. Mnogi so drugače popolno- , m . T i ma mirne osebe, ki niso zakrivile sosedom. Ione (V. Petek) in Len 1 a,.,10-1,0-1 a , aiugega, Kot da so preveč govo- ile. bi še bil zamogel biti bolj resne¬ ga obraza, ko sta se prepirala s j ka (gdč. K. Rigelnik) sta igrala izvrstno svojima vlogama pri¬ memo; še boljše bi izpadlo, ko bi Brazilija napove vojno. ,.. , ... D , Iz Brazilije prihajajo poročila, bil Tone nekoliko živahnejši. Ro- a.. 1 a n - ,. . . u ,. 1 . , ,, , v , aa I e tamosnja vlada odločena, gelj (A. Hrast) je bil dober, to-, a„ .. ’ A ... , j . i da napove v najkrajšem času da povonl je prehitro, vsled ce- i v,™,-,;.-; ^ , . . ^ •• 1,1 * N emuji vojno, ker je ista poto- sar mu je zmanjkalo tu pa tam Laio u.,-, • , .. 1 u a 1 - -.T • ' piU vec bl »ziljskih parnikov Po- besede, kar se je opazilo. Igra je j sebno zadnji » / ™ ze bila itak tukaj prekratka sa- ! p., V5irin v,, • 1 ' na paim ^ ma na sebi, kar jo je še pa skraj- I , je ^ biI ° šalo vsled igralčeve hitrosti. Druga igra je bila burka “Pre¬ pirljiva soseda”, ki se je tudi i- grala izvrstno. Kapun (F. Er- menc) in Smrečnik (M. Rožič) sta imela prav dober nastop. Ne verjamem, da bi bil zamogel kdo drugi predstavljati boljše pravi stari tip kmeta, kot ga je M. Rožič. Pomanjkljivo pa je bilo, da se nista gledala prav nič grdo s Trdinetom, ko sta se srečala v pisarni. Trdina (J. Zajc) je go¬ voril spočetka pretiho, ko je pri¬ šel k pisaču. Tudi on bi bil moral kazati napram Smrečniku so- svoje življenje več brazilijskih državljanov, je razburil ljudstvo, ki zahteva sedaj javno vojno z Nemčijo. Nemški mornarji razstrelili križarko. T Pristanišču Quam se je na¬ hajala pod varstvom nemška kri- zarka Cormorant. V soboto se ji je bližal ameriški parnik z vojaš¬ tvom na krovu, kateri so hoteli vzeti križarko v svojo last.Pred- no so dospeli do križarke, je bila ista razstreljena. Nemški častni- 1 so zapovedali, da se razstreli' predno se da v roke Amerikan- cem. Pn tem je izgubilo živi j jen- Novo ministrstvo, od katere¬ ga je novi cesar pričakoval mno¬ go, je odstopilo. V tem času se je tudi raznesla novica, ki je osupni la ves narod. Dva ministra, Dr. Franz in Freund sta pokradla velikanske vsote denarja v času svojega službovanja kot minis¬ tra. Oba gospoda sta bila takoj obsojena na devet mesecev ječe in denarne kazni. Za avstrijske razmere, ki so skrajno zamotane in po katerih je pričakovati vsa¬ ki čas resnih dogodkov, ki bodo ogrožali vlado iri vso državo, je ta dogodek velika nesreča. Vzlic temu pa so ta dva visoka gospo¬ da kaznovali manj e, kakor se v Avstriji navadno kaznuje človek, ki se ne odkrije dovolj globoko pred kakim žandarjem. Ko bi mi nistra pokradla še par miljonov več, bi bila gotovo popolnoma o- proščena. -o- Nemški parniki v Ameriki. Vojna z Združenimi, državami je prinesla že sedaj Nemčiji veli¬ kansko izgubo. Vsi parniki so bi¬ li konfiscirani, to je, vzela jih je vlada, katere bode sedaj rabila v vojni zoper Nemčijo. Po pogodbi s Prusijo jih ne sme vzeti v svo¬ jo last. Zatorej si jih bode za ča¬ sa vojne izposodila ali pa jih bo¬ de obdržala po vojni ter jih bo plačala po končani vojni. Vred¬ nost teh parnikov je velikanska. Vseh skupaj je 91 in med njimi so najboljši in najlepši kot Va- terland, Kronprinz Wilchelm in drugi. Iz vsega tega se razvidi, da je nemška vlada blazna in da je resnica, kar so pisali ameriš¬ ki časopisi in kar je bilo javljeno iz Rusije, namreč, da se nemški narod samo zato še ni uprl, ker ne pozna pravega položaja, časo¬ pisi ne smejo poročati resnice in ljudstvo je mnenja, da je vse v najboljšem tiru in da ni več daleč zmaga. Nemški cesar kot tudi vladna klika vedo dobro, da bo treba prej ali slej stopiti pred narod z zmago; ako pa bo to ne¬ mogoče, je konec njihovih lepih dni in takega blaznega nadalje¬ vanja krvave igre. --o—- Nagrobni napisi padlih v vojni. FRANK FRANČIČ zastopnik za prvovrstno dobro poceni ŽGANJE in vsakovrstne likerje. ZAPOMNITE SI da ste pri njem postreženi boljše in bolj točno kot kje drugje; obenem pa podpira¬ te svojega rojaka. CENEJE Zanesljivejše HITREJE POŠILJA Denar v staro domovino x LOUIS BEWITZ t 5226 National-av West Allis I Obenem priporočam roja- | $ kom svojo popolnoma na no- ^ I vo urejeno gostilno, kjer lač- d ne napojim in žejne nasitim. VIL. J. GRONEWALD Licencirani pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kapek«* Cene nizke. 347 REED ST. -« 1 N»tio»«i a« in Walkcr St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 Ali veste, kje dobite dobro narav- 1 no domače vino?, kakor tudi dobro j BLATZ pivo in vse druge dobre tekočine za želodec? Zglasite se pri FRANK BREGANT 283 Reed Street GOSTILNA IN PRENOČIŠČA Tukaj boste vedno dobro postreženi Na grobovih padlih vojakov raznih držav se čitajo na spome¬ nikih razni napisi, ki govore o ju¬ naštvu ali požrtvovalnosti tega ali onega vojaka. Tu pa tam je zopet kaka pesem, ki slavi juna¬ ka, kar mu pa bore malo pomaga. Tu je napisane veliko hinavščine. Po našem mnenju bi se moralo napisati na spomenike sledeče: Tukaj počivajo ostanki topni¬ čarja Hans Schmidta, 118 bavar¬ skega polka, ki je umrl vsled o- slabelosti na bojnem polju v P 0 - zieres, Francosko, 25. julija 1916. On je žrtvoval življenje za domo¬ vino, da ne bode v bodoče bojko- irano blago industrije na Kitaj s kem od Angležev in Francozov, atere naj Bog kaznuje. Rajni J e našel plačilo v nebesih. Na tem prostoru so zakopani med drugimi ostanki Karla Bre- gar, 87. pešpolk. Padel je v bitki pri Belgradu 15. septembra 1915 ko se je hrabro boril, da odpre Leo Zakrajšek f IJAVNI NOTARf 387-lst Ave | izvršuje vsa v notarijat | spadajoča opravila. — Daje I | vsa pojasnila glede držav-1 ljanskih papirjev. — Tudi v slučaju, da rabite tolmača, se obrnite do njega. | f Telefon Hanover 3738-X I t SNAŽNA SOBA SE ODDA NAJEM S POHIŠTVOM. 5212 SHERMAN STREET ljubi domovini pot do Carigrad žrtvoval je drage volje svoje ž vij en j e za to, da bode bogasb teh dežel po Balkanu se v bodoč stekalo v domovino. Hvaljeni letrgovci in veleposestniki ne® s ke Avstrije. -o- Sitni prijatelji. Sitni prijatelji so oni, ki te p zdravijo s tem, da ti zmečkajo udarcem po glavi, klobuk. Nadalje je siten oni, ki te P vabi v gostilno ter te pusti pl čati. Oni, ki te predstavi sitni žen ki in se potem poslovi. Oni, ki te pride obiskat ter * stane vso večnost, kadar bi 1 najraje sam. Oni, ki ti pripoveduje o svoji ljubimskih doživljajih. Oni, ki te povabi k sebi in ; krega z ženo, ko si pri njemu. Najbolj siten p a je oni, ki telefonira o polnoči, ko si v P< stelji, da se nahaja na policijsl postaji v luknji. M oti I An K k titz min J( ozdi" mu« stalo daljš brne ravn ali n točki Po di so bil pr Sem i; nine p mesec smitn Gla\ jem zi cijo, r vim ir asesmi od člar konveni j Nadi Molijo i na vsa da se naj bo Nad Preiski na 373. Sklene 1 dolarjev ravna, Jc Brat p Žaklja Pl 0 DB( SLOVENIJA lV Jugoslov. Zveza Podporna "Sloga" V STANOV LJEN A L. 1914 INKORPORIRANA L. 1915 Sedež: Milwaukee, Wis. UPRAVNI ODBOR: Preds.: JOHN KRAINC, 408 Park st, Milvvaukee, Wis Podp.: LEOP. ZORKO, 827 Indiana-uv, S!ieboygan,M’is Tajnik: JOHN OCVIRK, 440 S. Pierce-st, Milvvaukee. Blag.: MATH STIGLITZ, 415 Florida st. Milvv., Wis. Zap.: FR. MATITZ, 212 Greenbush st.,Milwaukee,Wis NADZORNI ODBOR: 1 Nadz.: IGN. KUŠLJAN, 229-1 Ave.,Milvvaukee,Wis. II. nadz.: ANT. TOMINŠEK, 5323 Nat’l-av, W. Allis, HI. nadz : JOE BENDA 471—53 Ave, W. Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Preds. :ALOIS GOLOB, 114 Franklin Poi t VVashingt. JOHN STAMPFEL, Grafton, Wis JOHN LENKO, 309 First-av, Milvvaukee, \Vis. POMOŽNI ODBOR: ANTON SEM, 298 — 4th Ave,Milvvaukee, Wis. MARTIN ROP, 308 Second Ave, Milvvaukee, Wis. JOHN WOHLGEMUTH,822 Kimvickinnic-av, Milvv. Vi hovni zdravnik: Dr. P. Langland, Nat’l & Grove st Glavne seje se vrše vsako tretjo sredo meseca v Iliria ob 8. uri zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. IZ NASELBIN MILWAUKEE IN OKOLICA Minila je velika noč in že se je oglasila ljubezen do zakonskega stanu, ki se navadno najraje raz¬ vije na pomlad. V zakonski stan stopijo ta teden: G. Viktor Pe¬ tek, 278 First Ave in gdč. Karo¬ lina Rigelnik, 438 South Pierce St., oba dobro poznana v naselbi¬ ni kot člana dramatičnega kluba, ki smo jih videli mnogokrat na odru; G. Florjan Remic, 408 So. Pierce St in gdč. Agnes Herga; G. George Bertoncelj, 438 — 52 Ave, West Allis z gdč. Gusley Guština (Grabner) na Havvley rd, Wauwatosa in gdč. Antonia Kastner, 255 Grove St. z George Janoff, 395 Grove St. sovala posebne zdravilne moči svoji vodi, ki jo je prodajala. Jožef Ladič, star 35 let na 39 7 St. je v pondeljek komaj ušel smrti. Ko je izlagal tovorni voz na Fovvler St pri Milvvaukee že¬ leznici, je padel na njega zaboj sira, ki je tehtal tisoč funtov. Za- dobil je poškodbe na hrbtu ter je bil prepeljan v Milvvaukee bol¬ nišnico. F' Ik NAJBOLJŠE DOMAČE VINO! Vedno dobro SCHLITZ pivo, žganje, kakor tudi cigarete in smodke najboljše kakovosti. Se priporočam slavnemu občinstvu za obilen poset ANTON SEM 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. Telefon Hanover 3715 L I IZVANREDNA SEJA GL. OD¬ BORA J. P. Z. SLOGA DNE 6. MARCA 1917 Brat predsednik John Krainc otvori sejo ob 8:15 zvečer. Podpredsednikom je imenovan Anton Sem. Navzoči so: John Krainc, John Ocvirk, Frank Ma- titz, Matevž Stiglitz, Anton To¬ minšek 'in Josip Benda. John Blaguš, ki se smatra ne¬ ozdravljivim zahteva, da bi se mu izplačala posmrtnina ter bi o- stalo samo še za posmrtnino. Po daljši debati sklenjeno, da se o- bme na pristojno mesto, ali se ravna po pravilih po stari točki ali novi. On še zahteva po stari točki. v;*!*:, Poročilo posebnega odbora ra¬ di sobrata Anton Krebsa, ki je bil preiskan zdravniško. Anton Sem izjavi, da je deležen posmrt¬ nine po pravilih, to je $20.00 na mesec, kar se mu odšteje od po¬ smrtnine. Glavni odbor prične z delovan¬ jem za prihodnjo redno konven¬ cijo, namreč, da se začne s pr¬ vim majem pobirati izvanredni asesment po 10 centov na mesec od člana za pokritje stroškov konvencije. Nadalje se pozove društva, da volijo svoje delegate po pravilih na vsakih 30 članov po enega in da se naj voli previdno. Volitve naj bodo tajne. Anton Tominšek. Navzoči na seji: John Krainc, Anton Tominšek, John Ocvirk, Frank Matitz, Matevž Stiglitz in Ignac Kušljan. Zapisnik zadnje redne in izvan- redne seje se sprejme, kakor či- tan. Novi člani se sprejmejo: Pri društvu Sloga št. 1: Allojz Roz¬ man, Simon Klasinc, Rudolf Sla- tinšelc, Vincenc Fašun, Anton Čandek. Pii društvu Naprednost Slovencev št. 3: Helena Hren, John Bitenc in Josip Čandek. In pri društvu Napredna Slovenka št. 6: Frančiška Remsko. Poročilo tajnika se vzame na znanje. Poročilo blagajnika se vzame na znanje. Poročilo nad¬ zornega odbora se vzame na zna nje. Poročilo John Ocvirka se vzame na znanje. Luka Ermenc zahteva pridrža¬ no bolniško podporo za svojo že¬ no. Se sklene, da se počaka na konvencijo. Bolezni: Bolniška podpora se je izplačala na sledeča društva: Dr. Sloga 1 $104.00, Dr. Napred¬ nost Slovencev št. 3 $78.00, Brat je Zaveze št. 4 $78.00 in Napred¬ na Slovenka št. 6 $10.00, skupaj $270.00. Preide se na nedovršen poseL Sklene se, da se dado delati Slo- gine cigare Fr. Peršetu za nedo¬ ločen čas. Plačal bo za vsaki znak Nadzorni odbor poroča, da je preiskal posestvoAnton Krese-ta ' po “ * n P°1 centa. Delati se da sa- na 373 — 66 Ave, na West Allisu Sklene se, da se mu posodi tisoč dolarjev na prvo uknjižbo ter se Ustrelil se je s samomorilnim namenom Wm. Cutler, star 50 let v svoji sobi na 1418 Wells st. živel je ločeno od svoje žene in dveh otrok, stanujočih na 227 27 St. Seboj je imel psa, ki je la¬ jal ves pondeljek v njegovi sobi in ko se je še lajanje nadaljevalo v torek, je vlomila gospodinja vrata v Cutler j evo sobo, kjer ga je našla mrtvega. Vem Ives je bil spoznan kri¬ vim krive prisege v municipal- nem sodišču ter obsojen na $100. Arestan je bil, ko so detektivi vdrli v hišo Agnes Riley na State Street. Kruta smrt je vzela rojaku Albert Kramer, 436 South Pierce S St. njegovo soprogo Terezijo v torek zvečer ob 11. uri. Pokojni¬ ca je bila stara še le 33 let ter je bolehala že dalje časa na jetiki. Rodom je bila iz Luč v Savinjski dolini na Spodnjem štajerskem. Tukaj zapušča žalujočega sopro¬ ga. Seja Z j edin j enih Slovencev se vrši v petek zvečer, to je 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Iliria dvora¬ ni. Prosi se zastopnike, da se je udeležijo zanesljivo. -o- SHEBOVGAN Zadnji teden sta trčila skupaj dva avtomobila na križišču Hu- ron Ave in 7th St. Ed. Hammett je v T ozi! po sedmi cesti južno ter je skušal križati Huron Ave pred avtomobilom, s katerim se je pe¬ ljal Louis Hahn, vzhodno po Hu¬ ron Ave. Pri tem je zadel Hahn v Hammettov avtomobil in ga prevrnil popolnoma narobe. K sreči se ni poškodoval nihče in tudi avtomobila sta bila le malo poškodovana. iiEEiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitnmtti | POZOR ROJAKI! s čistim, barvam in likam vse vrste klobuke.moške in žen- E ske, slamnike in file in panama po nizkih cenah po naj¬ novejši modi ter tudi naredim nove žametne klobuke po starokrajsko od $4.50 do $6.00. - Pridite na E 367 National Ave, E E Telef. Hanover 1486-L — Tam boste dobro postreženi pri I * Paul Detic § DOBRO IZUČEN STAROTvRAJSKI KLOBUČAR. = riimiiiiiiiiimmiiimiiimiiiiiiitiiimiiiiimiiimmiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinTi SLOVENSKA IZKUŠENA BABICA TEREZIJA 313—3rd AVE I N BOLNIŠKA POSTREŽNICA M . K R A P S H E. TELEFON HANOVER 1605 Pri zadnjih volitvah je bil iz¬ voljen županom Herman Alb¬ recht, prej alderman proti svoje¬ mu nasprotniku Joerns, oba kot nonpartisan. Christ Mirite, 72 let, star vo-, jak v Soldiers home je stal pred poroto v torek v municipalnem sodišču pod obtožbo, da se je pre¬ grešil nad 15 letno deklico. Dek¬ le je pred kratkim postalo mati. Naj višja kazen je za tak presto¬ pek 35 let. Ko je Frank Matjac, 28 let iz 600 Clybourn St. križal v nedeljo 6 St in Grand Ave, ga je zadel avtomobil in ga precej poškodo- por-rve. Fantje so mu obljubili, val na nogah. ; da se poboljšajo, na kar jih je iz- - | pustil brez kazni. -o- V soboto je bilo pripeljanih več mladih fantov pred munici- palnega sodnika Bassuener radi tatvine po trgovinah. Sodnik jih je posvaril, da jih bo poslal v re¬ form šolo, ako še to obrt enkrat ravna, kakor z drugimi. Brat predsednik John Krainc zaključi sejo ob 11:15 zvečer. Frank Matitz, zapisnikar. REDNA seja GLAVNEGA ODBORA J. p. z. SLOGA DNE 21. MARCA 1917 Brat predsednik John Krainc otvori sejo ob 9. uri zvečer. Podpredsednikom je imenovan gililliillilliilliilliliiilllllilillliiiiiiiiiiii mo eden kliše j. M. Stiglitz pre¬ vzameta bo uredil vse potrebno. Tajniku se da polno moč, da določi komite, ki bo preskrbel tiskovine za agitacijo. Sklene se, da se naloži pet ti¬ soč dolarjev na First National banko. Brat predsednik John Krainc zaključi sejo ob 11 uri zvečer. Frank Matitz, zapisnikar. Kadar kupite pri naših oglaše- vateljih, omenite naš list! > ii' stv° dož« i vrt P 0 ' == lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllg INDEPENDENT PACKING HOUSE MARKET = H UNIJSKA MESNICA EE | 414 National Ave 1 —— zraven 5 in lOc trgovine —— S POSEBNA SOBOTNA RAZPRODAJA || == Govedina za juho .I2c !! Govedina za peči EE (Potroast) 13 «/ 2 c EE Sirloinsteak .. 14c ij° e V 0 ' plrt s: Govedina za zrezke == (chopmeat) 14 »/ 2 c jj= Teletina za einmoht . 12'/ 2 c S Telečja prša .12«/ 2 c EE Teletina za peči .. 17 & 18c = Telečj.o stegno .18c EE Svinjska suha rebra .. 17c v0 jil 1 H Sveže čiste kokoši 24 & 25c že ps ' S - 0 ' — IV m Ol v — in $e s EE šunka 19c Prasetina .. 1914 c EE Klobase: Frankfurtarce, poljske, Lebersausage, === Balogna, želodec, EE Headcheese, vse po 16c = 28c Olje, steklenica .. Najboljša kava,žgana 20,25 EE Surovo maslo (buter) 44c EE Umetno maslo (Butterine) 20, 24, 26, 27c ||| Domače kranjske klobase24 Si Krvave klobase. 9c SE Ko je zadnji teden peljal z av¬ tomobilom po National Ave ro¬ jak MartinPlesec iz 420 National Ave, se je hotel izogniti ljudem, ki so čakali sredi ulice na pribli¬ žaj očo se karo električne železni¬ ce, pri tem pa je zadel dve žens¬ ki, ki sta stali na cesti ob hodni¬ ku ter sta zadobili pri tem nekaj malenkostnih poškodb, opraska¬ no kožo. Zadeva je prišla pred sodišče ter ga je že stala sedaj okoli sto dolarjev. Akoravno imamo Slovenci ma¬ lo trgovine, vendar pa smo imeli pred kratkim dva bankerota, namreč Malenšek & Co., izdelo- valnica vozov s tehtnico. Skupni dolgovi s kapitalom vred znašajo okoli dvajset tisoč dolarjev, imet je pa nekaj čez dva tisoč dolar¬ jev. Oškodovani so pri tem Slo¬ venci in nekaj tudi Hrvatje, mno gi vsled lahkomiselnosti, ne da bi se natanko prepričali najprej o finančnem stanju družbe, pred- no so iziočili denar sploh brez kakega poroštva. G. J. VVindish- man pa je bil pri tem previdnej¬ ši; posodil je $150 ter zahteval noto in poroka, vsled česar ne bo oškodovan. Drugi bankerot pa je bil Vinc. Sem, grocerija in mesarija na West Allisu. Njegovi dolgovi zna šajo okoli $2000, tako se sliši; premoženja ni nobenega. Oško¬ dovani so Slovenci. Sveža jajca 33c = jU- ti m FERKO BROS. H ‘DlllllllllllillllllllllllllllllltlU 10» vp°: LciJ S P George Kontos je sleparil s tem, da je obiskal več trgovcev, ter dal izmenjati novi 1 dolarski bankovec in zahteval v naglici drobiža za pet dolarjev, kar se mu je tudi posrečilo, ker so novi 1 dolarski bankovci precej podob ni petdolarskim. Prijel ga je de¬ tektiv ter ga izročil roki pravice. Na sodišču pa so mu naložili $25 in stroške kot davek na njegovo novo obrt. Ahouez Mineral Spring Co iz Green Bay je bila kaznovana na $250 od zveznega sodnika, ker je delala reklamo s tem, da je pripi- Stare ribe. Nekatere vrste ribe dosežejo starost do dvesto let ali še celo več. Ravno tako tudi raki. Na Angleškem se nahajajo v ribni¬ ku Fontainbleau raki ogromne velikosti. Pa ne dokazuje le ve¬ likost njihovo visoko starost, temveč tudi njihova osivela ko¬ ža, počasne kretnje in takozva- ni beli mah na glavah. Stari spisi pripovedujejo, da so leta 1447 vlovili pri Heilbronn na Nemš¬ kem ribo, katera je imela na rep¬ ni plavuti pritrjen zlat prstan, kateri je nosil vtisnjene sledeče besede: “Jaz sem prva riba, ka¬ tero je cesar Fiderik II. spustil v ta ribnik dne 5. oktobra 1209.” Ta riba je bila stara toraj 216 let Ribničan kot vratar. Ribničan pride vprašat v pa¬ lačo za službo vratarja. Uradnik ga vpraša, koliko otrok ima.Rib- ničan zelo klaverno: “Gaspud, vsi moji otroci so na pokopališ¬ ču”.Drugi dan nastopi svojo služ bo, katero je dobil, ker je urad¬ nik mislil, da nima otrok. Na u- radnikovo začudenje pa je pri¬ peljal seboj šest otrok. Uradnik: “Kako se predrznete! Včeraj ste rekli, da so vaši otroci na poko¬ pališču in danes pa jih imate kar celo armado?” Ribničan ponižno: “Gaspud, nisem se lagal; vsi otroci so bili na pokopališču včeraj; jaz sem jih poslu tja.” Mož in žena. Mnogo mož bi bilo zadovoljnih ako bi imeli pri ženi toliko velja¬ ve, kot njihov najmlajši otrok. • ženska je mnogokrat lepša,ka¬ kor se možem dozdeva. Toda nik¬ dar pa ni tako lepa, kakor si sa¬ ma domišljuje. ženske in otroci so si enaki v tem, da hočejo imeti vedno kaj drugega,kakor hitro dobe to, kar so želeli. Mož kupi obleko tako, da pri- stoja njegovemu telesu, ženska pa prenaredi ovoj o telo tako, da se prileže obleki. VELIKA POMOČ JE. Vedno zaslužna moč Vaših prihrankov, ako jih pustite v j; našem hranilnem oddelku, kar je velika pomoč pri prirastku | Vaših prihrankov. !> Trije odtotki obresti ne počivajo nikoli—gredo vedno na- r’ prej—noči, praznike in nedelje, dneve in noči, leto za letom. Z | Začnete lahko z enim dolarjem. Damo Vam krasno domačo | f hranilno pušico, ako jo želite. ! GERMAN AMERICAN BANK j § GLAVNI URAD | REED ST. & NATIONAL AVE | | Mitchel St. podružnica Bay View podružnica | | Srd Ave & Mitchel St. Kinnickinnic & Lincoln Aves « ti— ini— ii— ir ROJAKI Kadar potrebujete no vo obleko ali kadar ima¬ te staro za čistiti, likati i. t. d., oglasite se pri SLOVENSKEM KROJAČU T. KRAINC 408 PARK STREET Naj starejša slovenska krojačnica v Milvvaukee On Vam napravi naj¬ boljše delo /.a nizko ce¬ no ter v kratkem času. inunnui n ANDREW JONAS Pogrebnik 393 GROVE St. Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za $65.oo □ n j ir Prostor za trgovino se odda v najem na dobrem prostoru 291 Grove St. po nizki ceni. Se preu¬ redi, kakor zahteva stranka. Vprašajte pri Frank Vačun, 343 Grove Street. Nekaj pametnih mož, ki pose¬ dujejo v Milvvaukee vsak po par tovaren ali vs^j eno banko ali ve¬ lik hotel so živeli ti’i dni po 42 centa na dan. Potem so se dali slikati v časopise. Bili pa so še vseeno lepo rejeni. Vzlic temu pa zahtevajo delavci še večje pla¬ če, češ, da ne morejo živeti. Se¬ veda, delavci hočejo postati mi¬ lj onar ji kar čez noč!! IGNAC KUŠLJAN 229 FIRST AVE GOSTILNA RESTAURANT Sveže pristne pijače Topla jedila vsaki čas. CVETLICE IN ŠOPKI za vse prilike Poroke, godovanja in po¬ grebe se napravijo v naj¬ krajšem času in dostavijo na dom v katerikoli del mes¬ ta, kakor tudi na West Allis in Cudahy. F. Hesse 392 Grove St., MILVVAUKEE, WIS. NAZNANILO Dr. Sv. Jožefa št. 103 K. S. K, J. naznanja tem potom, da prire¬ di dne 4. julija piknik. Vsled tega se obrača do vseh milvvauških društev s prošnjo,da bi ne priredili na ta dan kaj slič¬ nega ter praši, da bi blagovolila cenjena društva to upoštevati. Louis Sekula, tajnik. fl HRENS and VAH j_ Obuvala za vso družino 355 GROVB STREET GEO. A. SLATTERY Pogrebnik 6418 Greenfield Ave, W. Allis Telefon West Allis 246-X Ako hočete kaditi dobro okusno cigaro, prižgite 638 in zadovoljni bodete CARL STEINC, izdelovalec 1492 — 26th Street. I Prvi slovenski Pool Hall 247 GROVE STREET | zraven A. Bevec-a I Cenjenim rojakom naznanjava, da sva otvorila v soboto 10. marca igralnico, kjer se zamorete razve¬ driti od trudapolnega dela za par~centov. Točiva vsakovrstne “mehke” pijače ter imamva na razpolago vse vrste cigaret, cigar, sladčič itd: Se priporočava občinstvu v obilen obisk. J. HRIBAR & KAPITAN r- i niT-tn * «TTY A TP p v v v v v v v v v —W W W W - - - - ' ’ ’ ’ KATERA HIŠA JE NAJSTAREJŠA??? To je gostilna VIKTOR KASTELICH. 812 Norih 8th Street, Sheboygan, Wisconsin. Tukaj dobite sveže Gutsch in Shreier pivo, izvi-stno domače vino, dobre smodke itd. — Svoji k Svojim! V. Kastelich & H. Svetlin. IZ SPOMINOV UBEGLEGA NEMŠKEGA VOJAKA. (Nadaljevanje) In čudno. Kakor hitro smo ču¬ tili vroče vino teči po naših ži¬ lah. smo po večini postali zopet surovi in divji, čemur smo se že privadili popolnoma v teh tednih krute vojne. Večina se je obna¬ šala, kakor da bi ne bili preživeli ravnokar strašnega boja, iz ka¬ terega so prišli le po naklučju še živi. Pozabili so na vse grozote preteklih ur, pozabili na kri, ki jim je še rudečila njihove roke. Nobeden ni ničesar več vedel o spoštovanju mrtvih, kar smo se že učili v prvi mladosti. Izginila je vsa groza, ki je prirojena vsa¬ komur napram mrtvemu člove¬ ku. Ni mi mogoče popisati vseh dogodkov .katere sem videl, ki so jih počenjali vojaki in častni¬ ki, kadar so hoteli dognati narod nost tega .ali onega mrtvega člo¬ veka. Toda, razmere so bile pač močnejše, kakor pa človek in ta¬ ko je vse človeško čuvstvovanje izginilo in človek se ni razlikoval od navadne zverine, čimdalje je trajala vojna, tem bolj smo po¬ stali divji. Med tem časom je postal boj med, našimi in Francozi na dru¬ gi strani reke Maas najljutejši. Naši so imeli zelo velike izgube in mi smo dobili povelje, da sto¬ pimo v boj. V tem času. ko smo se mi prepeljali na drugo stran, je naše topništvo naj hujše ob¬ streljevalo sovražnika, zato je moral takoj napasti sovražnika oddelek, kateremu smo bili pri- deljeni, ko je dospel na drugo stran reke. V tem trenutku je utihnilo naše topništvo in mi smo na vso moč drveli proti so¬ vražnikovim zakopom po str¬ mem bregu navzgor. Ko smo se jim približali na dvesto korakov, so pričele delovati strojne puške Francozov, ki so lias pognale na¬ zaj s strašnimi izgubami. Deset minut kasneje smo naskočili zo¬ pet, ter bili pognani nazaj zopet še s hujšimi izgubami. Skrili smo se v naše strelne jarke; toda prešla nam je vsa moč in nobene¬ ga ognja ni bilo v naših srcih; topo z mrtvim pogledom smo zrli pred se. Sicer se v vojni ne sme zgubiti poguma po predpisih.To¬ da brezuspešni napadi in na»i mrtvi tovariši, ki so pokrivali našo pot, koder smo naskakova- li ? vse to ni poslušalo na ukaz. Med tem je pričelo zopet top¬ ništvo svojo gromečo pesem.Pol ure kasneje smo naskočili zpet prek trupel naših padlih tovari¬ šev. To pot smo šli naprej skoko¬ ma. Ko smo prišli na dvajset metrov do sovražnikovega strel¬ nega jarka,smo videli, da je so¬ vražnik pomaknil svojo bojno črto nazaj; v tem smo pa tudi opazili, da gredo naši na vsej čr¬ ti naprej. Zakaj se je to zgodilo, smo izvedeli še le pozneje. Glav¬ na francoska armada se je že po¬ maknila preje nazaj in mi smo imeli pred seboj samo zadnje straže, kar pa nam seveda ni bilo znano ter smo ta boj morali pla¬ čati zelo drago. Eno uro pozneje je sovražnik zapustil ob reki vse visočine. Ko smo dospeli mi do višine, smo pregledali lahko vso okolico in ceste daleč naprej. Tedaj se nam je odprl strašen pogled. Vse ces¬ te so bile polne bežečih Franco¬ zov s svojimi topovi in neštevil- jiimi vozovi. V te goste množice vojakov je metalo naše topniš¬ tvo svoje granate, ki so padale po nekaterih krajih gosto kakor dež. Na stotine in stotine fran¬ coskih vojakov je izgubilo pri tem svoje življenje. Videli smo, kako so padajoče granate pome¬ tale kar cele oddelke naenkrat raz ceste. Na stotine trupel je zletelo zdaj pa zdaj v zrak in po¬ samezni deli so padali na cesto in vojaštvo ali obviseli na drevesih ob cesti. Pionirji smo dobili povelje, da se zberemo in kmalu na to smo odkorakali za bežečim sovražni¬ kom. Imeli smo nalogo, da očis¬ timo cesto ter zasujemo mnogo¬ številne luknje od granat, da je naša armada napredovala lažje ter zasledovala sovražnika. Tako smo pod vročim popoldanskim solncem opravljali to težko delo. Vse kar je ležalo na cesti in je količkaj oviralo pot, je bilo vrže¬ no v jarek. Tudi posamezni odtr¬ gani udi so šli to pot v jarek Teh je bilo na stotine. Kolikokrat se mse pozneje izpraševal, ako sem se kaj zgražal nad tem, kar sem videl tukaj in kar sem delal ; vselej sem moral to zanikati. Tr¬ diti pa tudi zamorem, da niso vo¬ jaki nikakor odgovorni za taka dejanja, naj si že pripadajo tej ali oni narodnosti. V vojni ni člo¬ vek nič več kulturno bitje, tem¬ več je vsak posameznik divja krvoločna zver; ako bi ne bil to, bi ne bil dober vojak. Razen vojakov smo morali tu¬ di mrtve in ranjene k on ih spra¬ viti raz ceste. Ker pa niso bile za to dovolj velike naše moči,smo si vlovili kakega konja, katerih je vse polno tekalo okrog. Pripre gli smo istega k nogam mrtvega konja ter ga na ta način zavlek¬ li v jarek. Po drevesih viseče de¬ le človeških teles pa smo pustili viseti; za take “malenkosti” se nismo že več brigali. Pii mrtvih smo iskali vedno tudi razna jedi¬ la in pijačo, katero so nosili se- lx)j, dokler so še živeli. Ako smo kaj našli, smo zavžili z velikim tekom, akoravno smo stali sredi krvi med razmesarjenimi telesi. Ko smo sli še dalje, smo našli cesto gosto nasejano z raznim orožjem, katerega so pometali Francozi od sebe na svojem be¬ gu. Tudi od vročine umrli vojaki so ležali po nekaterih, krajih kar eden pri drugem. Mnogi so se priplazili stran od ceste v tra¬ vo* kjer so čakali na rešitev, v največ slučajih pa na smrt. No¬ beden izmed nas jim ni mogel po magati; veseli smo bili sami, da smo zamogli držati po konci na¬ še bedno telo; tudi ako bi bili ho¬ teli,ne bili bi jim mogli pomagati ker bi ne smeli,, ker je bilo naše povelje “Naprej !” Tukaj sem tu¬ di opazoval pri naših vojakih nekaj čisto novega, namreč ne¬ voščljivost. Mnogi so bili nevoš¬ čljivi mrtvim, da so bili rešeni, med tem ko so sami 'še morali živeti dalje to strašno bedno ži¬ vljenje, ki je izgubilo vsak po¬ men za človeka. Tn vendar smo se vsi bali umi¬ ranja; umiranja, toda ne smrti. Mnogokrat smo si želeli smrti, da bi bili rešeni tega strašnega trpljenja, toda bali smo se umi¬ ranja, onega strašnega .umiran¬ ja na bojnem polju, ki traja sko¬ raj vedno dolge ure v strašnih mukah. Videl sem stotine mla¬ dih, v cvetu svoje starosti stoje¬ čih mož umirati, toda niti eden izmed njih ni rad zapustil tega :i življenja. Nekemu mlademu pio¬ nirju ,ki je bil iz Koelna, je gra¬ nata raztrgala trebuh, da mu je drobovje viselo do zemlje in ta revež me je med groznimi boleči¬ nami prosil, da naj mu rečem,da ne bo umrl. Jaz sem mu seveda željo izpolnil ter mu zatrjeval,da ne bode umrl, da ni njegova po¬ škodba smrtno nevarna in da bo¬ de kmalu prišel zdravnik. Vedel sem, da mu je odločenih samo še nekaj ur življenja in vendar so ga moje besede potolažile. Deset minut kasneje je bil že mrtev. Mi smo morali vedno naprej in naprej. Stotnik nam je zapo¬ vedal, da moramo zasledovati so¬ vražnika ter mu prizadjati koli¬ kor mogoče mnogo škode.Po tem povelju se je slišalo godrjanje pri vsem oddelku. Potem ko smo bili na nogah dolge dneve,ko smo morili, požigali in klali, kakor jtiujši divjaki, ne da bi dobili čas za počitek ,se je zantevalo od nas izčrpanih izmučenih bitij,aa še zasledujemo sovražnika, kar je zelo naporno. Stotnik je tudi vedel, kaj se je godilo v naših prsih in nas je skušal pomiriti z lepimi besedami. Do tega časa se konjeniki ni¬ so zamogli preko reke Maas, ka¬ kor tudi ne težko topništvo za¬ radi pomanjkanja mostov in mostnega lesa in zaradi tega je morala pehota sama zasledovati sovražnika vsaj tako dolgo, do¬ kler topništvo in konjenicami prekoračila reke nižje odSedana. Pri Sommepy so se francoske zadnje straže zopet vstavile. Po¬ tem ko so se štiri baterije naše¬ ga topništva postavile v pozicijo, smo bili mi njim pri del j eni. Častniki topništva so sicer iz¬ javili, da so tri stotnije tukaj popolnoma nezadostne, ker so zrakoplovci videli v bližini velike oddelke sovražnih konjenikov in je bilo pričakovati vsaki čas ka¬ kega napada. Vseeno pa smo mo¬ rali sami ostati v tej nevarni po¬ ziciji ,ker ni bilo mogoče dobiti pomoči za dalje časa,. Tako smo se zakopali na desni in levi okrog topov. Strojne puške smo spravi¬ li v zakrite pozicije in pripravili munici j o v velikem številu. Ko¬ maj smo bili gotovi, so že pričele žvižgati granate nad našimi gla¬ vami in padati med sovražnika. Mi smo ležali v malem gozdiču, ki nam je zakrival vsaki razgled ter smo tako pričakovali napada. Dali so nam navodila, kako se moramo zadržati pri napadu kon j eni kov. Eden izmed starih ma¬ jorjev je prevzel povelje nad na¬ mi. Nas pionirje so zmešali med drugo pehoto in potem so naši gospodje častniki nekam izgini¬ li in ihč več nam niso prišli pred oči, dok'?r ni bila vsaka nevar¬ nost odstranjena. Najbrže so si mislili ti “srčni” gospodje, da je dolžnost braniti “domovino” sa¬ mo revnih vojakov in zato so se poslovili po “francosko” in pre¬ pustili poveljevanje drugim. To so storili seveda naši pio¬ nirski častniki, ker smo bili mi postavljeni pod povelje častni¬ kov pehote. Pri naših častnikih se je to vedno enako odigravalo v vseh 14tih mesecih mojega bi¬ vanja v vojni. Vselej so se umak nili v ozadje na varno, kadar je prišlo do resnega boja. To so sto¬ rili vedno tudi vsi častniki peho¬ te od stotnika naprej. Vsi ti go¬ spodje se nikdar ne vdeleže boja drugače, kakor daleč vzadaj iz varnega zavetja, od koder daje¬ jo svoja povelja po telefonu. Vsi vojaki so si pripovedovali, da se častniki višji od stotnika nikdar ne vdeleže osebno kakega nevar¬ nega boja in se vedno umaknejo, kakor hitro prično žvižgati krog- lje. Naše navodilo za slučaj napa¬ da konjenikov se je glasilo sle¬ deče: “Kadar se bliža konjenica v naskoku, morajo vsi vojaki stati nepremično s pripravljeno puško v roki. Streljati ne smejo poprej e kot kadar se zasliši po kanje strojne puške, katera jt pod nadzorstvom povelj ajočega majorja. Ko pa se to zasliši, te¬ daj pa pričeti streljati na’vse #ioč in pri tem dobro meriti.” Topništvo okrog nas je stre- JOŽEF TRATNIK PIJAČE in SLADOLED ICE CREAM Pri meni dobite prist¬ ne vsakovrstne sveže pi¬ jače kot domače vino,pi¬ vo, itd., smodke ter SLADOLED Postrežba točna.— Se priporočam za dobroho¬ ten obisk cen. občinstvu 268 First Avenue INVESTMENTI, KI SO VREDNI, DA JIH PREIŠČETE. POGOJI DESET LET ODPLAČILO, AKO ŽELITE. 315 GREENFIELD AVE. I’et sob hiša, duplex, $24 najemnine na meneč in cesta že napravljena. Pogoj $25 na mesec z obrestmi vreiffOjlflA Cena . 239 GRENENBUSH ST. Najemnina $14 na mesec. Lota 25x140. Hiša je na dvojno nadstropje, štiri so be v prvem nadstropju in štiri sobe v drugem nadstropju. Ima vodo, su¬ ro in plin. Prodamo na lahke (p 1 Oflft pogoje. Cena. 01OUU POTCA Investiran denar se vam obre- V L / JU stuje po deset odstotkov. 368 17 Ave, ima vodo, suro, in plin. Cesta in hodnik že napravljeno.Leži okoli 200 čevljev južno od National Ave in tudi blizu Mitcliell parka. Lota 25x120, i- ma dvojno poslopje (kotež), ki prine- seja $200. najemnine na leto. Hiša na frontu ima štiri sobe, tojlet, straniš¬ če in pentro. Lahki pogoji, isto kot ako bi plačali rent. Odplačilo $300 in $25 na mesec in obresti ali pa lahko plača te, kadar želite. 1412 CLYBOURN ST. Blizu 16 St viadukta. Lota 50x60. 3 nad stropno poslopje, temelj iz opeke, i ma deset sob in kopalnico. Najemni- n« $20 na mesec. Pogoj: $200 gotovi¬ ne in ostanek po $25 na mest c Cena. 317 GREENFIELD AVE Lota 34x50. Najemnina $20 na mesec. Ima osem sob in kopalnico ter fur- nace. Temelj iz kamenja. Se proda po zelo lahkih pogojih. $300 gotovi ne in ostanek $25 na mesec z obrestmi. Cena. TRGOVINA—367 GROVE ST Trgovina s tremi sobami za stanovan¬ je v pritličju in zgoraj štiri sobe, i- ma električno razsvetljavo, plin in stranišče zgoraj in spodaj. Najemni¬ na $500 na leto. Leži med Mineral in Walker St na najboljšem kraju Grove St. Pogoji da vam uga- jajo. Se tudi zamenja.Cena . \pHdUU TRGOVINA—419-26th AVE Blizu Scott st. Lota 30x133 in cesta že narejena. Alley 20 čevljev, dvonad¬ stropna hiša. V pritličju trgovina 20 x24 in pet. sob. stranišče, plin in e- lektrična luč. V nadstropju štiri veli¬ ke sobe, stranišče in tudi plin. Velik hlev vzadaj. Najlepši kraj za šolsko obrt. Na drugi strani ceste je šola. Pogoj: $300 gotovine, ostanek $35 na mesec z obrestmi vred. Zelo poceni. Gena samo . MARTIN MIKKELSON 351 First Ave Tel Hanover 2248 ljalo na vso' moč in letala nad nami so jim kazala smer z gore¬ čimi raketami, katerih pa ni ra- zumil nihče drugi, kakor častni¬ ki topništva. Tako je minila ena četrtina ti¬ re za drugo in mi smo že mislili, da se nam ne bode potreba udele¬ žiti bitke. Toda naenkrat je po¬ stalo vse naokrog živahno. Eden druzega so vojaki opozarjali na rob gozda, ki je bil od nas odda¬ ljen kakih pet sto metrov pred nami. Od obeh strani gozda so se prikazale nepregledne vrste konjenikov, ki so se potem zdru¬ žile pred gozdom. V divjem diru kakor strašen vihar so se nam bližale te nepregledne množice jezdecev. Mi smo se ozirali na¬ zaj, kakor da bi iskali pomoči ali zavetja in videli smo, da so top¬ ničarji zapustili topove ter pri¬ pravljali svoje puške. Toda še hitreje, kakor zamo¬ rem to popisati, se nam je bližal ta grozen val. Stali smo kakor v sanjah in trepetajoč pričakovali one grozote, ki se nam je bližala. Vedno bližje so prihajali z blis¬ kovito naglico. Videli smo kopi¬ ta konj, ki so se komaj dotikala zemlje, ko je drvela ta množica proti nam preko planjave. Vide¬ li smo uniforme konjenikov in zdelo se nam je, da vidimo tudi razburjene obraze jezdecev, ka¬ teri pričakujejo, da se zdaj pa zdaj vsuje na e toča krogel i. Bližali so se nam že na 350 met¬ rov in ni še bilo sličati strojne puške, katera bi morala dati zna¬ menje po povelju, da pričnemo streljati. Med tem pa se je ved¬ no bolj razločno slišalo sopihanje konj; znamenja pa še ni bilo. Razdalja se je manjšala bliskovi- to.Sedaj je bilo samo še 300 met¬ rov razdalje med nami .... dve¬ sto in petdeset .... dvesto. Te¬ daj me sune v rebra prav občut¬ ljivo moj tovariš: “Ali je oni morilec na debelo že znorel ali kaj ?” je spregovoril z razburjenim glasom. (S tem je mislil na majorja, ki bi moral da¬ ti znamenje s strojno puško) “Sedaj nas bode gotovo vse vzel vra g”, je nadaljeval in se z mot¬ nim pogledom oziral po tovari¬ ših, ki niso bili nič manj nemir¬ ni. Toda jaz nisem poslušal na njegove besede; vsaka žila je v meni trepetala; kri je divjala po meni kakor ogenj in krčevito sem stiskal puško v roki ter zrl topo na strašni val. Sedaj je bi¬ lo samo še dvesto metrov stoinpetdeset .... in še nič. Ali je stari slep....? Začutil sem, Za prodati — pisalni stroji PISALNI STROJI V NAJEM 4 mesece 3 mesece ; sr. * 7 { (Nevidna p* 0 **^ 0 (Vidljiva pisava) NAPLAVILO SEJ POSEBEN /. A IIT E V A. K A-1 PRILOŽNOST NI DAR SE KUPI.! NAKUP /a vse VRSTE PISALNIH STROJEV. Na¬ ravnost i/. tovarne k vam. Agentov nimamo, i Nobenih posredovalcev. V gotovini ali na obro- j kt:. Ako ne morete priti, pišite po cenik : pre- eneiieni bodete, kako nizke cene imamo. Popra- i vila in potrebščine ■/.& vse vrste pisalnih strojev American VVriting Machine Co. i 1 ’flONE MAINE S 83 370 KAST M ATER ST. Zakaj bi ne pušili smodkT slovenskega izdelka — linij¬ sko delo SLOGA SLOVENSKI DOM BALKAN REGAL1TAS DARBY DAYLE ako boste ž njimi bolj zado-. voljni kol z drugimi. Dober tobak, dober okus in fino di¬ šeči duh je naše načelo! TE SMODKE VAS ZADO- V OLJIJO — Prepričajte se! FRANK PERŠE, izdelovalec 278 Grove St. Tel. Han. 4688 Naš pooblaščeni zastopnik je vo jak LOUIS SUBAN JOHN CAMERN1K j i: Painters & Decorators { Slovenski slikar 624 NATIONAL AVE t DELO TRPEŽNO, ZA KA- i TERO GARANTIRAM | Cena nizka ^ Vprašajte me za proračun Telefon Hanover 1239 / THE WEST ALLIS STATE BANK WKST ALJLISKA DRŽAVNA banka Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovencev svoje prihranke. „.Mi želimo vse Slovence, časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti. WEST ALLIS, WIS. Telefon Hanover 2410 Dr. E9WARD m. Zobozdravnik Odprto tudi zvečer od 7.—9. 204 Sturnpf & Langhof Bldg (Grove st. in National ave) FOTOGRAFIJE ! Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. FOTOGRAF Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA Se priporoča vsem Slovencem. Naznanilo in priporočilo'. Slovenem in Hrvatom na West Allisu naznanjam, da dobite pri meni premog, vsa¬ ke vrste in drva po nizki ceni. Na razpolago sem vam vsaki čas. Postrežba hitra. VALENTIN PETRIN 775 — 64th Ave Telefon West Allis 546-R E. MAXEINER AVTOMOBILI NA POSOD Najlepši zaprti avtomobi na South Side. Najeti ji zamorete za ŽENITBE, POGREBE it< GLAVNI URAD GEM GLEDIŠČE 381 Grove St. Tel. Han. 99 STANOVANJE 508—4th Ave. Tel. Han.93 da mi teče po hrbtu mrzel pot. Trepetal sem; raz čela so mi pa¬ dale znojne kaplje na roko, ki pa so bile mrzle kot led; pred očmi •ni je postalo motno in v glavi mi je šumelo kakor v kotlu; v vratu me je davilo; hitel sem po- žiiati, toda v ustih je bilo suho ve dno bolj se mtrepetal in zdelo se mi je, da sem samo še eden trenutek pred smrtjo in raz dalja se je manjšala bliskoma; sedaj je bila razdalja samo še stom trideset metrov in tedaj se v m °-l tovariš težko na mene; položaj je postal neznosen.V tem trenutku pa se zasliši rrrrrr m toča krogel j se je vsula v ma¬ so jezdecev; v gosti množici ne eŠ * ™ bena Roglja in jezdeci so padali kakor snop j e. (Dalje prihodnjič) govaUaT- F ° rSythe ’ ki Pridi- S tn njemeSeCeP ° mestu lla temnpl V - SV ° Jem “Sawdust” tempeljnu, Je grozil s peklom in karf^h? 0 T nehamo igrati blIjard ov v nedeljo ter božje ° pUstlmo raze ” službe G e. Mi pa pravimo: “Vsak i. ma rad svoj denar”. ZASTOPNIKI ZA SLOVENIJ Za Milwaukee: August Collandi Joe Ajdich, John Vodovnik J. Wohlgemuth in John Sušnik Za \Vest Allis: Frank Čandek Frank Benda. Za Poi t VVashington: Frank Z: kvajšek. Za Sheboygan: Anton Zakraj še r Heronim Svetlin. Za Racine: Joe Strucelj. Za Aurora, Minn.: F. C. W 0,t Za Granville, 111.: Math Zupa» £ic ' Za N. Chicago in VVaukegan,^" Anton Turk. Za Cecil, Pa.: Mike Hočevar. Za Baltic, Midi.: Ivan Cotič- Za Ne\v Alexandria, Pa.: F 1 *” Repovsh. Za Cleveland, Ohio: Math : Za Export, Pa.: Andrevr Bogat 3 -' j Za Aurora, Ili: Martin Junkas i Za Colo Springs,Colo. :Paul St^j Za Panama, 111.: Frank Golič 111 iZa Braddock. Pa.:Martin Hud* I Za E. Palestine, O. Paul Tauc i Za Huntington, Ark. M. P° w v e , j Za Sublet, Wyo. Jerry Grad 1 ® 11 . Za Moon Run, Pa. A. Petro' c Ki e in še nimamo zastopaj nosimo rojake, da se taisti P 1 ' 1 vijo, ki imajo do tega veselj e *