St. Jtnflta. I LUUhI i prtrt, I. nm I§17. L. leta. ^H^^f ^^H^H ^H^v ^^h ^^|^H ^^H ^h ^^K^K ^^H^^B ^^H ^^H ^H ^^H^^B ^^H ^^m ^BBr ^^B^Dr BP .Slavenski Narod' Yel|a po poitli a ArttroOgrsko: tek> leto tknpaj Mprej . K 28*— pol leta „ n . . • 14*— fetrt leU m .... 7— •a mesec • • . • • 2-50 u NemčIJo: ćelo leto naprej . . . . K 33-— u Ameriko in vse druge dežele : ćelo leto naprej . . . . K 38.— VpraŠanjem glede Inserttov se naj priloži za odgovor donfsnfca at! znam ka. IprmTBlttro (spodaj, dvoriSčc tevo). KmHov« »llc* tt. 5, UUloa *t 85. Imh«|a T*«k tsn iv«ft*r Uvsesil aeielie ta prsstlke. [Tnerati se računaio po porabljenem proitoni in sicer: 1 ram visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 rin., d.akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., na rte in zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah po dogovora. Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročntne te ne ocira. „Narodni tislaraa" UUloa At. IS. Upravnlstvu naj se pošilja;o niroćnirie, rekla nacije, inserati Lt d, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w L!ubl|anl ] dostavljen na dom alt če se hodi ponj : cdo leto tuprej . . . . K 2V40 pol leta „ .....13*2J | četrt leta „ . . : . . 6*60 na mesec „ . , . . „ 2*20 _____ Possmesaa šteTllka *ei;a 10 vlaarfav. ___. Dopisi na! se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrcdaUtva: iaailora ulica sL 5 (v pritlićju levoj toltfoa at 34. DunaJ, 8. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. V Gozdnat^h Karpatih severo-zapadno od Tatarskega prelaza smo pregnali sovražnila z neke visine. V VolinijI praske v predpolju in ojačeno streljanje. ITALIJANSKO BOJIŠČE. V splošnem malo bojnega delo-vanja. Naskakovalne pat rulje hon-vedskega pe$polka št. 32. so pripelja- le iz italijanske pozicije zapadno od Kostanjevtce 15 vjetih. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. M o f e r, fml. Berolin, 8. marca, (Kor. urad) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJTŠČE. Samo t Champagnl silen artiljerijski ogenj. Ostale fronte so ostale pri nerazglednem vremenu in sne-ževju v splošnem mirne. Pri izvidn;h sunkib med Sommo in Oiso smo vjeli 17 Angležev in Francozov ter vpleni-li več strojnih pušk. VZHODNO BOJISCE. Nobenih pomembnih boinib čf-nov. Med Vileiko in Molodečnom fe vsled metanja bomb skocil ruski vlak i tka. MAKEDONSKO BOJIŠČE. Severno od Dojranskega Jezera praske straž. Prvi generalni kvartirnf mojster p. LudendorfL Hemšfeo uBčerno poročilo. Berolin, 8. marca, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča 8. marca »večer: Na zapadu In vzhodu pri sneževju ničesar poseb-nega. Nemško svarilo Ameriki Berolin, 8. marca. (Kor. urad.) »Norddeutsche Al!?. Ztg.« piše: Oa-nes predsednik odkrito priznava, da je mogoče, da se bo Amerika neposredno udeležila vojne. Žrtve, ki jih monemo doprinašati. da obranimo mir z Združenin i državami. doseže-io svojo mejo, kadar gre za to, da uveljavimo svojo pravico do življenja, da zmngovito izvojui^mo vsiljeni nam boj za oh^tanek. Bil je korak naravne providnosti, ako smo se na-sproti eventualnemu novenrj sovraž-niku O7r!i po novih zaveznikih. Našn ponndba nai bi se izročila Meh'ki se 'e po američki vojni napovedi. Tuđi ?e danes se felimo izoRniti vomi z Združenimi drzavami. Ako eoji Amerika isto željo. po+cm Mehika ne bo o naši ponndbi izvedela več kakor to. knr je Wilsonova vlada sama objavila. Kako naj pađeio kocke. to je predsednikova stvar. Samo njedra za-dene pred ziaroHovino ođeovornost. če se Ipstna niesovs država, kl je do-sedaj §e u?ivaTa b^neostove miru in ki zato re more b"ti nenesom dovolj hvn?ezna. zaplete brez mnrie potreba v erozote krvava cvet^^^Tn^ voine. V VVilsonovih rok ih fe 7ivT?en?e o^ih amerf^k'h drz>vifamv, kf z^nič^fefo nnše svarilo, da naj se ne n?daio v nevame morske oVo'i^e, v nic^ov'h rrkah pa je tu& nso^a vseh onTh tf-sojev, k^terim bi nrinesTo raz?J^>-nfe vrvine TVM?in. ?i-ost in smrt. Naf *^e odtoč! V;T^on k ik-^r n^^1?. "^i iz-bere vnfn-> ali mir, na^ r«e ^»o r-ti za 7as o^rTnf1 s n^ta. r>o katerem sm^ kre^i1! T. febnivana. VOfV4 N^pOVrFD ^F T* TFT)F\? Haair. 8. mirca. V T nn^mu rn-čt^najo. da bo AmeriVa ^e t^ te^^n nanovednia NenČ'h" voino. Pnscbe*i pomen pnnisnieio konf^renri. kl se ie vr^Pa med I ^vdo-n O^orcreom in američkim velepo^^anikorn. Vo?no razbur'enfe v AmerPil. Haag, 8. marca. AmcriŠVi listi poročajo, da vlada v Ameriki radi postojanja oro-zienona^ih senatoriev veliko razburjenie. Mandati treh se-nntorev so med tem 4. marca ucrns-nili. Parlamenti držav, katere zasto-p&io obstrukcijonisti v senatu, so ob-sodili postopa^nie svojih zasto-nnikov. Povsodi se vrŠijo veliki shodi. Posebno ogorčenje vlada proti sen. Stoneu. Na shodil zaži^ajo slamnate mrvice, ki predstavljalo Stonea. Am^riški profesorji so izdelali memopndum, v katerem dokazuieb. da ie Wiknn rn podln^i svoje predsedniške ohVnsti upravičen spti odrediti oboroženjc trgovskih ladij. Wash?ngton. 7. marca. (Kor. u.) Reuter: Iz republikancev in demo-krathv sestoječi združeni odbor kon- gresa je sklenil priporočiti, da naj se poslovnik senata v toliko spremeni, da bo mogoče vsako debato zaključiti, rko se za to izreče aA večina. Zeneva^ 8. marca. Pariški listi javljnjo: Taft. Roosevelt in drugi za-stapajo mnenje, da je smatrati po-stopanje nemskih podmorskih čolnov za pomorsko r ^.irstvo in da zato Wi!sor»u na treha povpraŠevati kon-gresn kaj naj stori. ^eneva. 8. marca. V ameriškem knb^netu se vršiio važna nosvetova-nja. Polovica kabineta je mnenja, da ie oboroženjc trgovsk'b ladij brezpo-o^tv^o dovolieno. »Matfn« meni, da bo \VHson brez nadalin^h formalitet odreci ohorož'tev trerovskih ladij. Hraiar, P. mirca. Tz VVashin^tona poročnio: Ocncr?!ni prokurator Orc-rorv" ?e snoročil \Vilsnmu. da Ima po ostavi pravico ohorožiti ^rsrovske ?n^-y tur^i brez do vol jenja zakonodaj-nih rbnrrnc. Anr-terdsm, 8. rnarca. »Vader-land« poroda, da prične re^no zase-danje ameri^kcea senata 27. marca. Wfi5on se bofl atetitatov. ^'a^nfton. 8. marca. Pot iz Bele hi$e na kan;tol. kamor se vsak dan nnova pomoč nai paralizira ^ri^ek noostrr^e podmorske vofne. s Htero h^^io >Temci vojno sk miša ti. Po£??rnia med Am?riko in enterto. Curih, 8. rrarca. Tz Londona poročajo: Ameriški veleposlanik Page se po^aia z entento o pokojih, pod ka-t^rimi naj Amerika sodeluie v vojni. pre predvsem za sodelovanie ame-rlškecra vojnerra brodovja z ententni-mi vojnim! rroniaricami. Wi!«f>n in fnžneameriške države. Bsrniin, 8. marca. »Lokalanzei-ner« poroča, da se \Vilson neumorno trudi pridobiti južnoameriŠke države za skupen nastop z Zdruzen;mi drža-vami. V to svrho naj bi se sestal panameriški kongres. Mor-pranov bančn! koncern p«>dolra Wil-sonovo politiko zlasti v Peru. katere-mu ponnjp'o veHVo posojilo. Anpfleži skuši^o pridob'tl Mehiko na enak način. Razburjenie proti Nemčiji nara-sca sedaj baje tuđi v severoameri-skih zapadnih državah. ki so bile do-sedaj nasprotnice voine. Nernške ladje v Ameriku Rotterdam, 8. marca. Iz Wa-shingtcna poročajo: AmeriŠki mor-nariški častniki pregledujejo ladje nemške Hamburg - Amerika družbe, da določijo, ali se dajo oborožiti. Amerika in Mehika. »N. fr. Pr.« objavlja dva diplo-matična spisa, ki dokazujeta, da je Amerika že v oktobru 1. 1. povsem odločno podpirala angleške interese. Dne 26. oktobra 1916 je poslal Lan-sing mehikanskemu predsedniku Car-ranzi noto, v kateri mu naznanja, da so Angleži izvedeli, da imajo nemški podmorski čolni svroia oporišča v mehikanskih pristanišČih. Lansing grozi Carranzi z represalijami enten-te, zahteva, da naj prežene nemške podmorske Čolne ter uvede strogo cenzuro brezžičnih brzoiavk. — Me-hikanska vlada je zavrnila vmešava-nje ameri^kepfa državnega tajnika v rrehikansVe zadeve, v ironičnem tonu je nasvetovala, da naj Anglija kratkomalo prepreci, da bi pluli podmorski čolni iz nemških pristanišč v odprto morje. sicer pa si je pridržala, da bo v zndevi svoje neviralnosti posropala po lastnem prevdarku. Prelom M Be'piio io M^. Budimne^ta, 8. marca. »A Vilag« poroča iz Sofije: B o 1 g a r i j a je pretrgala diplomatične zveze z Združenim i država m i ter je naročfla svojemu wa-shirigtonskemu poslaniku, da naj za-htcvn svoie akreditivne listine. Beroi'f?, S. marca. Agentura, t Ra dio« javlja iz Washing1ona: Tu-kaišnji bol^arski poslanik je dobil od svoje vlrde naročilo, da zahteva svoje notne listine. Kifatska in Hemcija. Pre-om KHajske z Nemčiio. Lugaio, 8. marca. Kitajski poslanik v Rimu je izjavit z ozlrom na min'•;trsko krizo v Pekingu, da bo ostala brez vpliva na politiko in na vprašnnje pretrganja dip!omatičnih odnošajev z Nemčijo. Pretrga-nje zvez z Nemčiio je ne-omajno sk 1 e n j e n o. Pooštren^ podimors^r! yonT. FRANCOSKI TORPEDN1 RUSlLEC POTOPLJEN. Pariz, 10. marca. (Kor. urad.) Mornariški minister sporoca: >Tor-pednirušilec »CassinU, ki vrši v Sredozcmskem mor-ju patruljsko službo, je bil 28. februarjaobl. zjutrajod sovražnega podmorskega čolna torpediran. Shram* ba za smodnik je eksplodirala, nakar se je ladja v manjkakorZminutah poto pila. Poveljnik, 6 nadala njihčastnikov ter 100 pod-častnikov in mož je poginh lo, 2častnika in 32 podčast-* nikov inmož je bilo rese« n i h. »Cassini« je bil minonosec iz le-^ ta 1894 z 981 tonami in 5080 konjski-mi silami, dolg 80 m in širok S*2 m. Oborožen je bil z 1 topom kalibra 16 centimetrov, 3 topi kalibra 6'5 *m in 7 topovi kalibra 4m7 cm. Normalna-posadka je štela 147 mož.) ITALUANSKA LINIJSKA LADJA POTOPLJENA, Berolin, 8. marca. (Kor. urad.) Kakor poročajo razlićni listi, krožiže ne kaj časa poltalijivest.dasejelinij-* ska ladja »Oiulio C e s a r e« vsled sabotaže potopila. Vestdosedajnipotrjena. (Italijanska oklopnica »Giulio Cesare« je bila zgrajena leta 1^11, dolga je 175 m in široka 28 m z 22 3SQ tonami in 30.000 konjskim! silami, Vozila je 22 milj na uro ter imela ne* kako 1000 mož posadke in 13 tupo* kalibra 305 cm, 20 topov kalibra 13 centimetrov in J8 topov kalibra 7*J centimetrov.) POTOPITEV V SREDOZEMSKEM MORJU. Berolin, 8. marca. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča: V Sredozem« kem morju je bilo potopljenih 9 parnih kov in 3 jadrnice s skupaj okrogloi 32.000 tonami, med njimi: 14. febru«* arja oboroženi italijanski parnlk »To^ rino« (4159 ton) z bombažem in ko* ružo iz Aleksandrije v Oenovo, dnei 20. februarja oboroženi angleški transportni pamik »Rosatia« (4237 ton) z municijo in ovsom iz Nevr Yorka v Solun, 21. februarja oboroženi angleški parnik >Wathfie!d« (3012 ton) s 4500 tonami magnezije na *poti na Angleško, dne 22. februarja neki franeoski pamik s kakimi 1000 tonami, 23. februarja oboroženi aneleški pamik »Trojan Prince« (3191 ton) s tovorom, 26. februarja oboroženi anglešld pamik »Bumby« (3665 ton) s 5200 tonami premoga iz Cardiffa v Afeir. oborožen sovražni transportni pamik kakih 5000 ton s premogom in grški parnik »Victoria« (1388 ton) ter 3. marca oboroženi angleški pamik Cravgendoran (3789 ton). Sef admlralskega štaba mornarice. BeroIIn, 8. marca. Na krovu dne 15. februvarja v Sredozemskem morju na potu v Solun potoplienega ita-liianskega transportnega pamika »Minas« je bilo po izpovedbl dveh od LISTEK. Hesrečni album. Manica Koman. (Dalje.) 2enica je bila trdno prepričana, da je Janko zblaznel. Obšel jo je smrtni strah, da se z norcem ni šaliti Prav lahko jo ustreli, ali zadavL »Gos - pod Kraj - nik.« je jeclja-la v pretrpanih stavkih, ter se prc-vidno bližala vratom, »oprostite, ni-sem vas mislila žaliti. Hotela sem vam samo povedati, da je tu na mizi eno pismo za vas in leček ki je to prinese!, je rekel, da ga morate pre-brati še danes. Pa lahko noćut To rekši, je postrežnica thko urno, da bi Ji nikdo ne Dripi&oval nje- nih, že prekoračenlh Šestdesetih let, smuknila skozi duri. zbežala v svojo kamrico ter se od znotraj dvakrat zaklenila in še težak kovčeg porinila pred vrata. »Ti moj Bog, vrni našemu gospodu zopet pravo pamet,« je vzdi-hovala še dolgo v noč v svoji postelji. Janko Je prilel tolfko k sebi, da je nažgal luč. Res je zagledal na mizi neko pismo, naslovljeno nanj. Pi-sava mu ni bila znana. Skoro hlastno Je raztrgal ovi tek in preletel nasled-nje, kratke vrstice: Cenjeni gospod Krajnik! Cena v baržun vezanemu albumu je osemnajst kron. Vljudno prosim, da bi poravnali račun! S poštovanjem N. N., trgovca »Strela božja, kaj bo Ie prtilo danes čez me,« je vzdihnil skoro brez uma ter vnovič omahnil na stoL Mislil je in mislil, zdihoval in ugibal, a žal, njegovi nesreći ni bilo najti iz-hoda. Končno je ukrenil vendar ne-kaj pametnega, namreč, vlegel se je v posteljo in po dolgem premetava-nju srečno zasmrčal. Spanje ga je toliko- okrepilo, da Je naslednje jutro, čeravno oropan vseh svojih srčnih upov, zamogel vsaj zopet trezno misliti. Prvo kar je storil je bilo, da je šel postrežnico prosit oproščenja, za svoj sinoćnji nastop, vsled česar se Je postrežnict srce topilo veselja, videti gospoda tako skesanega in zopet popolnoma pametnega pred seboj. Prijateljstvo med njima Je bilo na maii zopet obnovljeno in Janko se je napram njej toliko osmelll, da jo je zaprosil, naj mu za par dni po-sodi dvajset kron. kar mu Je postrežnica ugodila srčno rada in Janko Je Se tišti dan poravna! račun za vratit album. Oslej se je Janko resno trudil, da bi čim preje pozabil vso to ne-srečno zadevo. Med svojimi kolegi je skušal biti vesel, zlasti ker je hotel, da ostane ta neljubi dogodek drugim popolnoma prikrit. Toda »nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito« in Janko se je moral žal, Ie prekmalu prepričati o istinitosti tega pregovora. Jankotovemu najožjemu prijatelju je namreč donašala mleko Min-kina soseda in od nje je najprej zve-dcl ta, od njega pa seveda vsi drugi. Pa da bi bili vsaj molčali. Toda ko je nekoć Janko, sedeč v kavarni med svojrmi znanci, bližnjega tovariša prečej Spiknil z nekim dovtipom, mu ja ta neusmiljeno zabrusil v obraz, da naj molči !n naj gre raje Itudirat — »albume«. TedaJ je bil Janko kakor zadet od strele. Vzdignil se je in tako] od-iel iz kavame. Janko je uvidel, da mu tu v me-stu ne bo već obstatL Ako vodo ti. bodo kmalu vedeli vsi, ali pa že v&-do. Najbolje bo, ako se jim umakne izpred oči. Dva dni pozneje je že vložll prošnjo za premestitev svoje službe v drugo mesto. Prošnja je bila kma^ lu in ugodno rešena. Janko je zapu-i stil mesto K ... Njegovi hudomušni in radovednl kolege so pozneje večkrat poizvedo* vali, kako se kaj počuti njihov prija-* telj Janko, na svojem novem službe-nem mestu. Dognali so, da ?e ima praT dobro, da ga njegov Sef zelo ceni in da se je pred kratkim zaroč^ z njegovo, ne baš revno hčerka Mi mu vse to privoščimo prat| iz srca. Ker je imel s svojo prvo za* ročenko tako smolo, naj bo pa tem bolj srečen z drugo. Sicer smo pa prepričani, da je po tako grenki iz* kušnji že postal toliko previđen, da svoji novi zaročenki ne bo več kn^ poval — albuma. ' birati z. •2MLUV£.i\ski nfAKUu*. one 9. marca 1^17. 56. Stev. našega podmorskega čolna vjetih po-morščakov 1000 mož ttalijanskega vojaštva. cn general in dva majorja, Rotterdam, 8. marca. (Kor. ur.) Glasom izpovedi moštva koncem fe-bruarja Iz Londona v Rottcrdam do-spelega an-gleškega parnika, je dobilo moštvo za vožnjo skozi zaprti moi-ski okoliš tedenski povisck plače za 2 funta. Na Angleškem vlada Že ob-čutna beda. Zadnje dni se je dolr*čiia dnevna množina kruha za osebo na 2 unci. Krompirja skoraj sploh ni dobiti. Posledice podmorske vojne, Ženeva, 8. marca. V torek je ustavila zadnja francoska sladkorna tovarna svoj obrat. Newyork, 8. marca. Atlantska ameriška pristanisča so prenapolnje-na, železniški promet je zelo nereden, vsled česar ponekod občutno pri-mnnjkujc živil in krme. Cene nara-ščajo. \z Amerike v Evropo. Bern, 8. marca. (Kor. urad.) Pariški poročevalec »New York Iferal-da« izve. da sta se odpeljala dva par-rtika proge Globe iz Amerike v i:v-ropo. Munfcijska ladia iz Amerike. Ha a 2, 8. marca. Ameriske ladie za transport municije, ki se odpelje v soboto v Kvropo, ne bo oborožila vlada, marveč družba sama, ki tudt sama prevzame odgovornost. Več bivših artiljerijskih častnikov bo pri topovih. Poiužaj na bojištih. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilom generalnega šiaba: Kakor je izjavil neki član anglc-ške vlade, bi se morala tekom 14 dni pričeti prva velika spomladarska bitka na zapadu. Rezultat pripravljal-nega dela Angležev in Francozov ne odgovarja — vsaj dosedaj ne — gojenemu pričakovanju. Kljub moč-nim šunkom v ozemlju Artoisa in Somme se jim ni posrećilo doslej nikako omembe vredno izboljšanje po-zicij za pričetek spomladanskega podjetja, katero baje nameravajo. Na-sproti temu pa so nemške čete izvo-jevale več iako pomembnih in važnih prednosti. Pridobitev ozemlja v Champagni pri Ripontu in v odseku pri Mosi, v go*zdu Caurrieres so tak-^tični uspehi in so z dosežnim operativnim efektom vsled izpraznitve pozicije ob Ancri močna postavka v peprilcg francosko-anglešksmu racti-^tanju glede spomladanske vojne leta 1917. In ako so tuđi vsa doseda-iija bojna dejanja nekako samo uvod Je uvt>du bodoče kampanje, opraviču-jejo nemlki uspehi vendar priČakova-jnje, da se izvrše dogodki. kakor jih fe zamislilo armadno vodstvo. \ Sedanji vrhovni poveljnik med tPripjetom in Crnim morjem stojećih •ruskih armad general Gurko je tuđi kial razumeti, da je v kratkem priča-^ovati velikega napada rusko-ro-inunske armade; pejem »v kratkem* fca se da zlasti z ruskega stališča jako raztegniti. Vsekakor pa moramo jračunati že v bližnjem času na mož-tiost močnejšega napadanja na posa-jnezne naše obrambne odseke. Kaj se Ipozneje razvije iz tega, kdo bi hotel p tem kaj napovedati? Dojrodki se v (vojni večkrat vrše proti namenom onega dela, ki jih je pričel. Na sploh pa treba pomisliti, da se mora ententa, trpeča na težavah preskrbe armad z vojnim materijalom, vprašati, ali se ne nudi z dalj-šim ali predolgim odlašanjem napada sovrainiku upanje. da ]o prebiti, in ati bi se ne moglo iz tega razviti obratno motenje lastnih vojnih načr-tov. Potrebnega streliva za več več-jih bitk — vsaj soditi se srne tako — Je na. vseh fremtah naSm sovrazni-Jtov; morska zapora ovira samo nadiranje dooolnilnih in nadomestnih cet in bi mogla, ako ostanejo dovozi tuđi nadalje moČnejše otnejetii. pridobiti zavlačevalen vpliv na daljnji po-tek operaclj. Mi vendar ne moremo misliti, da so imeli naši sovražniki pred pričetkom pooštrene podmorske Vojne tako zaupanjc in tako brezpo-gojno vero v nemoteno funkcioniranje etapnih črt, da bi na fronti in za fronto dejanske zaloge vojnega materijala ne zadoščale rad! tega za veliko in daljšo operacijo. Ako ni te premise, potem naši sovrazniki sedaj de-|?nsko ne razpolagajo $ potrebnimi tnnožinami streliva; toliko bolje za nas. Napačno pa bi bilo, ako bi se iz-vajali kakršnikoli sklepl Iz te dvom-Uive premise. Na vsak način moremo mirno pričakovati usodepolnih dogodkov, Ici se napovedujejo, kakor se vidi, na fc-seh frontah: po ruskih Tn anglefkih prerokovanjih bi bil ta trenotek ' že prav blfzii. BeroHn, 7. marca. (Kor. nrad.) Wolffov nrad noroča: Ražen živah-rega artiljeriiskega o^nja m živah-pega delovanja patruli ie prišlo 6. fifi»^IP^ v ^ojdjB Csaiietm do večjih bojev. Francozi so se trudflf, da bi dne 4. marca tu izgubljene po* zicije zopet zavzcli. Čez dan je ležal moćan sovražni artiljerijski ogenj pod opazovanjem letalcev na novih nemških pozicijah in za fronto. Ententno Časopisje je zadnji čas opetovano razširjalo vest, da se )« gradba Zeppelinov zaradi pomaHjka-nja materijala ustavila ali vsaj omc-Jila. To je samo pobožna želja. Slej kot prej se grade Zeppelini in se gradba nikjer ni omejila niti nišo bili kje delavci odpuščeni, kakor se to tuđi ne namerava. Surovin je z«*-dosti. Potterdanj, B. marca. Iz ans^e-ske^a glavnoga stana pomčajo: Južno vreme, mejzla in sneg so se zve-zali s sovražnikom pri njegovem umikanju iz naprej molečega kota južno od Arrasa. da preprečijo. da bi zadali sovražniku uJarec. Pri Banau-mu je zopet opažati znake pomla-danske selitve. Po vraseh je videti ogenj. kakor da sovražnik tam zaži-ga nepotrebne-zaloge. Curin, 8. marca. »Corriere dc!!a sera* poroda iz Pariza, da se vrsi zopetna pregrupacija angleško-fran-coskih čet. TURSKO UPADNO POROČILO. 7. marca. Fronta ob Ti-g r i s u. Angle^t se priM'^ujejo obo-tavljajoč se rašim pc-zicijam. — Kavkaska fronta. Samo spo-padi izvidnih oddelkov nn nelcaterih truckah. — S i n a j s k a fronta. Naše straže so za\Tnile poskuse Angležev prodreti proti našemu desnemu kr:':?. ?ovrnžna leta!?ka flotilia ie izvršila bombni napad na Tel cl Serijo, re da bi se ji posrećilo storiti tnm kaj škode. Naši obrambni topovi so zbili sovrazni aeroplan ter smo vrciit°1!a in opazovalca vjcli. — O a 1 i s k a fronta. V okolici PrftielcTnov so zavrnHe naše Čete v boju z bombami nnnnd enepa mske«ra bntalionn. ka-t^remu so prizadejnle tezke izeiibe. Na ostalih frnntah nobene^ra pomemb-ne?a do^rodka. Letslskf nsr^fid na Slitino. Berolin, 8. marca. (Kor. urad.) V'clffov i^rad poročar * Nem^ka mornarisVa letala so napadla 6. marca prisi?.ni?ke naprave in ruske pozi ci !e pri Stil ini ter uspešno obmetavala z bornhami. Vsa leta1 a so se kljub sovra'/nemu obra mbnemu obstreljevanju dobro obranjena vrnila. Vieti in pleti s francosVe ffonte. D&rolin, 8. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Na zapadni fronti je bilo od 1. marca sem vjetih 333 Angležev in 730 Francozov, vplenjenih pa 32 strojnih pušk in 25 brzostrelnih topov. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 7. marca. V noći 5. na 6. marca je poskusil sovražnik nov napad na pozicijo, katero smo pred kratkim zavojevali v masivu Costabella; bil je odbit m je vtrpel občutne izgube. Zjutraj 6. marca so vdrli naši od-delki na asiaški planoti v sovražne crte hriba Mosciagh: razbili so jih in se polastili dela orožja in municije. V odseku hriba Sief (visoki Corde-vole) je izvrtal sovražnik proti našim pozicijam galerijo za mine. Mi smo pripravili mino proti njim in jo ob zori 6. marca razstrelili. Sovražni-kova galerija je bila deloma razbita, jedna njegovih izpostavljenih vtrdb je zletela v zrak ter pokopala svoje branitelje v svojih razvalinah. Kljub Ijutemu zapornemu ognju sovražne artiljerije smo zasedli izdolbino, ki io je napravila eksplozija. Na ostali fronti akcije obeh artiljerij. Naša je uničila važno sovražnikovo opazo-vališče v zoni Hudega loga na Krasu. 8. marca. Na trentinski fronti so se vršili 7. t. m. kljub slabemu vremenu čez dan živahni artiljerijski boji zlasti ob Adiški dolini. Poroča se o malih infanterijskih praskah med Lamone in Sr>ero (Sudanska dolina), ob izhodu Rio Felicon (visoki Boite) in v Sekstenski dolini (Drava). Sovražnik je bil povsodi zavrnicn. Na julijski fronti nikak.h pomembnih do-godkov. Frcncoska narodna manifestaclia. Parfz, 7. mared. 'Tčer*3j pnnolclne se je vršila v sorboni velika narodna manifestacija, katere se je udelcžil tuđi predsednik Poincare. Predscdo-vral je predsednik zbornice Des^ha-nel. Justični minister Viviani je izju-vil v in-:enu vlade, da se je po 30 voj -nih mesecih vlada, odločena bojeva ti se do skrajnosti, približala zrnagu Kakor stoji Francoska neomajno v vojni, bo stala neomajno tuđi v miru, ki ji bo na podlagi zmage prine-sel poleg: Alzacije - Lotaringije od-škodnino. Za pravico stoji Francoska ob strani svojih zaveznikov. Govorili so nadalje še Deschanel, Barthou in Barrć, ki so pozivljali na boj do zmage nad dednim sovražnikom, ki Je tekom stoletij že 29krat najxadel Reeno razpoloženjc na Angfe^kem. Beroiin, 8. marca. (Kor. urad.) »Berliner Tageblattc izvc, da namerava angleška vlada odnraviti ne- deljsko pošto, da razbremeni železni-ce. Kako resno je razpoioženje na AngleSkem vsled vojne podmorskih čolnov, ie razvidet! iz te^a, da ljudstvo ne verame angleški, marveč nemški statistiki o potopitvah in da je izginil ves o^timizem. Irsko vprašanie. London, 7. marca. Nacijonalistič-na stranka je predlagala v angleški zbornici takojšnjo uvedbo irske samouprave. Lloyd George je izjavil, da je vlada pripravljena dati vsem delom Irske samoupravo, glede Ul-stra pa, ki take samouprave ne mara, je mnenja, da mu ne ^re vsiliti, česar sam noče. Nacijonalisti so na-to zapustiii zbornico, češ, da se no-čejo udeležiti nadalnjih brezplodnih pogajanj. ITALIJANSKI PARLAMENT. Gospodarska kriza, Curih, b. niai'ca. (Kor. urad.) Včeraj je reiormist D e F e 1 i c e najprvo vprašal vlado, ali ne smatra bivanje monsignora Gerlaeha y Rimu za nevamo. Državni podtajnik zuna-nje^a uraća je odgovoril, aa se Gcr-lach ne nahaja već v Italiji. De Felice ni zadovoljen z odgovorom in govori na dolgo, zakaj se dovolilo Gerla-ehu oditi iz Italije. Potcm so tožili zopet trije po-slanci o nezanesljivosti zagotovil, Ki jih je dala vlada £leđe aproviza-čije. Foslanec R i s t i v o (neodvi-sen) je zahteval, naj vlada skuša prernagati aprovizacijsko krizo z omejitvijo vporabe in s podporo zaveznikov. Zmote in slaba priprava so kompromitirale spočetka vojne gospodarske in celo vojaške razme-re. Italijansko gospodarsko življenje je ciandanašnji odvisno od zunanjc politike, ki kaže malo resnosti. Sedanji položaj je posledica avtokratične zunanje politike, ki mora nehati, Sonnino je bil gotovo njen zadnji minister. Intcrvencijonistični poslanec Pantanoje poudarjal, da sestanek s franeoskimi parlamentarci je zvez-no pogodbo med Italijo in Francijo politično in moralično vtrdil. Inter-vene poslanec C i c c o 11 i je vsklik-nil: Zivela Francija, živel naš za-veznik. (Živahno odobravanje.) Poslanec Ferri je označil trenotek italijanskega vstopa v vojno za slabo izbran, vsekakor pa treba sedaj dati prednost formuli socijali-stične stranke, po kateri se vojne si-cer ne odobrava pa rudi ne sabotira. Pristop Italije k londonskemu dogovoru je imel slabe posledice. Italija figurira sedaj Ie kot trabant Anglije. Sonninova beseda velja pri zavezni-kih bore malo in njegovo delovanje rudi ne zadošča najvitalnejšim zahte-vam dežele. Odgovor četverozveze na mirovne predloge sovražnikov in na noto predsednika Wilsona ni v nobenem razmerju z resnico. Četve-rozveza nai bi bila pozvala sovraž-nfke, da opisejo mirovne pogoje. Konf ikt se je Še poslabsal, ko je neki nemški minister izdal namen. da se Nemčiii kolonije ne vrnejo. Pravice in fnteresi Itp^ie bodo rzč varovanf potom zmapre in zato se mora želeti zmagre. Vzprtčo spomladne ofenzive pa se vendar ne moremo otresti nemira In žetet! bi, da bi bila med voiu-iočirni se državami jedna, ki bi prihranila Evropi in človeštvu strašne žrtve, ki nas čakajo in ki poleg tega morda ne bodo mogle odločiti vojno. Kazna politične vetfi. = AvsiriisJcJ parlament Zadnjič je imelo »dunajsko meščanstvo« zbo-rovanje in se je izrcklo za brezpogoj-no sklicanje državnega zbora. Kot pooblaščenci tega zborovanja so bili zdaj poslanci Fricdmann, Zenker in Oauscr pri ministrskem predsedniku in zahtevali, naj skliče drž. zbor čim prej moi^oče, že ker u^asnejo mese-ca julija vsi mandati. Ministrski predsednik se je povoljno izrekel, da hočc ramreč sklicati drž. zbor pra-vočasno. tako da bodo julija lahko končali svoje velike naloge. — Nemški kršćanski socijalisti so se rudi bavili z vprašanjem o sklicanju drž. zbora in izrekši svoje začndenjc. da ni bilo v ta namen še storjenih nika-kih resnih priprav so pozvali nemška ministra Bčirnreitherja in Urbanna, naj delata, da se snide drž. zbor čim prej. — Min. predsednik ^ je s^rejel včeraj tuđi zastopnlkn »Češke Zvc-ze^ posl. drja. Šmerala. kateremu je izjavil. da ie vlada odlocena sklicat! državni zbor najpozneje v ma-ln. Prej pa da mora resiti nekatere zadeve. ki se pariamentaričnim potom dosedaj nišo dale resiti. Vlada da se ne bo uklonila nikakemn stran-karsk^nuj diktatu. Zato se ni bat?, da bi storila kake pristranske ukrepe. Ceika Javnost da bo svoječasno spo- znala, da ukrepi vlade nišo naperjeni proti pravim češkim Interesom. = Lepo oaznanllo. Nekateri nemški listi javljajo iz Lvova: Neki tukajšnji list poroča z Dunaja. V dunajskih parlamentarnih krogih se čuje, da izidejo v najbližnjem času naslednje naredbe: Naredba glede novega državnozborske-ga opravilnika, naredba glede nemškega državnega In občevalnega reda, naredba o uredbi jezikovnega vpraša-njana češkem inorazdelit-vi Ceškena okrožja, naredba o odpravi prenesenega de-lokroga občin, naredba o podržavljeni« ljudskih š o \ in končno naredba o novi upravi na Ccškem. Po razglašenju teh naredb bo imenovanih 49 novih čla-nov gospodske zbornice. = Razkol v gospodarski organizaciji S. L. S. Ko so bili dr. Šustcrši-čevi pristaši na občnem zboru »Zadružne Zvezc« poraženi in je zmaga-la dr. Krckova struja, so zagrozili, da se bodo maščevali. To svojo grožnjo so tuđi izvršili. Razbili so enotno ! gospodarsko organizacijo S. L. S. z ustanovitvijo svoje posebne Zadružne centrale. V času, ko se povsodi 1 stavlja misei nele politične temveč tuđi gospodarske narodne koncentracije v ospredje ali se vsaj po mož-nosti respektira princip narodnega premirja, je gotovo karakteristično, da razbija politična frakcija najvaž-nejšo organizacijo svoje lastne stranke, organizacijo, iz katere je črpala S. L. S. velik del svoje moči, Ie radi tega, ker ta frakcija ni mogla z legalnimi sredstvi izvojevati abso-lutne nadvlade v stranki. Dogodek, ki se je odigra! v S. L. S. z ustanovitvijo »Zadružne centralei« je velezna-čilen in nam mora biti rešen memen-to pri vseh akciiah, ki bi naj event. spravile slovenske neklerikalnc stranke v dotiko ali celo zvezo s kle-rikalnimi skupinami. O ustanovitvi nove Šusteršičeve zadružne zveze objavlja uradna »Laibacher Ztg.« sle-deči razglas: Pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je iz-vršil vpis firme: »Zadružnacen-trala v Lj ubijani, registro-vana zadruga z omejeno zavezo« v zadružni register ali nemško: »Genossenschaits-zentrale in Laibach, regi-strierte G e n o s s e n s c h a f t mitbeschra'nkter Haftung«. Zadruga se ozira na zadružna pravila z dne V>. februarja 1917, ima svoj se-dež v Ljubljani in namen: 1. izvrše-vati revizije vČlanjenih ji članic v zmislu zakona z dne 10. junija 1903. drž. zak. štev. 133: 2. med včlanjeni-mi zadrugami, društvi in družbaml oskrbovati denarne zravnave s tem, da sprejema odvisne denarje svojih članic obrestonosno v tekoče zaraču-nanie in jim na drugi strani dovoljuje kredit v tekočem računu, v kateri namen srne centrala tuđi pri nečlanih jemati posojila in nalagati svoje bla-gajniške preostanke; 3. zastopati koristi svojih članic in posredovati za nie, bodiši posamezne. bodisi vse skupaj. pri oblasteh v vseh pravnih, upravnih, davčnih, pristojblnskih vprašanjih ter glede sodnijskih vpi-sov. pomagati s svetom in podukom pri snovanju novih zadrug, ;jb podpi-rati pri njihovom pocl )v«hijn, prire-jati poučne sestanke. rečaje in predavanja, izdajati stroko\mo glarilu, strokovne knjige in dru^e tiskovine ter sploh vporabljati vsa postavna sredstva v prospe n zadruzni^tva. Zadružni delež znasa IM K. Vsak član jamči s petkratniiTi zneskom svojim deležev. Načelstvo obstoji iz načelnika, njegovega namestnika m petih odbornikov, kamere Izvoli obcnl zbor za tri leta. Tačasni udje načel-stva so: Ivan Traven. duho/nik v Ljubljani, (bivši ravnatelj »Zadružne Zveze« op. ur.) predsednik; Josip ^ i ška, stolni kanonik v Ljubljani, pnd-predsednik; Anton B e 1 e c , župan v Št. Vidu nad Ljubljano, Alojzij Ša-rec, župnik v Šmartinu pri Kranju; dr. Evgen Lampe, kanonik in deželni odbornik v Ljubljani: dr. Vladika v Pegan, odvetnik v Liubl]an*i. Zadružno f?rmo podpisujeta dva čb-na načelstva. Razglasila zadruge se ohjavljajo v glasilu ^Kmetova* lec«, izhai2jočem v Ljubljani. Rav^ notako je razglasiti 14 dni prej dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora. — C. kr. deželno kot trgrovsko so-dišče v Ljubljani, oddelek IN. dne 5. marca 1917. — Kakor je iz razgtasa razvidno bo poslovanie »Zadružne centrale* dvojezično. Kot bančtii zavod »Zadrnzne centrale« bo poslova!? dr. Susteršičeva »Ilirska banka«. V zndrnžrnšVih krnjih zatrjujejo. da bo okrog 100 klerikalnih zadruc: z »Ljudsko posojilnico* na čelu izsto-pilo \7. Krekove ^Zadružne Zverc« Aer se pndruzilo novi centrali. Z go-spodarcTnm rnzkolom je postal prelom v klerikalni stranki definitiven. Boj, ki Je nastal med obema skupina- ma, pa se bo mogel seveda doboje-vati še Ie, čim se vrnejo normalni ća-si. = Slovenci In srednje sole na Stajerskem. Na Slovenskem Stajer-skem nimamo za skoro pol milijona Slovencev nobene slovenske srednje sole, pač pa gimnaziji v Celju in Mariboru s slovenskim in nemškim uč-nim jezikom. Nemci, ki jih je 67.825, imajo popolne \išje gimnazije v Celju, Mariboru in Ptuju ter realko v Mariboru, katere zavode obiskujejo tuđi slovenski dijaki. NT3 teh šolah je bilo leta 1913/14 slovenskih srednje-šolcev 700, dočim je bilo nemških SS5. Na eno srednjo solo priđe na Žtajerskem 400.000 prebivalcev slovenske narodnosti, a na eno solo samo 17.000 prebivalcev nemške narodnosti. Na 10.000 prebivalcev slovenske narodnosti priđe 17*5 slovenskih, na 10.000 prebivalcev nemške narodnosti pa 130*5 nemških srednje-šolcev. Zanimivi so podatki o številu dijakov po posameznih razredih srednjih sol. Če primerjaš število slovenskih in nemških spodnje- in gornje-gimnazijcev, opaziš žalostuo dejFtvo. V spodnjih razredih je v razredih kakor v Mariboru in Celju skoro većino dvakratno število slo-vensKega dijaštva, §dočim se to raz-merje takoj spremeni v gornjih razredih in sicer tako, da je v teh včasih do dve tretjini Nemcev. Povprečno ne doseže cilja izmed že itak maj-hne?a števila slovenskega dijaštva nad 50cr, včasih jih priđe do mature celo samo nekai odstotkov. dočim je za nemške dijake tuđi v tem oziru ugodnejši izid. = Krati Nikita crnogorski se je, kakor poroča -Gazette de Lau^an-ne« popolnoma sprl z entento. ki lio-če združiti Srbijo in Crno goro v enotno državo. — Gospodarske in prometne raz-mere v Srbiji. Oskar Jassi opisuje v »Pester Lloydu« obširno gospodarske in prometne razmere v Srbiji. Iz opisa posnemamo: Ako bi hotel gospodarsko delo naše vojaske uprave označiti s par besedam', bi mogel reci, da predstavlja doslej najdaleko-seznejši poskus v smeri državnega socijalizma. Tuđi reoretiki storijo prav, ako po vojni podrobno premot-rijo vse rezultate tega sistema, kajtf v srbskem gospodarskem življenju ni panoge, ki bi ne bila neposredno pod vojaskim vodstvom, kontrolo ali pre-ustrojitvijo. Ko je bila ustanovljena v Srbiji vojaska uprava, se ie moralo najprvo nastopiti proti strahu lakote in drugih neprilik. Prebivalce po va-seh ie vojna malo zadela, ali položaj v mestih ie bil obupen. Delovanje bank in trgovine je prenehalo, promet se je zavstavil. zalome nlaofa so bile ali uničene ali jih je vzela s seboi be^ žeča annada. Vsled teh razmer je vlada vstvarila centralno zalogo blaga, v katero je prišlo iz monarhije blaga v vrednosti 10 milijonov. Ko so nastopile normalne razmere, se je ta centrala nadomestila z blagovno prometno centralo. Vodi jo stotnik dr. Schneider z veliko spretnostjo. Lani je bila ustanovljena centrala za vn ovce van Je žetve, potom te zapleni i-prava vse žito, sadje in vino, do-loči ceno. koliko in kaj ima ostati kmetu v hruno in setev, in koliko rekvirirane žetre Dripade zaledju, če-tam in deželi. Sušenju sliv se obraća posebna pozornost. Živinoreja stoji pod vodstvom intendanture, ki skrbi z mesnicami in tvornicami, da se vse meso primerno porabi. Decembra lani se je prodajalo £c>veje meso po 3 K 70 vin.. teletina 4 K 40 v, ovčje meso 2 K 20 v, svinjsko s špehom 6 K 50 v; od avgusta 1916. do avgusta 1917. se ima oddati armadi 100.000 glav go-veje živine in nad 60.000 ovac. Srbija je bogata na gezdovih in rudo-kopin. Uprava skrbi posebno za produkcijo tobaka... Po krizi petletne strašne vojne predstavlja država še vedno nedotaknjen elastičen močan gospodarski orsanizem: ne prehranjuje Ie same sebe, volaštva in civil-ncera uradništva, ampak pomaga v obilni meri tuđi prehrani monarhije. Tcžko je dobiti določnejši argument v prilog nedosegljive premoči malega svobođnega kmečkesra posestva. Kmet ima obilo denarja, ker za svoje produkte dobiva več kakor v miru. To se je pokazalo pri izterjanju dnv-kov. ki se je izvršilo gladko. PlačITni promet se vrši izkliučno v kronah, dinr.r je izginil. Vojaška uprava skrbi 7 največio vnemo za prometne po-ti. Sedai ie v d^reli 430 km čest za avtoirob'ie !n 1^00 km drurrih na raz-po!?.£o. 2elezriTŠki mor>t Čez Savo je gotov. Zver.a lajkm^ac-Kakitc. Vi veže r:osr>odarsko naipom^mbtie^e se-ve^ne in južno kr?1e. ie že skoro do-dp!an-»: zeradi se Šs crta Užice-Var-di^te. ki bo vezala sr^t^ko ^anadno crto z V?rodno bosansko, kar iiteern** pomeniti velik preo-brat v nrnmet*'" in *ro«:nor1?r<;M r»o1itfki Srb'ie in vnr nrsrbije. V^s« ta TvfHe t^ ctptn^tinsl' obal. — Vor^tio bt povfTnrr1 v cei' ti: samo ^rbska mesta in srl;--'ka ir teligenca so trpela, kme£jy (ntfft .56. štev. .SLOVENSKI N/\i<\ auc 9. marCa 1917. Stran 3. ment dežele je nepoškodovan, zdrav in najbrže nič mani prođuktiven ka-kor pred vojno. Zboljšana Javna var-no5t. zboljšanje zdravstvenih razmer, nameravane železnice tn bogatija kmetov, vse ta kaže upanfe. da bi se rnoj^ie za monarhijo fn vso srednjo Evropo otvoriti možnostl večfega go-spodarskega in kulturnega dela na Balkanu potom previdne notranje !n z!asti zunanje trrovske politike ... = Vstaia na Kubi. Iz Ncw Yorka ooročajo. da so vladne čete vjele bivšega prećsednika Kube, Gomeza, in njegovo spremstvo. Vest! iz »nffi iffl. Novi poveljnilt vojnega pristani-šča. Podadmiral Pavei F i e d 1 e r je prevzel pristaniški admiralat in po-veljništvo vojnega pristanišča. Pred goriško izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske solo v Ljubljani (Dunajska cesta štev. 38, II.) «e prično v slučaju pristojne privolitve, ki se svoj čas na tem mestu razglasi, prihođnji usno-sobljenostni izpiti v ponedeljek dne 23. sr-riJa t. 1. Prc^nie zs pripust naj bodo vsaj do dne 18. aprila v rokah ravnateljstva. Umri ie v Oanserndorfu Franc Oregorič iz Prvačine star komaj 41 let. Zapušča nevtolažljivo soprogo '*n štiri nedorastle otroke, karen se na-hajaio v Ganserndorfu kr-t begunri LTmri je 25. februarja od 11. zvečer. Pogreb pokojnega se ie visil 21. fe-frjarja ob 4. popoldne. Veerani so mu izkazali zadnja čast. Umri je v Bazovici pri Trstu go-sped Ivan M a h n i č, p^sestnik in tr-zovec. — V Trstu je rmrl gosp. To-maž Hvala, begunec iz Gorice, ki je !mel na Travniku svojo trgovino; star je bi! 88 let. Z^nler.Jeno imotfe. Tržaško de-želno sodi^če je izreklo zarlemho iiretjn np^ednjifc oseb: Anton D e 1 o-r e n zi. 63 let star, mesar v Krminu, ker rbsto:i utemeljen sum, da je za-kTivil z!rI'n veleiz-ć?_je v zmislu 5 ?S. c. kaz. zak.: AloizU Tom sa, ro?en vT??.^u. tehrtik, eroJetn! r>rostovol;c:. četov^dja donionr. nn. st. 2$. ker ie utemeP^n sum. da je zakrivil ▼locin libela k sovražniku v zmisln § \$3. voj. kaz. zak.: Josip Cospni. okoli 60 let star, r»osestnik v Turjaku v Furianni, ke1* je i?teme!ien sum. da ie zr'krivi! zločin nr^ti vojn? moči države v zmislu § 327. voj. kaz. zak. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Signum laudis so dobili nadporočnik dr. Mirko vitez G r a s s e 11 i; nadporočnik 21. do-mobranskesra pp. Peter J o n k e in poročmk 21. domobr. pp. Jcsip K a v č i č. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda je dobil podlovec 20. 1. b. Martin B r i c. Zlati zaslužni kri-žcc s krono na traku hrabrostne svetinje so debili črnovoj. inženir Silvij Pipan in računski nadoficijal Alo]-zii B r e g a r in Alojzij Vole. Srebrni zaslužni križec s kjono na traku hrabrostne svetinje so dobili straž-mojstri 7. orož. poveljstva Josip Knez, Ivan Kranjec, Ivan Kon-t i č, Ivan II a f n e r ter Franc G o -lob. — Depot za orožje na Dunafu. Dunajski »Fremdenblatt- je priobeil dne 22. febmvarja članek o tem zahodu in je posveti! poseben odstavek tuđi delov.iniu našega rojaka gospoda polkovnika Fridoiina K a u ć i č a. Le-ta je prevzel poveijstvo leta 1912. ter je zavod zelo povzdigml in si zanj pridobil Tiajveeja zasluge. Leta 1916. je polkovriik Kaučič se! po 401etnem službovanju v pokoj. — Voia^k? domovi. Z vojaskih fcrogov nam pišejo: Povodom akcije za Vojaške domove ni odveč opozori-ti meroćaine kroS1ov. Naroda. Najboli^e bi bilo poskrbeti slovenskim voiaTcr>m vse, ali pa vsaj večino slovenskih li-stov. Vsska ozkosrčnost pri tem bi bila ve^ kot neumestna. n. — Vofa^Va pisma. Mladenci fn mož!3 c. in kr. nadome^tnega brzo-javrrcra ođdetka št. 4". posipamo pozdrave vs*m Slovenkam fn čitateljem >SIov. Naroda, računski pod-fasrnik Zvonimir Oregorčič. četo- vodja Semeja ^Josip, infanterist Wa-tzak Mihacl. Cebin Anton, Kramar Franc, Mirna peč, Zore Martin, pod-desetnik Jankovič Franc. infanterist Lacina Jožef, Markovič Anton, Bori-Sek Jožet Lavrič Janez. Oštir Anton. — Draginjske podpore dežeiniiu U5lužbencem. Deželni odbor je v svoji vCerajšnji seii priznal deželnemu uradništvu in uslužbenstvu za leto 1917. dragmjsko podporo v isti iz-meri, kakor jo uživajo državni urad-niki in uslužbenci z izboljškom, da najmanjša podpora za samce in oženjene brez otrok za četrt leta ne sme znašati izpod 100 K in za oženjene ne izpod 120 K. Vrh tega plača dežela tuđi iz svojega pokoininske orispev-ke uradniŠtva. Podpore so izplačljive v četrtletnih obrokih dne 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra, če se med tem razmere ne iz-boijšajo in če to dopusti finančni po-Icžaj dežele. Deželnemu giavarju pa se prepusti po !astn?m prevdarku po potrebi tuđi ekstenzivno interpretiranje te določbe. Većina dežeinega odbora ie nadalje sklonila, da so od podpore izključeni oni črnovojniki-gažisti, ki so vsled znane razsodbe državnega sod:š^a izvojevali višje vojne dohodke, kakor jim jih je bil pripoznal deželni od^r. Vpokojcnl deželni uslužbenci. inciusive Ijudsko-šolski učitelji, dobe zopet izplačano erkratno draginjsko poiiporo v dosc-danji izmeri. istotako uslužbenci pri deželncm už'tninskem zakupu. Ce-starii dobe po 20 K mesečne dreginj-ske podpore od 1. januvarja nap'-ej. — Skupna akcija đežel v prilog učHeljstvu. Deželni odbor je sklenil pridružiti se skupremu koraku av-strijskih kronovin za prlmeren dr-Zzivm prispevek v zbolj^anje jm^ot-nega položaja Ijudskošoiskcga in me-ščanskega učiteljstva. — Irnenovanfe v dezelni službi. Ocždrtim računskim oficijalom v definitivni lastn^sti je bil imenovan r<>-možni uradnik Janko H a b j a n, računskim oficijalom v prov. lastnnsti pa račuski praktikant Alcjzij M a t j a n. — Imenovainc v c?že!ni «an!(ctr] sf'j/ti. Za dc^elnega okrožnega zdravnika za višnjegorsko zdravstveno okrožje v 5t. Vidu pri Zatičini je bil imenovan g. dr. Andrej J e n k o. — Potres na B^ienjskem. Ako-ravno je v prvi vrsti dolžnost države, zć2fno pomagati v tako veHkan^ki bcd% kakoršno je provzročil potres v Krški vaši in Cerkljrh, hoče ttidi deželni odbor po svoj:h močeh intenzivno podpirati pomožni oJbor vr Kr-škem. Po fxiredhi dežeinega £lavarja se bo poda! deželni tehnik na lice me-S1a, da sestavi s':mkovno noročilo in strpi spotoma tuđi v neposreden stik s krškim fx?borom. — Cene živine na KratiJs!icm. Pcželr?! odb-^T je v zvezi z drugimi dcželnimi odbori zahtevat. da se po-^'rne deželi tista razlika, ki je nas.tr*a, Irer so se na Ogrskem plačevale bi-stveno višje cene za živino kot v raz-vAh avstrijskih deželah. — Mo«i čez Savo pr! Sv. Jakoba. Deželni odbor je v svoji včeraisnji seji sklenil, da se mostr.ina na sav-skem m^stu pri Sv. Jakohu odrravi. — Razp's o zamenjavi o!\ovja vr?t iz rumene in rdece med?, brona In bakra. Zamenjava okovja vrat se odda potom javnega razpisa. Pred-met tega razpisa je zamenjava vrat v poslopjih in ograjah mest: Dunaj, Brno, Gradec, Inomost, Celovec, Ljubljana. Lvov. Linec, Praga, Sol-nograd. Trst. Opava in Zader. Po* nudba se lahko stavi za eno ali več tu navedenih mest. Nadomestilni okovi se dostavijo od v^ojaške uprave. Dela se moraja pričeti takoj po izgotovitvi nadomcstilnih okovov. Ponudbe, za katere so predpisane uradne tiskovine, je vložiti najkasae-je do srede, dne 28. marca 1917 12. ure opoldne v vložišču c. kr. mini-strstva za javna dela na Dunaju IX. Lichtensteinstrassc 46.. Za sestavo ponudbe in prilog predpisane tiskovine se dobe pri ministrstvu za javnu dela na Dunaju IX. PorzellarFTassc 33 a fLichtensteino-trasse 46 a) 3. nadstropje, vrata 276. Razpis. pogoji in priloge so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — PGm^rikanle oblek. Olasom naznanii vojnega in delavskega mini-strstva se je pripraviti na to, da na-stanejo velike t c ž a v e za oble-ke. Blaga že v kratkem ne bo več dobiti. Minfstrstvo zahteva ustanovi-tev posebnih zavodov za popravljanje starih oblek. — Nova fftfađba. V založbi knjiga/ne W'>ka Breverja v Zagrebu je izšla prikupno opremljena nova skladba Ivana Muhvlca »Tko pjeva — zlo ncTnislf — Karfsik hrvatskih i slovenskih pjesama. Za glasovir dvo-ručno udesfo D. SimTn. sa dodanim tekstom.^ Ta skladba bo dobro do-.*fa hrvatskim in s?oven^k'*m krogom. ki goje d.^maČo glasbo. in vsem pev-skim društvom za njihove zaba\rnc priredbe. Ceoa s pošto 2 K. ) — Nadomesdlo za bakrene j kotle. Ker ie državna oblast bakrene j kotle pri štedilnikih rekvirirala in plaćala, so gospodarji te nado-mestili iz drugačnega materijala. Mnogo jih je pa še, ki se zato sedai nočeio sploh nič zmeniti. Ako jih stranke opozarjajo na to, imajo ra?.-lične izgovore, samo, da imajo te pri štedilnikih prazne luknje. Ali naj si dajo stranke same napraviti nado-mestilo? Vsckako je vsak gospodar dolžan, dati nadomestilo, kajti vsaka stranka je najela kompletno stanovanje, tedaj tuđi štedilnik s kotlom. Ali naj pri tem pomanjkanju in draginji kuriva stranke še posebej kurijo, da bodo imele toplo vodo, ki se jo vendar v vsakem gospodinjstvu potrebuje. Če bi prišlo zaradi tega do pravde, jo tak gospodar brezdvomno izdubi. Mocroče pa čakajo, da naj bi izšTa rudi glede tega še posebna naredba? — Umrla }e v Ljubljani gospa Marija Š t e b i roj. K u n s t e 1 j. Počivaj v miru! — Tat vine na železnlcah so se jele goditi v tak em obsegu, da si Ijudje raznoterosti, posebno pa še manjših pošiljatev sploh, ne upajo več oddajati. Će že ne izgine ćela pošiljatev, je pa vsaj blago iz posa-meznih decimirano. Brezvestneži pa nič ne izbirajo, mar več jim priđe vse prav, kar dosežejo njihovi dolgi prsti. To zalego občuti skoraj vsakdo, kdor ima kaj opraviti s pošiljatvami; trgovci kakor zasebniki. Te tatvine nišo posaniezni slučaji, ampak so že kar v navadi. Dasiravno je varnostna oblast spravila že mnogo tatov na varno, vendar so ji v splošnem glede tega roke vezane. Ko zapro enega, se pojavi drugi in tako izginja blasro dalje. Ker na železniski prostor ne srne noben ncopravičenec. je jasno, kakor beli dan, kdo so s'iorilci. In to so tuđi že dokazali domalega vsi slučaji, ki so prišli na dan. Sumničiti se pa ne sme kar pavšalno. Vemo, da si zebzniška in postna uprava pomaga-ta na vse načine, da bi to nreprečili, pa trci ništa vserr.u kos. ^elczniških in poštnih uslužbencev raznih kate-g^rlj je skoraj po vseh postajali do-volj. Ali bi ne kazalo te nastaviti pri takih vezeh, v katerih se nahaja posebni nevarnos+i podvržen^ b?ago, za straže ter jih napraviti o s e b n o odgovorne, potem bi bilo blago gotovo varno pred to zaTego; saj med vožnjo (ko v!ak vozi) gotovo ne izhlapeva iz plcmbiranih vozov. Straža pa, ki lovi Ie »tatove«, ki pobirajo po smeteh Ie odpadke premoga, tu ne velja. — Obrtno g*bar»je meseca febru-varja v Lnibljani. Meseca februvaria je priglasilo pri mestnem magistratu 7, odgb.silo pa 8 strank svoje obrti. Priglasili so: Edmund \Veinhold, B'e^vei^ova cesta 21, trgovina z me-šanim blagom; Josipina Cerar, Po-gačarjev trg, prodaja zivil -*n sadja; Anton Dcghcnghi, Marije Terezije cesta 13, trgovina z lesom; Fran Sto-par, Dunajska cesta 5, trgovina z me-šanim blagim; Josip Petkosig, Stari trg 4. trgovina s kroin'm blagom; Sa-loirion Neurrann. Delavska ulica 8. trgovska agentura in komisijska trgovina ter Klemcntina Rožič, Rožna ulica 21, trgovina s sacfjem in zele-njavo. — Odglasili so: Katarina Ste-fc, So!?ki drevored. prodaja semen; Tomaž Starin, Nadvojvoda Friderika cesta °, tlakar?ki obrt: Marica Alešo-vcc, Frančevo nabrezje 1, izdelova-nje perila; Valentin Koc>rač. M^kloši-čeva cesta 8, trgovska agentura; Fran VVokač, Selenburgova ulica 5, trgovina z mešanim blagom; Urban Rechberger, Dunajska certa 15, prodaja o!a domov iz me<^a. vzel jej je denar-nico in zhežal. Prijeli so radi tega napada hlapca Antona Kotlovška iz M^ngša in nekega njegovega tova-riša. Mariborska pflnarna prične zopet delovati v soboto 10. t. m. »JoHn Rool.« detektivska senzacija v štirih dejanjih, jutri v soboto v K'no Idealu. Film ic iz mojstrske de-lavnice Roberta Mefnerta in vsebuje celo vrsto novih zvijac, ki preseneti-jo gledalca. Od 4. ure naprej. (Za mladino.) Danes zadnjič »PomorŠčak Sami«. Torek, 13., do nedelje 18. marca, težko pričakovani film: »Velfka bitka oh Somitif« v treh oddelkih ter krasna štiri dejanska veseloigra ^Rožni tat«. Aprovizacija. -4- Za nafrevnef^e. Kakor smo žc poročali, so bila na Dunaiu posveto-vsnja o pomožni akciji, da se ž njo omogoči najrevnejšim slojem preživ-Uau^ V ta namen hoče vlada poma- gati iz javnih sredstev. Ker so v po-sameznih kronovinah razmere različ-ne, bo posebna deželna organizacija v okviru, ki bo veljal za ćela državo, naredila to akcijo za vsako deželo posebe. V prvi vrsti bodo v to po-klicane že obstoječe gospodarske organizacije. Omejena bo akcija samo na tište sloje, ki so vsled vojne res prišli v velike stiske. + Podraženje krompirja. Urad za prehrano hoče zvišati cene krom-pirju in sicer na 15 kron za 100 kilo-gramov. Dotična naredba iziđe danes ali jutri. Obenem so določene tuđi cene za krompir, ki se bo let >s pride-lal. Temeljna cena bo znašala tuđi 15 K za 100 kg, a samo za tište po-sestnike, ki nišo od postaje oddaljeni več kakor 10 kilometrov. Za tište po-sestnike. ki so oddaljeni od postaje 10 do 20 kiiometrov, bo dovoljeno pri vsakih 100 kg krempirja pribiti eno krono za prevoz, pri tistih posestni-kih, ki so oćdaijeni več kakor 20 km od postaje, bo dovoljeno pribiti 2 K pri 100 kg. Novi krompir bo torej veljal 16 do 17 K. Ta prevozni dobitek bo dovoljeno p birati od 10. av-gusta 1917. 4- Cakanje na petrolej. Pred tr-govinami, kjer imajo petrolej, stoje dan na dan ćele množice ljudi, ki čakajo, da pridejo na vrsto. To je vse-kako mučno za stranke in za trgovca s:imega. Ni samo mučno, ampak tiidi dražega časa je škoda, ki se ga s ča-krnjem zamudi. Na vsak način kaže tuđi glc^e te^ra napraviti red. -r Gosti'ne in zavodi dobe od pr^hodnjega tedna dalje pri mesarjih goveje meso ie proti nakazflu mestne aprovizacije (Poljanska cesta štev. 13/1.) Predno pa zamorejo dobiti go-stiine nakazila, morajo aprovizačne-mu uradu predložiti natančen seznam vsch svojih stalnih gostov, ki dobi-vajo v gostilni hrano. V seznamu je navesti imena in natanene naslove vsch stalnih gostov. Tuđi zavodi morajo predložiti imenik vseh redno prehranjevanih oseb, predno morejo dobiti mesno nakaznico. Mesarjem bode najstrožje naroceno, da ne bodo smeli od sobote dne 17. marca dalje oddajati meso gostUničarjem in zavodom brez mesnih izkaznic. Za to je v interesu gostiln in zavodov, da v najkrajšem času predlože predpisane sezname, da potem dobe potrebna nakazila. — Pritcžbe prot! po?trežbi v ne-katerih gf^tilnah nam prihajajo iz ob-činstva. Tako nam piše neki vojak, da so mu postregli v neki gostilni ob Ljubljani ci po visoki ceni s »svinjsko« pecenko, ko ni bila nič drugega kakor kos starega, menđa že dvakrat prekuhanega govejeea mesa. Prepričani smo, da so takf slučaji Ie iz-jeme. Ljubljanski gostflničarji so od nekdaj znani kot solidni ohrtniki in hodo pac šimi na^o-Ti rnizili, da j^'m nepošteno obrtovanje ne pokvari do-brega imena. V ostalem stori občin-stvo sebi in vsem poštenim gostilni-čarjem na.iboMšo r^!n«-o, ako podobne slučaje naznani oblasti. Mm sinarL * Zasačena tatinska družba. Na severnem kolodvoru na Dunaiu so izsiedili kakih sto Članov broječo ta-tinsko družbo, ki je kradla živila. Na-kradla jih je za več kakor stotisoč kron. * Kako razsipajo tišti, ki imajo denar. V Berolinu so bile te dni na dražbi pri nekem veletržcu s starina-mi prodane razne porcelanaste stvari. Za 58 porcelanastih figur so plaćali izdražilci 180.000 mark. * Lena družba. Poiiciia v Budimpešti je aretovala vse uslužbence firme Rottermann, od pr^egi poslovoŠ-je do zadnjega praktikanta. Firma kupčuje na debelo s sirem in maslom, uslužbenci pa so na debe/j kradli. * V ječi Je umri. Bivši gališki dr-žavni paslanec in višjesodni svetnik dr. Vladimir Kurylowicz je v Tere-zinu umri. Kurylowicz je bil leta 1915. obsojen zaradi veleizdaje na smrt na vešalah. a potem pomilošcen na do-smrtno iečo. * Avstrijski tobak na Nemskem. »Reichenhaller Grenzboten« pišejo: Naznanjeno zvišanje avstrijskih cen tobaka velja, kakor se nam je nazna-nilo, samo za Avstrijo. Pri nas (na Bavarskem) ostanejo cene avstrijskih tobačnih izdelkov nepreme-njene. * Smrt polkovnika Novaka v Sofi]). Javljajo iz Sofije, da podtika franeosko časopisje Bolgarom neza-slišane izmišljotine glede smrti av-stro - ogrskega vojnega atašeja v Sofiji, polkovnika Novaka. »Action Francaise« trdi, da je bil Novak umorjen in da je bil v bolgarskih vo-ja§kih krcugih nepopularen in sovra-žen. Sofijsko časopisje opozaria spri-čo tega očitanja na to, kako izredno je krafi Ferdinand počasti! in rdliko-val umrlega polkovnika Novaka. * Obsojeni v onu ni. Honvedsko sodiSčc v Koloiu na Osrskem Je koftr čalo kazensko obravnavo proti več romunskim poslancem, duhovnikom in advokatom, ki so bili obtoženi zaradi vohunstva. Obravnava je trajala že od meseca decembra. Na smrt na vešalih so bili obsojeni Župnik Popp, bivši komitatni sodnik in sedem drugih duhovnikov, učiteljev in advoks^-tov. Sedem drugih obtožencev je bilo obsojenih na iečo od osmih mese-cev do treh let. Dva obtoženca sta bila oproščena. * Tobak v Zagrebu. Zdaj. ko \Q erar tako krepko zabeiil cene sfnodk, cigaret in tobaka, so v Zagrebu pri-čaivovali, da bo nehaio po traiikah oznanjevanje: nema ništa za piii'hL A ni se uresničilo to sladko upan.c. Mnogo trafik sploh ne dobiva nič blaga, druge nič vec kakor prei in zaman trga podpiate, kdjr hodi po trafikah vpraševat. A venaar pusi ves Zagreb. V zagrcbskih listili čitamo, da je tobaka dobivati Ie £c »pod roko«, kar je seveda dragi zabava. Menda imajo posebne dobičke mar-kerji. * Vandalski vlomilci. 161etna po-» tepuha Dragotin Ivančič in Mijo Ko-bešček sta s 131etnim Franjo Valen-čakom in nekim Robertom Pečnikom vlomila v hišico, ki stoji v vinogradu kanonika Leberja v Zagrebu. Na-padli so že S0 let starega slepega in gluhega viničarja Izidorja Zakriška in mu grozili s smrtjo, napadli so tu-, di 79 let staro Zakriškovo ženo, ki je težko bolna ležala v postelji in grdo z njo ravnali. Končno so pokradU raznih stvari v vrednosti 200 K. Dva teh vlomilcev so že izsiedili in za-prli. * Mestne in d&Javske otroke bodo dali na Neniškem na deželo. Pruski minister notranjih dežel je izdal posebno naredbo, s katero urejuje preskrbo mestnih in delavskih otrok iz industrijalnih krajev na kmetih. Uvodoma svoje naredbe pravi, da je( letos na spomlad spraviti na stotiso-če in če mogoče na milijone otrok iz mest in iz industrijalnih krajev na kmete. da bodo preskrbljeni s hrano. V prvi vrsti upa vlad*. da bodo Ijudje vzeli otroke zastonj k M. a če se ne oglasi dosti takih Ijuu., ^iadai plačevala za otroka po 50 pfen^,/' nai dan. Na deželo se bodo pošiljaii 1q otroci, ki so vsaj šest let stari. * Neodločen poslanik. Na dan otvoritve ruske dume so se zbrali v loži za diplomate zastopnik! vseh dr-žav in je bil med njimi tuđi poslanik; Združenih držav severDameriških. Ko je pfredsednik dume Rodzjanko vi svojem ogovoru omenfl zavezni^kd države, so poslanci pozdravili diplomate s ploskanjem in z ura-klici. Di-plomatje so vstali, namreč diplomat-je z Rusijo združenih držav, samo ameriški poslanik je obsedel. A samo trenotek. Nato je vstaJ in se prikkn nil, a trenotek poziieje se zopet vse-< đeh potem pa zopet vstal in se zopet priklonil. Poslanik pač se ni v tren notku zavedeL, je-li še nevtralen ali je že zaveznik. * Nemci na Ruskem. Berolinskl list »Woche« je v št. 8. letoŠnjega tečaja priobcil članek o Nemcih na Rb-skem in o strašnem položaju, v ka-terega jih je pripravila sedanja voi-na. Po sodbi tega članka se bodo ti Nemci po vojni večinoma vrnili na' Nemško. Člankar opozarja tuđi; kako živa je narodna zavest, ki so si ja ohranili Nemci'na Ruskem, rudi tišti, ki so tam rojeni. Ti Nemci, pravi članek, se ne puste imenovati ruske Nemce (Deutschrussen), nego se ime-nujejo »Deutschl§nderj©«; žanje jei med nemštvom in med rustvom ne-premosrno nasprotje in če se jim rev če, da so rojeni v ruski državi, odgos varjajo: Ali je v konjskem hlevu ro jeno tele zato žrebe? * Izumitelj ZepoeUnovih balonov Ferdinand grof Zcppelin je umri. Ro-jen je bil leta 1838. in služil v nemški armadL Leta 1863. se je udeležil voj^ ne med severnimi in južnimi država-mi v Amerikf, potem vojne leta 1866. in 1870. Končai je s\-ojo voJaSko ka^ njero kot general in posta! na ttf wiirtemberški zastopnik pri zveznent svetu v Berolinu. Leta 1873. je za-čel grof Zeppelm delati nacrte ^a balon, ki bi se dai v zraku dirigirati in b! ne b!I odvisen od vetra. Na Nera-škem nišo irreli dosti zrnima za nie-i gove nacrta Dne 2. jullja 1900. je 5d prvi Zeppelin v zrak, a se je na Bo-denskem jezeru Donesrečfl. Prijatelj m sotnidnik našega lista ]e bil priča tega đogodka in je bil »Slov. Narod< nrvi list v Avstriji, ki je prinesel ob-^frno poročilo o tej nesreči. Zeppeiip se je obrni! na nem^ki narod za pođ^* poro, da bi nadaljeval svoje de!o, a ves narod mu ie dal na razpolago Ie 16.000 mark. Toda Zenpelin ni odne-hrf fn končno je po mnogih neuspe-h?h zmagal. Njegov balon sin?! dobro v voine namene. dasi seveda ni to, kar Je Zepneltn pričakovat da bo. Spomlnlafte se „Rdeioga kriiau. Stran 4. »SLOVENSKI NAKUt>», cmr 9. marca 1*|7. 56. *t*v. Darila. Za revno šolsko mladino. V. Iz-Raz. Aiojzij Kajzelj 10 K; Anton Sta-cul, delik. trg., 30 K; Kreditno društvo Mest. hran. ljubljanske 100 K; Karei Počivavnik 10 K; Ana Erker 10 K; Makso Sever 20 K; Josip Ur-banič 20 K; Josip Krisper 200 K; ces. arsretnik inž. Ign. Šega 4 K; Andrej Marčan 100 K; Marica Marčan 100 kron; Ana Lassnik 2 K; Peter Lass-iiik 2 K; Fran Škof, gostilničar in po-sestnik 10 K; Val. Voneina, sod. o!ic. v p. 2 K; rienrik Oroszy 50 K; Teodor Pugel 2 K; Aatonija Mehle 20 K; Marija Marchiotti 50 K; Jurij Ma-renče, trgovec 5 K; dr. Viljem Krejči 5 K; Viktor Ranth 20 K; Marija La-sehan pl. Solstein 10 K; Ivan KavČ-nik za soprogo Cecilijo 10 K; neimenovana gospa (v drugič) po dr. Ope-ki 50 K; Ferd. Omejc, dež. rač. sv. v p. 5 K; Ivan Janesch 20 K; Anton Bu-lovec, dež. sod. svetnik 2 K; Anton Simčič, rev. dež. nakl. 2 K; dr. Bam-berg 10 K; hotel »Union^ 100 K; Fr. Sevčik 10 K; Sim. VVeissbacher, me-stni tesarski mojster 10 K; Alf. pl. Wurzbach 20 K; Ana Gerber 6 K; Franc Sli var 40 K; Ivan Kmet 60 K; Sfrof Giovanelli, okr. glavar 10 K; A. Luckmann 100 K; Ivan Jax in sin 10 kron; Iv. Belič 10 K; Matilda See-mann 3 K; prof. L. Lederhas 6 K; Jan. Flis, gen, vikar 50 K; Anton Kr-žič, c kr. profesor v p. 100 K; Karei Pire, c. kr. davčni nađupravitelj 2 K; W. Plachota, krojač, 5 K; Jos. Kosir, nadrevident 5 K; Fran Suher, c. kr. prof. 5 K; Maks Jermann 20 K; prof. A. Tavčar 10 K. Družbi sv. Cirila !n Metoda v Ljubljani je poslala p. n. rodbina Josip Rudeža iz Tolstega vrha 20 K, mesto venca na grob dragemu pokojniku profesorju Rajku Perušku. Blagim đarovalcem iskrena hvala, bla-jopokojnika pa ohranimo v trajnem spominu. — C. M. podružnica v So-dražici je poslala 12 K nabranih na botrinji v počaščenje spomina pokoj-nega velikega rodoljuba in pospeše-vatelja C. M. družbe g. Ivana Pogo relca iz Sodrazice. — C. M. Ženska podružnica na Jesenicah je imela dne 25. februaria t. 1. občni zbor, pri katerem se je nabrala za glavno družbo lepa vsota 64 K 55 v. — Gospod Anton Werli je poslal iz bojnega polja kreditni banki v Ljubljani raztr-gane bankovce, za katere je dobila družba 4 K 70 v. Neimenovan iz Tr-novega v Ljubljani je daroval za C. M. D. 4 K. Hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 5. marca: Ema Zagar, de-favčeva hči. 2 leti, Streliška ulica 15. Dne 6. marca: Kristina Ravni-kar, učiteljica, 33 let, GlećaMška ulica Itev. 2. — Jakob Ban, CrnorolniSki pešec, v rezervni vojaSki bolnišntcl. v Marijanišču. V deželni bolni šn i ci: Dne 3. marca: Karei Lutrnin, krojač, 12 let. Dne 5. marca: Marija Sivit«. hči trgovca, 33 let. — Martin Furlan, dninar. 74 let. — Anton Kunstelj, bivši tovamiški delavec. 32 let Izdajattfi In odfovornl vrednfk: Vaieittfa Kepttar. Ia«a aa sa B«k« v*Ia£ataa prost BilaiĐiMi OBinOČDik Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana lahko rri gospodariti. — Ponudbe na naslov Fridarlk Mayar. Šaka, Sallta dal Fin© 3. Krensnjske mte - iintai Samo 1 dan v kurju 1 stavrlr kompletno nerablien 3 V? kr. — Pri 1**0 Mavkth speciitlni oferti. 793 Ker6ny, (Kaaaa) Kalfea I. psfit 97ađal 12 15, Ograko. Se Spre'cSO t£!xo] in pod Ggodnimi pogoji. NasioT po*e uprav »Slov. Nit«. teli VStOp ti za pel ali za ves dan. bivša učiteljica. Zna tuđi dobro Šivati Ponudbe pod „Utltelflea/ 780 " na upravniŠtvo »Slovcnskega Nadoda«. rde^s birve. 16 pesti ^iseka, starost po 5 let, AT?T©H SOPAC. f?ir«T68 Ib pesesteik Žiri nad šk&fjo Lcko BagT KaptfO ae vsakorrstni "^K^; Sivaliiit pisalfii i» dry§i streii, tuđi žc rabljeni, t«T ?fHfjflik IB eSvokotesa i n galaniert.^^o blage, F. B&?J£L, L^w^31a2-a, Stari trg 3tev. ^X 552 Zobna krema Ustna vođa Br«i p«eb»8«a ofevestfta. Mcstai pvfreM wnt4 f tJ^Onl, Na5a predobra mama, gospa Narija Štebi "roj. Kunstelj je umrla 9. marca 1917. Pogreb predrage rajnke bo v soboto, 10 t m ob 4 uri popoldne iz hi$c it. 5t v Kolodvorski ulici. LJUBLJANA-SARAJEVO, 9. marca 1917. Marti*, Aaioo, Ssdolf, Atofslfa fttebl, otroci Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenegt sočutjt, ki so nam doSti povodom smrti naše predrage nepozatme hCcre, oiiromi sestre ia nečakinjo Kristine Ravnikar za krasne poklonjene cvetke, vsete. Iri » spremfli blago pokojnieo k večnenu ! pcčltku, osobito vodstvu nemške mestne deklBke §c1e, nekdafijim koleginjam ! in učcHkarn, izrekamo tem potom na»o areno »hvalo. V LJUBLJANI, dne S. mara 1917. oma ftvHHI^^M* W^Pv^B^V9 pomoćnice li ihraaft, wrw mH, sfrefne a« tftil aioafco. 767 Kje9 pove upratfttitro »SIot. Narođac. PleĆrfiStBtt pOITtHleHO rn?ii;1.rioo lm« v«ta«( ter po n^jDitjUi ccaa!i ▼ zatoft Osvalđ Do>eic, Ljubljana, llsrtiaova cesta it. 1S. BtTBttam B6 ; np! plcalna nlia. ođđsU v •rifffBalnlb zaboHh 910 109 kf 1b 83 k§. rta ino $U11 tud vza?*!f!i ođ 5 kv dal^e do peštnem povsatfB, trrd&a 728 A. KUSLANt Ljubljena, Kartonska cesta Stev. 15. LANDAUER, in tofum pa nltkl COB1. — Natan*nn$e se ievc pri Joic!i f^asTie^p, !it»!e!ir^l v Wipsvl. 744 kosite ovratnike ▼seh Lakoro-*ti ter rei kosti ia *te^il ; Ira tuc. no K 4 S0. OtrOČ> BOffft-vSce, đeŽnIH, no ni ->i*ph cenah nm fiVoSsBio in d*be!o- I -- ■■ R'izp'.:-»i'i«Tn tuli p> tost? i1 ■ OSVALD DO3EIC 16ftrtiB97a casta tt, 15 1 ro raravne feiikosti, !-ak^r tuđi oljušte p-rtrtle m 3»abt3 izrr'aje u^-etr.i?ko po tsaki fotc-r^raf ii 185 pr»i ic'.'^rafski in povečevrlni zayođ T £in'?'?aBi, KckSvcrska al 24 a. Posojilnica na Vranskem vabi svoje p. n. z^adružnike k f.a n«!?eije Bne 25. rurca 1917 cb 3. sri popol&n* v zadružno pišamo na Vranskem k. it. 91. Ako hi občni zbor ob treh ne bil Bklrpčen, se vr*i eno uro poBneje drugi občni zbor, kateri srne bre^pogoico sklepati. 817 SPORED: 1. Pomffio načelstva. 2. Porofilo radrorstva. 3. Potrjenje računa z* leto 1916. 4. Poraba člstega dobička. 5. Rcvifijsko porečilo. 6. Snremcmba pravi!. 7. Vol itev načclstva in nadzorstva. 8. NasvetL Katolstre. fotomonufoHtupa drogerija, I Lgubljana, I I StlraImrBO¥a šlica it 9. I I desiiifekdjskih prepartto? fttin I I Ljsol, Ljsofonn, Kreolin, Far- I I milin, FormaSiflOTe pastiljc, I I karUIof#kis1io«,karbel«fatp«t I I itd. itd. I I Velika salona tetogMllUh I I UtrttlilB ki aparatoir^l | BaaJT" MT Kvplm wtako mno21n# ~W§ ~W bukoveso osilo in bukoolti dm Bsial|a kupim kuk«T ffOid sa paiekanjo ▼ Mlilnl talasBlaa. 753 Ccnt ponudbe r.aj se blagofoiijo staviti na JaAOb Taaitr« tTflOTeO v Tralu, bL &. gacearla 3,____________________________________ Osleclati si ie treba nove predstave za otroke kl bodo v cobofto Tl^ nede!Jo 12. in ponatfaljak 13« marca Ta kada aaftepia atrai%e tiređttaTay kl smo |ik dosada! ▼iđell, tnđL odrasli boda pri tak predsfavah imeli mnogo loplk presanečeni ia ▼esela zabava. „Robinson Crusoe" v filmu. Pređslav« za otrok« se vrše |utrl ▼ sostto ob 4. uri ^opoldne, v neteljo ot» pol 11. nrt dopoi^ae fn ob trlčetrt 2. popoldno lo v poadel^ali ob 4. mi popoldae. " " Opr. St P 16/17 Prostovolina dražba nepremicnin. Na predlog dediča po Antonu Tratar iz Mokronoga št. 2, se prodado na javni dražbi dne 29. marca 1917, predp. ob 11. uri 15 min. pri podpisanem sodišču v sobi žt. 1 pod davčno obč. Mokronos: spadajoče stavb. pare. št. 228 prostorna novo zidana hiša ob dežo-ni cesti v Mokronogu, pare. št. 96^2 vrt v izmeri 34 a 73 m2, , 125/3 njiva , , 9 , 33 „, kot celota za izklicno ceno 14.000 K. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 1. C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu, odd. I.f dne 8. marca 1917. 813 Opravilna Stevilka A I 1911/16-9 799 Prosfovcfjna sodna dražba nepremicnin. Pri c kr, okrafaeia aođiića v Ljubica ni, ođd. I. fe po projftn|l dedlia po nxnrl«m Luka Terc«l|, pocestaik« it Lfnbliane, na prodaj po javni dražbi sledeČa nepremičmna. za katero se je ustanovili ostavljena izklicna cena in sicer vi. itev. 58« fc. 0. Trcftrsk^ »?eif«93tf (hi^a St. 6 Karunova ulica pare. 169 travnik za hišo in pare. 170 vrt), v ccaUol vr«dnostl 60OO 1f biin^i oprava v cea Uni vrednesti 45 K 60 h n«rfla v esmtini vrednosti 48 % 30 h. dragocenosU v eenilal vrednotu 13 K —, In n&izirskega erođfa v eea!ltti vrtdnostl 159 B — za katere se je ustanovila izklicna cena y zn*sku 6263 K 90 h Draiba ■• bo vriti« da« 19. marca 191? ob 10. vrt dopolds« v ptsarstl t. kr. aotar a Ivana Plantana. Honudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo« Na posestvu zavarovanim upnikora ostane]© njihove zastavne pravice brez ozlra na prodajno ceno. — Dražbeno izkupttp je položiti v roke sodnega komtsarja. rafbene pogoje je mogoče rpogledati v pisarnici c. kr notarja Ivana Plantana. C. kr. okrsjno sodišie v Ljubljani, oddelek I., dne 24 februarja 1917. STafboi] zssSmlT (a sajbolji! s!ov. Uasirovaal tedslk got mW a ^b ^^ ^i^^iaifc ^av Ba^aC!3K> A^JJ-*r*WiiHf >^i ^L^r^^EB^Bk -_aaBBaV^ \^f^ **^«B^r*^ ^^ah \ -^m .^^JVPflBBB&^^Bai^S^BlBC ^^Bai^7 \ aka Baap^BaB«aul ^rm^ VKMH^b ^^■»■"■^^^^aank •^^'^BBBBfTBr^*^ ^^m .^^^^T^aBBBBnV^^^Ba^^BBBBBBaBBB^Bar _AMBa^BBBLaf^BaBHBl kf nriobčujefo vsak teden nino^^ sattlmfvth allli % bs^išft in o drugih vajnih aktualnh domačih in tujih do^odkih, ter obilo zanirnivega čtiva: pesmi, povesti, fako xanlmlvf lap detektivski roman, poučne članVe m crtice \z gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in spioh vseh strok poliudnega znsnstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski flustrovan tednlk, ld Je posvečen 1« zabavi in pouku. „TCDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gost fina, kavama, brtv-nica, vsako druStvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnlkov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3"— pol leta K 6.— In ćelo leto K 12*—. Narocniki dobe kot nagrado slike Prešernt, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanimive krjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Polljite nam svoj naslov in poSljerao Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poStaine prosto m o«ie