DR. JOZlt MANTUANi
MUZEJSKI RAVNATELJ
ljubljana jug03lavij
SI. 153
LM jrUfr vsaki t mesec« L 22. L 6-50 vefi.
T OsekamH I koto
jena (C. C. cen la posta)
v Trsta, t četrtek« 28. lunua. 1^26. - Lato vi,
Posamezna številka 30 cent.
LetiOK un
iooed«ljk&. Naročnina; za 1 mesec L 8.—t Uto L 75-—, ▼ inozemstvo mesečno st — Okamina za 1 mm prostora in obrtne oglase L 1.—* s O0ase dmsrmfa zarodov L strni L 2.—
EDINOS
Uredništvo in upravnUtvoc Trst (3) ulica S. Francesco d'Astbi 20. T®» lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi s« ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — -Last, založba in tisk Tiskarne <Edinost*.
P od uredništvo v G o r i c i : ulica Giosui Carducci št. 7, L n._ T tlel it 327,
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Perlo.
Por zanimivosti o Stjepanu Radiću
Stjepan Radić, ognjeviti voditelj hrvatske seljačke (kmetske) stranke, ena izmed žrtev blatnega dejanja Piiniše Račića v Jugoslovenski narodni skupščini, se nahaja sedaj v beograjski bolnišnici na zdravljenju. Omenjeni atentat je njegovo ime še posebno razglasil in proslavil. Vse, kar se nanaša na tega ju-goslovenskega politika, se bere z velikim zanimanjem in gotovo ustrežemo tudi našim Čitateljem i naslednjim/ (posnetkom članka, ki ga je napisal v «Wie-nei Journal» neki I. F. pod naslovom «Kako sem videl Radića» (podnaslov: Mož moje mladostne prijateljice Marinke).
«Šlefan Radić — piše I. F. — leži bolan v beograjski bolnišnici. Mogoče se je v tem trenutku, ko pišem te vrstice, že odločilo njegovo stanje, mogoče je mrzlica ponehala, mogoče pa...
Na vsak način pa je krogla, ki je zadela Radića, zadela tudi njegovo zvesto sojunakinjo, sodelavko, njegovo vedno skrbno soprogo, ki ga je spremljala povsod, kamor so ga vodile njegove zamotane steze. Vedno, kader čitam ime Radić, mi pride njegova podoba pred oči.
Spominjam se na staro, temno hišo praškega starega mesta — današnje stavbišče za eno izmed ministrstev. Takrat je bil ta kraj zelo obljuden. Tu je stanovalo veliko revnejših ljudi, med katerimi je bila tudi neka žena, vdova po magistrat-nem uradniku s petero otrok. Kako je ta žena s svojo skromno pokojnino mogla hraniti teh pet otrok, jih g*blačiti, vzgojiti in jim najti primerno pozicijo v življenju, to mi bo ostalo .vedno uganka, uganka matere. In vendar se ji je to posrečilo. Vsak izmed peterih otrok je postal v življenju nekaj. Tri hčerke so postale, kot je v uradniških družinah navada, učiteljice. Najmlajša med njimi, Mafinka, pa je postala žena Štefana Ra-iića, ko še ni bil zgolj politik. Zapustila je Prago in odšla z njim v Zagreb, bila z njim v Pe-'-trogradu, ga spremljala na potovanjih na Dunaj, kjer sta bila oba večkrat gosta v moji hibi, kajti Marinko in mene so vezali skupni spomini na staro praško hišo v naši mladostni dobi. K meni sta takrat prišla v po-set z dvema mladima deklicama, katerima se je pozneje pridružil še živahen deček. Več Ča-♦sa pozneje sta dobila še drugega sina, ki je postal Benjamin-Ček družine. Potem nam je po vijugasti poti teklo življenje, vendar pa nismo nikdar prekinili naših zvez. Ko je leta 1917. pritiskala na Dunaju velika sila in lakota, mi je pisala Marija Radić, naj pridem na poletje v Zagreb, kjer ni nobenega pomanjkanja. Pridem lahko k njim v goste, kjer bo njen mož že skrbel, da bom iz bogatega Zagreba, prinesel na Dunaj, kar bom hotel. Mene pa so držale v okovih stanovske dolžnosti in skrbi.
Pretekla so leta. Leta 1924. .pred Veliko nočjo se je mudil Radić s svojo soprogo na Dunaju, kamor sta dospela iz Londona. Obiskal sem ju na njuno povabilo. Sprejela sta me prav z ono slovansko gostoljubnostjo lil prisrčnostjo. Marsikaj smo si povedali in gorko in prijateljsko smo drug drugega poslušali. Toda nehote in kar sam od sebe se je pogovor po vračal na politiko. Radić je ostal še vedno ona vroča glava. Svoje politične zamisli in namene mi je razlagal s tako hitrostjo in intenzivnostjo, sedaj v nemščini, sedaj v hrvaščini in sedaj v češčini* da sem mu komaj sledil. Potem mi je govoril o svoji domovini, o svoji družini v Zagrebu, o svojem idealu patrijarhalizmu, o •svoji «hiši», ki jo je postavil kot družinski oče za svoje otroke in teh otrok otroke, kjer vsi stanujejo, so vsi zrasli in v katero se bjdo povraćali kot v tiho za'\<^-je. S ponosom mi je kazal slike otrok in vnukov. Lepi, postavni ljudje so, pravi jugoslovenski tipi, ki pa izgledajo prav mon-dano. Nato mi je pokazal nekaj številk, takrat v Zagrebu izhajajočega nemškega tednika
«Freies Heim». V njem je priobčil on sam kratko epizodico iz svojega dijaškega življenja. 2e kot šestošolec je bil odločno proti takratnemu hrvatskemu banu, znanemu grofu Khuen He-dervary-ju. Nekoč je pri predstavi opere «Nikolaj Subić Zrin-ski» v zagrebškem gledališču pri nekem prizoru gavpil kot mlad gimnazijec na vse grlo in sam: «Dol s tiranom Hederva-ry-jem.» Ko je ta vzklik drugič ponovil, so ga aretirali. Da se bo kaj takega zgodilo, o tem je bil že prej prepričan, kar izpričuje dejstvo, da je pred odhodom v gledališče ukazal svoji gospodinji pripraviti zavoj perila ter ji rekel, da se najbrže ne vrne več iz gledališča domov. Na policiji, kamor so ga prignali, so mu z zelo prijaznim bese-
dami ponudili, naj podpiše izjavo, v kateri izjavlja, da je zakli-cal omenjene besede le v prevelikem navdušenju. Nj.. eks. grof Hedervary da se zanima zanj in je sliSal, da je on eden izmed najboljših učencev na gimnaziji. Obljufoili so mu, da se mu ne bo ničesar zgodilo, ako podpiše omenjeno izjavo, s katero se gotovo dovoljno- opraviči V Radiću šeatošolcu, že takrat mladenič z močnim političnim instinktom in vesel, da bi postal mučenik, je vstal mož in — ni podpisal. Grof Hedervay pa je tedaj storil najpametnejše, kar je mogel, da je namreč mladeniča okregal in ga nato izpustil, kar mu pač gotovo ni bilo po volji, ker se je bil tako globoko zamislil v vlogo mučenika.«
D. B.
Tragična smrt strojnika Pomelie
pri nesrečnem padcu zrakoplova „Italia"
Podrobno porefHo o nesreči
Priprava za iskanj« zrakoplova O Marianu in tovariših nikake vesti
RIM, 27. Okrog 4. ure je rimski urad agencije «Stefani» izdal naslednje podrobno poročilo o padcu zrakoplova «Italia» in njegovih posledicah:
Brezžična postaja na ladji «Citta di Milano» sporoča, da piha severno Svalbardskih ott-kov že tri dni močan zapadni veter, spričo katerega je vsak polet nemogoč. Skupina ponesrečencev, ki je sedaj pod vodstvom kapetana Viglierija, se nahaja okrog 20 milj vzhodno otoka Foyna. Ladjo «Bragan-za» še vedno obkrožajo ledene gore, tako da se ne more premakniti z mesta. Nahaja se blizu Severnega rta. Na ladji sta dve norveški letali, Larsenovo in Liitzowo.
Medtem je podal general No-bile, ki se sedaj zdravi na ladji «Citta di Milano» poročilo o nadaljnjih podrobnostih g>lede pad-ca zrakoplova. — Najprej je udarila ob ledovje ladjica, ki je bila pritrjena na zadnjem delu zrakoplova, v kateri se je nahajal glavni strojnik Vince-nc Pomella. Ladjica se je docela razbila. Bltzu razdrte poveljniške ladjice se je kasneje našel Pomella mrtev. Nobilejevi tovariši so ga pokopali.
Ko se je ladjica odtrgala od zrakoplova in se je s tem njegova teža olajšala, ga je veter znova dvignil in odnesel v smeri proti 110°. Kmalu nato so No-bile in njegovi tovariši opazili v razdalji kakih 10 km majhen steber dima. Morda je zgorel kak sod olja ali bencina, ki je bržkone padel z zrakoplova.
General Nobile meni, da bi se moral preiskati del ledovja, ki se nahaja med taboriščem kapetana Vigiierija in kakimi 50 km proti vzlodu, in sicer za kakih 10 stopinj proti severu in 10 stopinj proti jugu. Za iskanje zrakoplovov in one skupine njegove posadke, ki je ostala na njem, se pripravljajo italijanska hidroplana «Savoia 55» in «Marina II.» ter švedski tri-motornik «Upland», ki bodo pričeli skupno izvajati potrebne polete, čim se bo vreme z boljšalo.
O Marianu in obeh njegovih tovariših ni doslej nikake vesti. Iz pojasnil generala Nobileja sledi, da je ta skupina odšla po poti, kot je bila naznačena v prejšnjih poročilih. S sabo je vzela zalogo živil, ki jim bo zadostovala za štirideset dni, zemljevide in orodje, ki je potrebno za določitev kraja, kjer !bi se od prilike do prilike nahajali, in druge reči. Odšla pa je ta skupina brez šotora in bree o-rožja.
Švedski meteorolog^ ki je odšel z Marianom in Zappijem proti Severnemu rtu, je menil, da bo mogla skupina prepotovati po 10 km na dan. Toda Nobilejevi tovariši so se prepričali, da je mogla ta skupina prodirati proti zapadu le za 5 km dnevno. Ko je skupina odhajala, je brezžični] ** potom pač sprejemala vesti in navodila, ki jih je pošiljala postaja na ladji «Citta di Milano» in druge ekspedicije, ki so iskale ponesrečence, toda on sam takrat še ni mogel spričo nekaterih poškodb pri oddajni postaji dajati
kaka navodila kapetanu Roma-gni.
RIM, 27. «11 Lavoro d'Italia* poroča, da se bo general Nobile osebno udeležU iskanja in reševanja posadke ponesrečenega zrakoplova «Italia». Ta vest pa do sedaj ni bila Se uradno potrjena.
RIM, 27. Po neki brzojavni vesti iz Aten, so v neki grški vasi ulovili goloba-pismonoso, ki je imel na nogi pritrjen obroček z napisom «Italia». Domneva se, da gre za goloba, ki ga je izpustila posadka Nobileieve-ga zrakoplova na poslednjem polarnem potovanju in ki se je na poti v Italijo zgrešil pravo pot.
Čekoetovaika ekspedicija za re-
Mtev profesorja B^ovneka
PRAGA, 27. Čehoslovaški listi poročajo, da se bo sestra profesorja Behouneka v kratkem podala na Svalhardske otoke na Čelu ekspedicije, ki jo organizira čehoslovaški industrijec Bata. Odpeljala se bo z vlakom in pamikom do Hammerfesta, kjer se že pripravlja zanjo in njene spremljevalce posebno letalo. Poletela bo najprej do King's baya"in nato do Viglie-rijevih tovarišev, med katerimi je tudi njen brat profesor Be-hounek.
Ekspedicija za rešite«
Amandseno In Bjesfivlli tovarišev
Sodelovanje letala « Mar in a I.»
RIM, 27. Davi je prispel v Tromso hidronlan «Marina I.». Tu bo ostal nekaj dni, da poskusi na kak način najti francosko letalo «Latham 47», ki je izginilo brez sledu in ž njim A-mundsen, Guilbaud in dva druga letalca.
Iz Stockholma pa poročajo, da so odletela proti Narvicku tri letala, dve tipa «Fokker», eno pa tipa «Tignola-De Ilavi-land». Na Svalbarde bodo prispela bržkone v nedeljo.
Norveška vlada bo odposlala na Barentsove morje dve ladji
OSLO, 27. Norveška vlada je na posebni seji sklenila, da se nemudoma zberejo potrebna denarna sredstva za odpošiljatev ladje «Hobby» in ledolomca «Veslekari» na -Barentsovo morje, da morda najdeta pogrešano letalo «Latham 47» in njegovo posadko. Več znamenitih norveških raziskovalcev severnih krajev se je javilo, da pomaga pri iskanju letala. Pri tem iskanju bodo sodelovali francosko letalo «Strassbourg» in parni k «\Vibgaelsars», ki je že odplul proti Medvedjim otokom
Novo norveško ekspedicijo za rešitev Amundsena bo vodil njegov nečak. Norveški narod se je odzval pozivu vladi z velikimi denarnimi prispevki za organiziranje nove ekspedicije, ki naj bi rešila svetovnoznane-ga polarnega iaziskov L.ca in znanstvenika.
Kova polarno ekspedldja
De. Kokener bo poletel z Zeppe-linom nad Severni tedaj
RIM, 27. «Brillante» poroča iz Londona, da je prof. Jurij VVegener javil Društva za polarna raziskovanja v Leningradu, da namerava napraviti dr. Hugo Eckener — znani zgraditelj, Zeppelina, ki je napravil polet: Bodensko jezero-Združene drža-Ve — dva poleta nad Severni tečaj tz Zeppelinom novega tipa. Predvidevani strošiki znašajo okoli 10 milijonov mark, ki jih v glavnem namerava kriti «aemška vlada. Wegener je nadalje javil, da so se ukrenili že potrebni koraki pri jovjetski »vladi, ki bo zgradila dva stebra za pristajanje: enega v Leningradu, drugega v Nurmansku, medtem ko bodo Združene države preskrbele moštvo in razne potrebščine ekspedicije. Posadka bo štela 35 oseb, med katerimi bo 15 znanstvenikov.
Seja žitnega odbora
RIM, 27. Prihodnjo soboto se bo sestal pod predsedstvom ministra nacionalnega gospodarstva žitni odbor, ki bo razpravljal o letošnji letini žita in o vprašanju, kako naj se izvajajo Že določeni ukrepi za pobijanje špekulacij z žitom.
Otvoritev državnega cestnega urada
RIM, 27. Minister za javna dela on. Giuriati bo jutri o tvoril v svojem ministrstvu upravni svet državnega cestnega urada, kateremu bo ob tej priliki označil smernice njegovega delovanja.
Dvanajst Italijanov izgnanih iz Francije radi prevratne propa-
12 italijanskih letal odleti danes proti Londonu
RIM, 27. Jutri bo odrinila s tukajšnjega letališča «Littorio» eskadrilja 12 letal pod povelj-ni&tvom državnega podtajnika za aeronavtiko, ki je namenjena v London, kjer se bo udeležila velike angleške letalske prireditve.
RIM, 27. Agenciji «Recentissi-ma» poročajo iz Pariza, da je tamošnja policija aretirala 12 italijanskih političnih izseljencev, ki so razvijali prevratno propagando in so bili radi tega pozvani, da zapustijo francoska tla. Aretiranci so bili odvedeni na belgijsko mejo.
Jugoslovanske tovarne mila se
bodo združile v kartel
RIM, 27. Dopisnik agencije «Roma» poroča iz Beograda, da kroži v tamkajšnjih trgovskih krogih vest, da se bodo vse ju-goslovenske tovarne mila združile v kartel. Namen te združitve bi bil pred vsem ta, da se prepreči medsebojna konkurenca omenjenih tovarn.
Izpred posebnega frffrinaia
Obsodba 10 komunistov
RIM, 27. Pred posebnim tri-bunalom se je danes končala obravnava proti 12 bivšim pokrajinskim tajnikom razpušče-ne komunistične stranke, obtoženim rovarenja proti državnim oblastem. Ob 20. uri je predsednik sodišča razglasil obsodbo, po kateri so bili obsojeni: Anton Oferti, Izidor Marchioro, Albert F&bbri, Athos-Adone Lisa na 9 let, 10 mesecev in 12 dni ječe; Artur Brustolon na 8 let, 10 mesecev in 22 dni; Elio Negri, Leopold Gasperini in Josip Schiavon na 7 let, 8 mesecev in 22 dni; Orfello Tortollo na 4 leta, 5 mesecev in 12 dni; Jernej Petronio na 4 leta, 11 mesecev in 6 dni ječe. Poleg tega so bili vsi obsojeni na 3 leta policijskega nadzorstva ter na izključitev od javnih služb. Obtožen-ca Ferdinand Papi in Mihael Minguzzi sta bila oproščena, poslednji radi pomanjkanja dokazov, prvi pa z motivacijo, da ni zagrešil kaznivega dejanja. Razprava proti 4 odsotnim obtožencem se ne bo vršila.
Dar vseučilišča v Nan^fa beograjski univerzi
BEOGRAD, 27. V znak spoštovanja in prijateljskih vezi je poslala univerza v Nan9yju, na kateri je študiralo in še študira mnogo ju-goslovenskih visokošolcev beograjskemu vseučflišču veliko v platino vdelano kolajno, izdelano nalašč za beograjsko univerzo. Na čolni strani kolajne je reliefna slika u-nrverze v Nan$yju z latinskim napisom: Univerzi v Beogradu pozdrav, Čast in slava. Ploščo s kolajno je izročil beograjski univerzi profesor mednarodnega, zasebnega in javnega prava v Nancyju Lalcev.
Preiskavo proti Ranica
Zasliševanje prič
BEOORAD, 27. Po včerajšnjih intenzivnih zasliševanjih preiskovalnega sodnika Miiutinovića, so se zasliševanja danes nadaljevala. Zaslišanih je bilo mnogo narodnih poslancev, pregledala so se vsa dosedanja zaslišanja in sploh vse reči, ki so v zvezi z dogodki v narodni skupščini, in posebno šo zapisnik o stvareh, ki so se dognale na licu mesta
Prvi je bil danes zaslišan hrvatski poslanec in pristaš HSS Ivan Čelan, ki je videl krvavo tragedijo. Njegovo zaslišanje je trajalo tri četrt ure. Poslanec je preiskovalnemu sodniku Milutinoviću opisal ves potek dogodkov, kakor so s9 pač odigrali, in podrobnosti, ki jih je videl na lastne oči.
Za njim je bil zaslišan skupščinski stenograf Pisakovi-ć. Zasliševanje te priče je trajalo nad eno uro. Potem jo sodnik Mihitinović spet nad eno uro zasliševal radičevske-ga poslanca Valjevca, ki je sedel za Radićem. Povedal je, da je za-klical Radiću, ko je padel prvi strel: «Skrite se- Zdi se. da bo streljal na vas.» Stjepan Radi'ć se je nato nagnil pod klop, a že naslednji trenutek je zadobil težko rano v trebuhu.
Ranjeni poslanci bolo lahko v kratkem zapustili bolnico?
Po današnjem dopoldanskem zdravniškem .pregledu bolnikov je bilo izdano naslednje poročilo:
«Stjepan Radić: temperatura 37.4, Žila 92, današnje stanje dobro. Bolnik poseda v naslanjaču in ima velik apetit. Vso kaže. da je bolnik krizo že prestal. Dr. Per-nar je prebil noč mirno. Njegova temporatufra je normalna. Danes je že lahko zapustil posteljo. Ivan Grandja se počuti dobro. Rana se normalno celi. Ce bo zdravljenje napredovalo v tom teku, 'bodo lahko vsi trije ranjeni poslanci v treh ali štirih dneh zapustili bolnico in se predali domači oskrbi.»
JugosloveasHI
se udeleži danes svečanosti na Ceru.
BEOGRAD 27. Danes dopoldne je bil sprejet v avdijeco pri kralju bivši podpredsednik rad tkalskega poslanskega klul>a in pristaš pašićevsko struje Elija Miha jlović. Na dvoru je bil od enajste ure do poldne. Poaičeni krogi zatrjujejo, da je bil Mihajlović v avuijeitci mesto Ace Stanojevića, prvega podpredsednika glavnega odbora radikalske stranke, ki je resno zbolel. Takoj za Mihajlovi-ćem je bil sprejet v avdijenco pri kralju zunanji minister dr. Marinković.
Kralj bo jutri odpotoval na svečanosti na Ceru, povodom državnega praznika Vidovdana namreč so bo na Ceru odkril spomenik padlim vojakom iz tamošnjega kraja. Se tekom istega večera se bo kralj vrnil v Beograd. Kralja bodo spremljali upravnik dvora Dimi-trijevič, min. predsednik Vukiče-vić, ministri Andrić, Mijović, Pera Marković, Grol in Angjelinović, ter Davidović in Timotijević.
Poljska vlada podala ostavko
VARŠAVA, 27. . Celokupna poljska vlada je podala ostavko. Predsednik republike je poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu ministru Bartelu. Bartel je že zaključil pogajanja za sestavo nove vlade in kolikor je do sedaj znano, je maršal Pilsudski sprejel mesto vojnega ministra.
RIM, 27. Agenciji «Roma» poročajo iz Beograda, da pripravlja ravnateljstvo jugoslovanskih državnih monopolov nov zakonski načrt giede državnih monopolov, ki ga no v najkrajšem času predložilo vladi v odobritev. S tem novim zakonom, ki bo baje stopil v veljavo koncem julija t. 1., se bodo uvedle znatne preosnove glede proizvajanja in prodajanja monopolnega blaga.
Politične beležke
Komunisti in skrajni nacionalisti izgubljajo tla na Čehoslova-škem, - Tudi emški iredentizem peša.
Pred par dnevi je čehoslova-ška komunistična stranka skušala na senzacionalen način pritegniti nase pozornost Čehoslo-vaške in inozemske politične javnosti s tem, da je v izredni izdaji svojega glasila «Rudo Pravo» naznanila, da namerava notranje ministrstvo v najkrajšem času razpustiti komunistično stranko. V podkrepitev te vesti je list objavil besedilo tozadevnega ministrskega odloka. Toda voditelji komunistične stranke niso dosegli svojega namena. Čehoslovaška javnost se ni prav nič razburila radi navedene vesti, ki je bila sicec brez vsake podlage. Dosegli so samo to, da je bila cela izdaja «Rudo Pravo» zaplenjena radi objave neresnične vesti. Dokument, ki ga je ponatisnil list, je bil namreč ponarejen. Nečedna zadeva je prišla v javnost in tako je komunistična stranka zadobila hud udarec, ki je jako omajal njen itak ne več trdni položaj.
Tudi drugi ekstrem čehoslo-vaškega političnega življenja—-skrajni nacijonalizem, ali, kakor so ga nekateri nazivali, Čehoslovaški fašizem, ki je bil leta 1926. na višku svoje meči in o katerem se je tedaj sodilo, da bo postal o(> "ilen faktor v čehoslovaški politiki, je silno opešal in je že blizu svojemu koncu.
Istotako peša in izplahneva nemški iredentizem. Nemci na Čehoslovaškem so po ogromni večini uvideli, da je iredentistički program neizvedljiv, zato so krenili na pota, ki vodijo k sožitju in sodelovanjo s čehoslova-škim narodom. Najboljši dokaz temu je pač dejstvo, da sodelujejo Nemci v vladi čehoslovaške republike.
DNEVNE VESTI
Zdravje
Prejeli smo:
Pretekli teden ie nekdo spisal nekoliko vrstic o jetiki. D:»-bro bi bilo voditi stalno rubriko o zdravstvu 3ploh.
In evo vam nekoliko mojili skromnih mnenj, čeprav se je potrošilo že toliko črnila za to vprašanje, čeprav se je toliko knjig že natisnilo in čeprav se bo kdo obregnil ter rekel: a kaj treba vedno eno in isto trobiti!
So stvari, ki niso nikdar dovolj pojasnjene, nikdar dovolj poudarjene in na katere človek nehote in nevede prav rad pozabi ali jih zanemarja ali pa sploh mu niti na misel ne pridejo, četudi so najenostavnejše.
Naj nrii bo dovoljeno torej, da izrazim svoje mnenje o treh stvareh, ki so~ velevažne za o-hranitev zdravja, ali za izločitev bolezni ali za olajšanje te poslednje, če je človeka že začela trpinčiti. To so: snaga, prva in glavna podlaga zdravja, dom in sport.
Te vrs e so bolj namenjene deželi nego mestu, ker stoji v tem oziru Človek v mestu nekoliko pod kontrolo in nadzorstvom, med tem ko je na deželi prepuščen svoji volji, svoji razsodnosti.
Torej o snagi.
V mestu so industrijske ustanove pod prjtiskom oblasti mo-
rale in še morajo uvajati vse novotarije, vse prepotrebne u-dobnosti z ozirom na zdravje. Zaenkrat so predpisane pre-oblačilnice, umivalnice ali kopeli, zračni in svetli prostori za vsak obrat, katerega hočeš o-tvoriti, in če manjka to, ne dobiš dovoljenja za obratovanje. O tem bi znali marsikaj povedati sedaj peki in mesarji.
Obrtniki, gospodarji ali delodajalci, se temu upirajo z zobmi in nohti, navajajoč, da so te vpeljave njih financielni pogin in le strogo izvajanje predpisov jih prepriča, da povzroča njihova zanikrost, hiranje ali celo pogin toliko mladih moči, družinskih očetov in l j ida sploh.
Danes ne vidimo več po mestu umazanih kovačev, oglarjev in drugih rokodelcev, ker le-ti morajo prej v kopel in se pošteno umiti in osnažiti, preden zapustijo delo. Poleg tega pa ne morejo na ulico z obleko, ki so jo rabili na delu, temveč si morajo nadeti drugo snažno, in če hočejo nesti s seboj delavno o-bleko, jo morajo zaviti v papir ali knko drugo stvar.
To pa ni samo z ozirom na e-stetiko ulice, temveč zato, da se prisili delavec, da menja o-bleko ter da stavi zračit svojo od znoja prepito, da se razkuži, ker se ne more zahtevati, da bi jo vsak dan pral sproti. Torej menjavanje obleke, posebno pa perila, je neobhodno potrebno

«EDINOST»
V Trstu, dne 28. junija 1928.
idravju; kajti Čim je nekoliko umazana, ne pusti prodirati dovolj zraka, in to utruja veliko Iloveka, in čim se čuti človek nekoliko trudnega, je že bolan.
Zračenje Je torej najboljše razkuževanje vsake stvari.
Sfccer pa vsi vemo, kako se po-Euti človek, potem ko je napravil kopel, si nadel Čisto perilo in se oblekel praznično. Ali se ne počuti bolj čilega in zdravega?
Ali bi ne bilo dobro, da bi tudi nafii mali kmetje uvedli razne terliše in tute za delo, ki naj bi jih takoj preoblekli čim pridejo domov, ker one težke, raztrgane in zakrpane obleke niso predvsem pripravne za delo, ne dajo se oprati in končno jih kmet nosi toliko fcasa, dokler jih ne vrže na kup gnoja.
Res, da se ob nedeljah in praznikih preobleče, ali to je vse premalo, v enem tednu se obleka ne prezrači in, kar je glavno, je ne opere nikdar ali zelo redkoma, ker je pretežka.
Svetoval bi torej našim kmetom, da bi uvedli posebne obleke za delo, ki so tudi zelo po ceni, da bi poskusili se umiti po celem životu po končanem dela, zapazili bi, da bi se zjutraj ne čutili tako utrujene in otrple kot doslej. Delavno obleko pa naj zračijo, da se razkuži, ter naj jo dajo oprati vsaj vsakih 14 dni.
Videl bo vsakdo, kako blagodejno bo vplivalo to na njegovo zdravje; in marsikatero prelila-jenje si bo s tem prihranil.
Prihodnjič pa nekoliko o u-dobnosti stanovanjske hiše in o dosedanji zgrešeni praksi in navadi pri zidanju na deželi.
StcnavsKa uvrstitev noihartsv PflbliRacijs verske nnrtr/e
Deželni fašistovski novinarski sindikat sporoča:	^
Osrednji odbor organizacije «A-zione Cattofcca	je opoao-
ril nacionalnega tajnika faSistov-skega novinarskega sindikata. da> i)i bilo primerno, da se oni, ki vodijo in pišejo škofijske župnijske in druge publikacije te vrste, asketske liste, glasila verskih družb in podobno liste, vpišejo v poseben oddelek \oddelek. št. 4) stanovskega novinarskega seznama, ki je bil ustanovljen s kr ukazom od 2K. februarja 1928. Nacionalni tajnik sindikata posl. Herman Aimcueci se jo izjavil za ugoditev tej prošnji pod pogojem, da jo odobri Nj. eks. pravosodni minister.
Nj. eks. pravosodni minister je tudi dal povoljno mnenje, in sicer v naslednjem pismu:
«Go<pod poslanec! Odgovarjam na Vaše pismo od 10. t. m., s katerim ste me vprašali, ali naj se vpišejo v posebni oddelek novinarskega seznama, v smislu čl. 4., predzadnji odstavek, kr. ukaza-zakona od 26. februarja 1928. št. 384, tudi oni, ki vodijo in pišejo škofijske revije, gladila cerkvenih kurij in redovnih, župnijske liste, asketske publikacije glasila verskih društev, uradna obvestila katoliških društev itd.
Mislim, da se na splošno mora odgovoriti potrdilno na postavljeno vprašanje, kajti publikacije, za katere gre, četudi niso čisto informativne glede verskih opravil, spadajo po svoji vsebini rned tehnično revije, za katere dovoljuje čl. 19. v zvezi s čl. 4. kr. ukaza od 2 i. februarja 1S2S, da jim je lahko odgovorni urednik oseba, ki ni pravi novinar, samo Če se vpiše v dodatni seznam (seznam š*t. 4), ki je priključen h glavnemu seznamu. To odgovarja sieer tudi stanju stvari, kajti omenjeno publikacije oskrbujejo skoro vedno župnijski in drugi duhovniki, ki delujejo v cerkvah in ki torej ne morejo imeti svoj ste v novinarja.
Seveda ta rešitev ne more veljati za one revije, ki, dasi so verskega značaja, imajo v resnici tudi bistveno politično vsebino. V' tem slučaju mora biti odgovorni direktor vpisan v seznamu novinarjev kot novinar - profesionist ali vsaj kot publicist v skladu s prvitna dvema odstavkoma omenjenega čl. 19. kr. ukaza od 26. februarja 1928. Podpisan Rocco.»
V skladu z mnenjem Nj. eks. pravosodnega ministra in nacionalnega tajnika fašistovskega sindikata italijanskih novinarjev poziva tukajšnji deželni julijski sindikat vse spisovalce in odgovorne direktorje omenjenih publikacij CLa ozemlju tržaške, goriške, vi-demske, pulsko, reške in zadrške »okrajine, naj vložijo v čim krajam času prošnjo za vpis v 4. do-latni seznam. Prošnjo na prostem apirju je nasloviti na tajnika de-♦Ine^a novinarskega sindikata tindacato regionale fascista dai iomalisti) dr/ Michele Risolo, •iazza Verdi 1 — Trieste in v smelu čl. 6, kr. ukaza 26. februarja 1928, flt. 384 ji je treba priložiti naslednja listine: 1) državljanski K»t; 2) potrdHo o uživanju državljanskih pravic; 3) rojstni list; 4) kazenski list, ki naj ne bo starejši od treh mesecev od datuma prošnje. Poleg tega naj se priloži tudi en izvod publikacije, ki jo prosilec vodi ali niše.
V ravnanje vseh prizadetih se opozarja, v smislu 4. odstavka čl. 19 kr. uk. od 26. februarja 1928, da prenehajo s 1. januarja prihodnjega leta imeti veljavo vsa priznanja odgovornih direktorjev in odgovornih urednikov, če prizadeti ne predložijo glavnemu državnemu pravdniku potrdil, da so vpisani v novinarski seenaiu.
Opozorilo izletnikom
Občinska uprava sporoča, da prihajajo od vseh strani oko>»ce pritožbe kmetovalcev proti nedeljskim izletnikom, ki se podajo na izprehod v okolico ter pri tem brezobzirno teptajo obdelano zemljo, skačejo in se igrajo po njivah, a nekateri cele jaše jo po obdelani zemlji. S tem delajo kmetovalcu občutno škodo. Drugi mečejo brezskrbno okrog ogorke cigaret in še goreče vžigalice, s čimer povzročajo možnost, da izbruhnejo po gozdovih požari.
Občinska uprava opozarja take brezobzirne izletnike, da se je nadzorovanje zemljišč poostrilo in da bodo vsi, ki se -zasačijo pri takem nedopustnem ravnanju s tujo lastnino, strogo kaznovani.
O pet-, deset- in peti*dvajset-lirskih bankovcih
Oblastva opozarjajo, da ostanejo 5- in 10-lirski bankovci v prometu do 31. decembra 1928., čisto razveljavljeni pa bodo Šele 30. junija 1929.
Paziti pa je treba na 25-lirske bankovce, ki stopijo iz veljave že 30. junija t. 1. (1928.). Potešta-tom je naloženo, naj o teh stvareh obvestijo svoje občinarje.
Osebna vest.
Kakor razvidno iz «Vestnika na-učnega ministrstva« od 14. t. m, je napravil naš rojak prof. Anton Pavšič izpit za poučevanje nemščine na srednjih šolah z najboljšim uspehom. Čestitamo!
Lastni poštni tekoči računi za pH de vanje prenosnih pristojbin (iassa scambl)
Da se trgovci in obrtniki izognejo hudim denarnim globam in ^odnijskim kalnim, se vnovič opozarjajo na določbe člena 17. kr. odi.-zakona z dne 22. decembra 1927, št. 2069, po katerem morajo že samo radi tega ker so vpisani v seznam dohodninskega davka, kategorija B za letni dohodek ne manjši od 15.000 lir, odpreti lastni tekoči poštni račun za izplaČitev prenosne pristojbino — «1 sicer to najkasneje do 30. t m. in hkratu izplačati v ta namen vsoto v sledeči višini: L 500 za vsako družbo, ki je obdavčena z dohodninskim davkom na od 15.000 do 25.000 lir letnega dohodka; L 1000 za družbe, ki so obdavčene na letni dohodek, ki prekaša 25.000 lir.
RAZoTAVA RISB IN ROČNIH DEL
Kakor običajno vsako leto, se razstavijo tudi letos risbe in ročna dela v telovadnici sveto-jakob&ke šole. Razstava bo odprta danes v četrtek, jutri v petek in v soboto, vsak dan od 9. do 12. ure pred^oldne in od do 6. ure zvečer. Roditelji in prijatelji mladine se vabijo, da si ogledajo to zanimivo prireditev. — Vodstvo.
PASJE ZNAMKE
Občinstvo se opozarja, da bo občinska uprava dala poloviti vse pse, ki s 1. julija ne bodo opremljeni s predpisano znamko. Znamke daje občinska zakladnica vsem gospodarjem psov prve kategorije, ki se predstavijo s pobotnico o plačanem obroku pasjega davka za letošnje leto. Znamka stane 2 liri.
POZDRAVI IZSELJENCEV
Iz Južne Amerike kamor so srečno dospeli, pošiljajo v domovino najlepše pozdrave sorodnikom. znancem in prijateljem podpisani slovenski izseljene®:
Božič Lovrenc, Jernej Josip, Slavec Karel in Drulina Ivan (vsi iiz Doline), Kocijan Vincenc in Cuneš Andrej i z Brce. Požru Roman in Pečnik Mihael iz Bofrjunca, Rusjan Ivan. Gotič Franc in Anton, Arijon Anton iz Renč, Batistič Izidor -Miren, Cargo Josip - Račina, Novak Ludovik - Razgur, Mahnič Josip - Griže, Miholavčič Andrej -Rakitovič; Miklavčič Antonija, Zorita Josip in Garzimč Anton Trsta; Rihter Avgust - Dol; Kova-čič Anton, Maslo Ivan in Maslo Josip iz Strašnega brda; Grahonja Emilij - Osp, Ojo Josip - Sv. M. M. S p., Mikelčič Franc - Prapetno, Bait Anton - Tolmin, Močinič Josip in Amičič Peter iz S pitna; Cehi min Andrej - Gaberče, Rotar Vmrenc - Dolenje, GuliiS Nikolaj -Ponikve, Danev Joči p - Kontovel, StojkoviČ Marija - Sežana, Ban6i6 Ana in Dobrovič Marija iz Pazina, Šfrca Marija - Pli&kovica, Zerjal Emilija in Toiici Gabrijela iz Na-brežine, Sancin Marija - Kopriva, Zupančič Katarina - Trst, Lasi? Pepca - Vrtojba, Rizon Ljudmila -Dekani.	_
Rojstva, smrti in poaoko T Trstm
dne 28. junija 1928
Rojeni: 14;	-
mrtvi: 9;	"V*, * ^
poroke: nobena.
Iz tržaškega življenja
Nezgoda pri delu
Med delavci, ki so včeraj pred-
poldne delali na pomohi Bersa-glieri, kjer popravlja gradbeno podjetje Ma>zzorana tamošnje skla d išče, je bil tudi 3S-leLni tesar Na-za rij Marsich, stanujoč v ulici Cristoforo Cancellieri št. 98; delal je na visokem zidarskem odru, postavljenim ob sklodišču. Okoli 11. ure je Marsich hotel potegniti k sebi tram, ki mu ga je podajal neki drugi delavec; pri tem pa je preveč nagnil čez ograjo odra, izgubil ravnotežje ter padel z višine kakih 5 metrov na kup gradbenega materiala pod odrom. — Obležal je težko poškodovan; pobil se je po glavi; ramenih in nogah ter si poleg tega zlomil eno rebro. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je fcil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 3 tedne.
Nepredvidene komplikacije lova c na podgano
Viljem Saisselbauer, 80-letni starček, stanujoč na Vrdeli št. 20, je včeraj zjutraj obiskal nekega znanca, bivajočega v ljudskem
.prenočišču v uiici G. Gozzi. Med razgovorom je straček zdajci zapazil podgano, ki je smuknila iz luknje v podu spalnice. Čeprav okoren radi svojih 8 križev, je Saisselbauer skočil za njo, da bi jo poteptal. Obenm je priskočil ne^ ki deček, ki jo pograbil lopato, da bi z njo lopnil podgano. Toda v naglici je zavihtel orodje tako nerodno, da jo namesto podgano lopnil starčka po obrazu. Saissel-haure je moral iskati pomoči na rešilni postaji, kjer mu je zdravnik izločil m obvezal rano, ozdravljivo v 10 dneh.
Tržaško sodišče
Hotel Je zlsio e.ižica, a dobii ]e že!sz e verige
Tovariš ga je hotel rešiti iz rok agentov
Tržaški sodni dvor šeste sekcije je včeraj imol pred seboj 40-letnega Henrika Stinco in nekega Josipa Vidunich. Prvi je obtožen poskušeno kvalificirane tatvine in drugi <proti p o s t a v n ega vmešavanja v službo agentov javne varnosti.
Po izjavah Amedeja F. izvemo, da se je ta nahajal dne 22. maja v neki gostilni v ulici Cavana, ki je v gneči pri banku začutil, da mu nekdo hoče iztrgati zlato verižico. Prijel je ptička za roko, toda ta je začel kričati, da je nedolžen m se spravil nad F.a. Prifilo je do zmešnjave. Poseči so morali vmes agenti, ki so aretirali oba.
Naslednje pa izvemo is izpovedi agentov. Na poti na komesarijat je iposegel vmes nek neznanec, se predstavil kot miličnik in zahteval da Stinca izpustijo. Toda a-gereti so — aretirali tudi njega. A-madej F. je bil izpuščen.
Stinco kriči tudi na obravnavi, da je nedolžen. Bil je uslužben na pamiku «Val» in se je zvečer opil. Ni hotel ukrasti ničesar.
Vidimich je gluh in tudi beseda um ne teče gladko. Tudi on pravi, da je bil pijan. .Branila sta obtožence odvetnika dr. Guido Zennaro in dr. Kedch.
Državni pravdnik je bil cav. Culot.
Sodni dvor je oprostil Stinca nudi pomanjkanja dokazov m obsodil V-idunicha na 1 mesec in 5 dni ječe — ker se je praskal, kjer ga ni srbelo....
Pcaotna obravnava ▼ Puli
Žene mtetni& žrtev Stemberierta ur?fl gretisednlkon
Nadaljevanje obravnave proti baiuditski tolpi, kateri je načelo-val tržaški zločinec Stemberger, včeraj dosegla vrhunec. Po ramih kontestacijah, ki jih je predsednik stavil obtožencem, je namreč pričelo zasliševanje civil strank. Prva je bila zaslišana žena gostilničarja Ukmarja ki je imel gostilno v ulici Rigutti Videla je u-sodnega dne, kako je Stemberger dvignii stolico m treščil njenega moža po glav L Mož je na za d obijenih poškodbah pozneje umrl.
Antona Bussana je radovednost gnala k gostilni. Plačal je to z nevarno rano na nogi in je skoro iz-k rvcivd
Tmdi Anton Ferfilla je bil ranjen v tej okolnosti od enega izmed Stembcrgerjov.
Žena umorjenega brigadirja Lanzilotto je še mlada. Šteje sedaj komaj 20 let. Pove med solzami da je usodnega večera prihitela v družbo deklica, ki je obvestila brigadirja, da so v gostilni Ukmar tepejo. Brigadir je koj pohitel tja in trenutek pozneje je mlada žena izvedela, da je njen soprog umorjen. Umirajoč ji je dejal, da je to bHa njegova usoda naj ne plaka.
Tudi žena pastirja Jugovca je navzočna. Vsa zaprta v svojo žalost pove tragično zgodbo. Nekega dne se je priplazil njen mož domov držeč se za trebuh. Povedat ji je, da ga je ranil s samokresom človek, kateremu on iti hotel podariti ovce. Rekel ji je takoj, da bo tista rana njegova smrt — in tako se je zgodilo. Konča svojo povest z dvema solzama v očeh, toliko strašnejšima, ker sta bili zadržani <k> zadnjega.
Še mnogi so zaslišani. Vsak pove zgodbo trepeta in strahu, kajti roke Stembergerja so bile krvave in sejale grozo in strah povsod, kamor se Je prikazal.
Tudi poče izpovedujejo pod dojmom precejšnjega strahu.
Ena izmed prič — Jakob Colaus-sich — pove, da se je nahajal u-sodnega večera v gostilni Ukmar. Oba Stembergerja sta pretepla vse goste v gostilni in razbila vse. Zbežal je pred zločinom.
Sicer so pa vsa pričanja dokaj nejasna, kar je razumljivo, kajti ^lanje, ki sta ga brata Stem-berger povzročila v gostilni, je moralo strašno vplivati na duševno stanje navzočnih m jim je precej prikratilo spomin na podrobnosti dogodkov.
Obravnava se nadaljuje.
Predsednik cav. Clarici. Branitelja odv. Štefani in odv. Cerleniz-za.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Načelnik vlada on. Mussolini v Gorici
Včeraj dopoldne je dospel na tukajšnje vojaško letaliSČe «Rojce» z letalom ministrski predsednik on. Mussolini. Iz letališča se je podal v avtomobilu v Gorico, kjer se je wt več časa sestal v prefekturni palači « goriškimi političnimi in strankinimi osebnostmi. Ob en četrt na eno je on. Mussolini zapustil v avtomobilu prefekturno palafto; spremljala sta ga še dva avtomobila. Na Travniku pred prefekturno palačo se je zbrala množica ljudi, ki so hoteli videti načelnika vlade, kajti novica o njegovem, dasi nenadnem in nepričakovanem prihodu, se je po mestu takoj raznesla. Ko je avto švignil mimo množice, ga je ta burno pozdravljala.
Zidanje cerkve na Plačati
Kot je znano, se je pričela letoš-i njo pomlad popravljati cerkev na Placuti, ki jo bila v svetovni vojni skoraj vsa porušena. Že deset let je kvarila razvalina cerkve trg Placuto in se je Čudno zdelo, kako da je ne popravijo. V kolikor se da spoznati iz grajenja in popravljanja nove cerkve, je ta sedaj podaljšana za 0 metrov. Obnovitveno delo naglo napreduje, kajti cerkev ima že streho in tudi strop je te izdelan. Cerkev se zida sedaj v romanskem slogu. Imela bo tudi dva oltarja več kot prej. Istotako bo -zvonik čisto predelan ter tudi povišan za dva metra in pol. Cerkev bo najbrže končana že v oktobru,
?t poročeni in
Od 17. do 23. X. m. je bito v Gorici rojenih 13 moških in 8 žensk. Skupno 19l Umrl je samo eden. Poroki sta se izvršili dve. Med tema se je poročil g. Anton Trnovec a g.čno Frančiško Gfertric.
IZPRED SODIŠČA kontrabanda
Dva orožnika sta pripeljala na zatožno klop dolgo in suho ženo, ki je venomer suho pokašljevala. Imenuje se Frančiška Slabe, stara je 49 let in je doma iz Krnice, stanujoča pa v Bremiici nad Idrijo. Obtožena je bila, da je Sla brez potnega Hsta v Jugoslavijo, vtihotapila 1 kg in 200 gr jugoslovanskega tobaka in 2 cajnici ter električno svetilko in vrhutega skoša-la s 100 lirami podkupiti sinanena stražnika na meji.
Obtoženka: «Bila sem čisto o-maljena in zmešana, ko so me fi-nancirji <prijeli. In tako sem jim ponudila sto lir. Nato sem sto lir izgubila. Nisem bila v Jugoslaviji, tobak so mi otroci prinesli na mejo. Električno svetilko in čajne pa sem kupila v Idriji.®
Stražnika povesta, da sta srečala obtožetiko, ko je prihajala iz Zl-ii Ko ju je zagledala, se je hotela skriti. Pa sta jo prejela. Najprej jima je ponudila 50, nato 100 lir, 6e jo izpustita. Pa nista hotela. — Pravi, da je nato denar spustila iz roke in ga zouhila.
Državni pravdnik je zahteval za obtoženko 4 mesece zapora in 1100
lir kazni.
SodiSče jo je nato obosodilo na 4 mesece zapora in na 760 Mr kazni, pa le pogojno.
BOBEN Razstava obrtna Sole
Na praznik sv. Petra in Pavla bodo razstavljeni izdelki vajencev in vajenk obrtne nadaljevalne šole v Mirnu v šolskih prostorih od 10.30 do 8. ure zvečer.	_
Velika tatvina v K b mencati pri Plaveh
Pred dnevi so neznani tatovi vdrli v barako kmeta Andreja Tinte, ko se je ta nahajal ravno na polju, in odnesli 2000 lir denarja, 10 beneških obveznic v vrednosti 9200 lir in hranilno knjižico za 10.000 lir. Adrej Tinta je torej oškodovan za 21.200 lir. O tatvini ao bili takoj obve-ftgeoi orožniki iz Plavi, ki so pri-5oh stikati za tatovi. Kot prvega so aretirali 24-letnega Antona Mar kiča, ki je otolastvom man. kot nevaren tal. Po poklicu je dimnikar. Ugotovilo se Je, da se je na dan, ko je bila tatvina Izvršena, nahajal v Kar mencali In celo govoril z bratom okradenega, povprašujoč ga po Andreju Tinti Aretiranec aieer taji dejanje, vendar so ga radi
sumnje obdržali v zajporih, kjer je na razpolago sodnijaki oblar s ti.
OTALEŽ Pegrab župnika Josipa Kosa
V pondeljek ob deseti uri dopoldne smo pospremili k zadnjemu počitku našega preljubega, kura ta, g. Josipa Kosa. Komaj 47-1 eten je podlegel v soboto zjutraj težki bolezni. Največja priča priljubljenosti, ki jo je pokojni duhovni vodja u-žival med svojimi župljani in prebivalstvom iz sosednjih vasi, je bil pač njegov pogreb. Nepregledna mno-žica ljudi, vse kar je bilo v vasi je pospremilo župnika na njegovi zadnji poti. Prišli so Cerkljani, Novačani, Šebreljci, celo nekaj prijateljev iz Trsta in Gorice si videl v sprevodu. Vsi duhovniki iz o-
koliških vasi so se ga spomnili Dvanajst jih je bilo. Za pogrebom je šla šolska mtadina s vsem učiteljskim osobjem, požarna bramba, Marijina družba, zastopniki krajevnih oblasti. Pevski zbor je pokojniku zapel več pesmi posmrtnic. Po žalni sv. maši pa je cerkljanski dekan spregovoril gorko besedo v slovo pok. župniku.
Kruta smrt je segla zopet a svojo brezobzirno, mrzlo in brezsrčno roko med vrste nafiih že itak redkih duhovnikov. Pa je že tako, da smrt ne izbira, večkrat pobira celo najboljše. In tako je bilo tudi sedaj. Odtrgala je zdravo, močno korenino ta nadih gor, krepko oporo našega ljudstva.
VOJŠČICA NA KRASU Blagoslovitev temeljnega kan*, na vaSke cerkve
V nedeljo se je vršila v naiij vasi slovesna blagoslovitev temeljnega kamna tukajšnje cer-' kve, ki jo bomo pričeli v krat* kem zidati. Blagoslovitvi je prisostvovalo veliko domaČega ljudstva. Pa tudi iz drugih sosednih vasi ni manjkalo gostov. Ob priliki blagoslovitve ie govoril tukajšnji poteštat g. Ivan Rogelja in za njim tudi župnik Pavlin. Slovesnosti so prisostvovali tudi zastopniki krajevne oblasti. Tako upamo, da bomo v kratkem "imeil tudi mi cerkev.
ZNANOST IN UiNSilN
Azbest
Za izdelovanje tkanin uporabljamo vlakna, ki so tem boljša, čim daljša so, čim trdnejša in mehkejša, in čim lažje se dajo sesukati v prejo in sukanec. Večinoma so ta vlakna rastlin, izvora, kakor bombaž, lan, konoplja, juta, ali živalskega kakor volna in svila. 3>anes izdelujejo tudi že umetno vlakna, ki izvrstno služijo za prejo in tkanje. Ponovno je tudi naša «Edinost» že pisala o «umetni svili». Ta iz-rajzpa je utemeljen le v toliko, v kolikor ima ,umetna svila' slično zunanjost kakor prava svila in je tudi njena uporaba enaka. Sicer pa je v snovi sami taka razlika, da je izraz «umetna svila» ravno tako umesten kakor ime «csvinčnik» za «grafitnike», ki nam služijo za pisanje.
Manj znano pa je čitatelju, da imamo tudi rudninska vlakna, ki so godna za prejo in tkanje. Ne mislim tu na kovinske tkanine in tudi ne na «stekleno volno«, dasi ima ravno zadnja silno tanka in trdna, obenem pa nekrhka vlakna. Toda tu gre za umetni produkt in o tem nočem tu razpravljati.
Pač pa nam nudi priroda sama rudo, ki ima izredno lepa in uporabljiva vlakna. Je to takozvani snpentinov azbest, ali a-mijant, ki je v najožjem sorodstvu z lojevcem, katerega poznajo čitatelji najbolje kot špansko kredo, čitateljice pa kot smukovec, in s stiva, iz katere izdelujejo pipe. Vlakna so kakor svilnata in lepe olivno zelene barve. Merijo tudi do 30 centimetrov. So jako vitka in kar je najbolj važno, nekrhka, tako da se dajo izborno sesukati v prejo in tkati.
Kemijsko sestoji serpenti-nov azbest kakor serpentini sploh iz raznih silikatov, in sicer iz magnezijevega, aluminijevega, železovega in tu pa tam tudi kalcijevega silikata.
Kar daje azbestu prednost pred drugimi vlakni je njegova negorljivost. Radi tega izdelujejo iz njega predvsem rokavice in drugo opremo za ognjegasce in delavce, ki morajo delati v neposredni bližini ognja.
Po večini pa je azbest tudi silno trpežen proti kislinam. Radi tega nam sluii izborno za filtriranje takih tekočin.
V tem oziru nadkriljuje ser-pentinov azbest takozvani rogo-vačin azbest, ki je kakor pravi že ime rudninsko in kemijsko od njeg različen. Njegova vlakna so krajša in zelo krhkav tako da se ne dajo tkati, pač pa so izborna za filtriranje.
Največja ležišča aafceeta so v Kanadi, in sicer severo-vzhodno od Quebeca, kjer se raztezajo v 10 km širokem pasu na raadaJjo 700 km.
Veliko azbesta se dobiva tudi v Uralu, predvsem v Baskeno-vem v permeki guberniji. Leniče je 18 km dolgo in doseže oH 200 do 1200 m Širine-
Manj dober aesbest se oobtva
▼ Južni Afriki.
Italija ima aabeatne de t Val tel lini ta v Val d'Osta.
Letna ptroduUclja enada približno 140.000 ton (po 1000 Od teh odpade na Kanado 120
tisoč ton in na Rusijo 15.000 ton Od kanadske produkcijo vpo< rahljajo same Združene držav* severoameriške 803>. Ostale dr žave so bile po večini navezane na rusko produkcijo. Ko je le ta med vojno in po vojni ustavila ali omejila obrat in s tem tudi izvoz azbesta, so iskali vire drugod, kakor na Filipinskih otokih in na Kitajskem, toda brez pravega uspeha.
Za tkanje prihaja v poštev samo azbest z daljšimi vlakni/ od 10—15 cm dolgimi.
Stroji za obdelovanje azbest* sličijo docela onim za obdelovanje bombaža, le da so bolj trpežni, ker so vlakna neprimerno trša.
Kakor bombaž se tudi azbestna vlakna po mikanju natezajcf in sesukajo v prejo in sukanec.
Tke se ali sam azbest ali pa i bombažem in konopljo in, tu pa tam tudi s kovinskimi nitmi.
Krajša vlakna, zlasti pa odpadki pri preji in tkanju niso našli prej prave uporabe. Danes pa jih s pridom predelajo pred vsem v azbestno lepenke in v azbestna volno, ki izborna služita kot varovalni material proti ognju.
Azbestni lepenki dodevljeja velikokrat razne rude. kakou lojevca, grafita, marsikalei ikral tudi kavčuka.
Najbolj znan pa je gotovo čitateljem azbest po onih neizmerljivih ploščah za kritje streh alj za oblaganje sten, ki se priporo čajo pod raznimi imeni, kakor «Eternit» in drugo. Izdelujejo jih iz azbesta in cement i pod močnim pritiskom in jih nata žgo. Po potrebi jim primršaja še barvila. Iz azbesta in cementa pa izdelujejo tudi takozvani vlaknati cement za stavbarstvo in brikete.	L. Č.
PITOMA SOJA
Vseučiliščni docent tir. Emst Kupelnieser kaže v pričujočem članku industriji živil novo poti. Ker jo odkazana žo v bližnji ho* dočnosti veLika važnost tej rastlini, je dobro, da se z njo seznani tudi naše ljudstvo in izve za najnovejše ugotovitve v tozadevnem ra^iskavanju.
Soja izhaja iz vzhodne Azije; botanično spada k stročnicam (Feju»-mmoeae); po svoji kemični sestavi so pa razločuje od našega so-čivja. Soja no vsobuje škroba, paiS pa veliko količino tolfiče in kot glavni del beljakovine. Beljakovina v soji ima pcseitio lastnost, da jo biološko polnovredna^ t. j. kot hranilo sliči živalski beljakovni mesu, jajcih in mleku). Polog tega jo soja zelo bogata z lecitinora, tem za rumenjak značilnim liproi-dom (rmes olja in tol^če) in z vitar mini.
Kot Živilo ima soja staro tis.č-» letno zgodovino za sabo. V nekem kitajskem rokopisu iz leta 2838. pred Kr. r. se označuje soja kot eno najvažnejših živil rumenega plo-mena. Na najrazličnojSe načine, rut vadno po dolgotrajnem kipenju, aq n porablja na daljnem whodu za napravo jedil kakor «brezkostneg^ mesa«, sojakega mleka, sirastih to* steni n in trdih in tekočih začimb, Vw ta so vsakdanja jedila v oo* dotnih krajih.
V Evropi ee {mena 9o\a ođ konca osemnajstega stoletja, toda koma| dunajski botanik, profesor Fridrlli HaberUndt je spošnal njeno važnost in priporočal I. 1873. o priliki svetovne razstave na Dunaju na-«
V Trstu, dne 28. Junija 1928.
«EDINOST»
ni.
saditev te velevažne rastline. Na podlagi njegove pobude so se napravili Številni poskusi in iz teh nasadov se je ugotovilo, da se lahko nasajajo gotove sojske vrste povsod tam, kjer uspevata zgodnja turšica ih fciiol. Vkljub temu te ni mogla udomačiti v naših krajih ta rastlina kot domača rastlina. Postala je pa tudi za Evropo predmet veletrgovine, odkar je začela v začetku sedanjega stoletja industrija z oljem uporabljati siojski bob za pridelovanaje olja.
Kako velik pomen je dosegel že ta način uporabe soje, razvidlmo iz nekega trgovskega poročila iz leta 1911., v katerem se poroča o velikem naraščanju uvoza soje, «kar je nekaj posebnega v zgodovini svetovne trgovine« in «uvoz doslej popolnoma zanemarjenega blaga se je dvignil do bajne višine in v zelo kratkem času si je blago osvojilo svetovni trg». Pri uporabi soje kot oljčnatega sadu se sicer zajame približno osemnajst odstotkov znašajoča tolščo-ba sadu s stiskanjem, najvažnejša sestavina, beljakovina namreč, pa ostane v ostankih, ki se u-porabljajo kot krma, a se iz njih pripravljajo tudi drugi različni prigotovki.
Odkar je spoznala prehranitve-na veda drajgocene lastnosti soje, se skuša na vsak način, da bi se uvrstila soja med druga naša živila. loda ne glede na izdelovanje olja se uporablja soja pri nas edino le za »izdelovanje posebnih deli-kates, kakor znane \vorhestersMr-eke polivke, in dietičnih pri^rotov-kov. To je tem bolj čudno, ker gre pač za živilo, ki ga je uživalo sto milijonov ljudi in ki bi lahko prihajalo v evropske luko kot zelo poceni uvozno blago v naravnost brezmejnih količinah. Vse to so da razložiti na ta način, da je saxi soje neužiten ako se no predela. Azi-jatski način pripravo daje jedila, ki so no skladajo z našim okusom. Ko se je v vojnem času in v povojni dobi poskusilo pripraviti sojo kakoa* nr.že sočivje, sc je dognalo, da se soja omehča komaj po večurnem kuhanju in da ima tudi potem neki poseben neprijeten okus. Tudi poskusi, napraviti iz sirove ali pražene soje moko, so se ponesrečili, kajti sirova soja vsebuje snovi, ki neprijetno diše in eo isto tako neprijetnega okusa, a tudi tolščt postanejo po mletvi v nekaj dneh žal tave. S prazen jem so se dale sicer grenkobne snovi odstraniti, ni so pa posrečil trpežen močnat izdelek. Način, kako pripraviti sojo do splošno uporabljive oblike, ki bi se opirala na naš evropski okus, se je moral komaj odkriti.
Dr. L. Berczcller je rešil vprašanje o popdtomitvi soje. S posebnim postopanjem, pri katerem se ne uporabljajo kemikalije in so iz-ogiblje prevelika vročina, se popolnoma odstranijo iz soje neprijetno dišeče in grenke snovi, tolšče se pa dovedejo v tako stanje, da se da iz končnega rzdelka: iz pitome soje izdelati trpežna moka. Pri vsem tem postopanju se ohranijo soji vse dragoceno sestavine in lastnosti. Pitoma soja vsebuje približno 41 odstotkov beljakovin, Ovajset odstotkov tolščobe, dvajset odstotkov ogljikovih vodanov, 1.59 do 2.03% lecitina in v obilni meri vitamine. Po splošni hranilni vrednosti (4400 do 4*i00 kalorij) sliči en kilogram pitomo soje: približno Štirim kilogramom brez-kostnega mesa ali osem in petdesetim jajcem ali šestim litrom in pol pohic-ga mleka in se nahaja radi tega na prvem mestu živil, ki vsebujejo tri glavne osnovne hranilne snovi.
Veliki j j-aktični pomen nove pridobitve tiči v varčevanju pri tem postopanju, ki omogoča nizko ceno končnemu izdelku (od 0.45 do 0.60 lir kilogram) in v tem, da se je odtegnil soji ves tuji okus. Radi tc-gu se bo uporabljala soja kot primes našim starim jedilom in živilom. pri čemer bomo štedili z jajci, mlekom in mesom. Popolnoma napačno pa bi bilo, ako bi hoteli uvrstiti soje med nadome-
stila T£t te drage živilske pridelke.
V gospodinjstvu, slaščičarnah in pekarnah se je ugotovilo, da se 8 pitomo sojo ne prihranijo samo jajca in mleko, marveč se doseže z njo večja trpežno«t peciva. Velika bodočnost se obeta pitomi soji pri uporabi v pekarstvu, ker zadošča malenkosten dodatek soje za poplemendtev raznih vrst moke, pri čemer bi se zadostilo po tajnem svetniku Rubnerju postavljeni zdravstveni zahtevi, obogatiti naš kruh z beljakovino.
Z mesno industrijo je važna druga znamenita lastnost pitome soje, da se v kipečem ali mlečnem stanju združuje z razsekljanim mesom v enotno tvarino; tako se lahko izdelujejo klobase, teetenice (paštete) in konserve, ne da bi pri tem kaj trpel ne prijetni okus niti oblika, mnogo bolj hranilne in mnogo bolj poceni. Na drugačno .upora/bo kakor na izdelovanje testenin, osladil, čokolade in kakava naj na tem mestu le namignemo.
Knjige Mladinske Matice za L 1928
^Mladinska Matica« je ustanova, ki si jo je zamislilo slovensko uči-teljstvo z namenom, da nudi učeči se mladini vsako leto ob priliki svetoivanskega kresovanja par knjig poljudne in vzgojne vsebine. »Mladinska Maticam stopa s sadovi svojega delovanja le<tos prvič pred javnost in, če smemo soditi po teh prvih knjigah, bo ta ustanova lahko Šo mnogo koristila Iz podatkov, ki so nam znani, pa ni razvidno, da bi se bila javnost za letos navdušeno odzvala pozivu slovenskega učiteljstva. So pa to neprilike, ki spremljajo vsak začetek in ki bodo odpravljene, Čim bodo ljudje videli s kakšno resno ustanovo imajo opravka.
Knjižni dar, ki ga letos dobi vsak naročnik za izredno nizko ceno 10 Din., obsega, troje drobnih knjižic: «Kresnica I. letnik«, Jack London «Zgodbo z južnega morja» in Andrej Skulj «cSadjar-čki».
«Kresni-ce» so pester zbornik najra^novrstnejšega Čtiva. Poleg povestic, črtic in pesmi ima mnogo poučnih sestavkov o letalih, narodni zgodovini, Župančiču in naj-raznovrstnej<ših drobnih statističnih podatkov o površini zemlje, morja, gospodarstvu -in dr.
«Zgodbe z južnega moria« je prevod znanega Londonovega dela «South Soa Tales», ki ga je oskrbel Tone Seliškar.
Andreja Skulja «Sadjaj-Cki» pa jo priročna knjižica najvažnejših poljedelskih vprašanj. Pisec obdeluje poljudno in otroku primerno sadje, cepljenje, raz^.o drevesne bolezni in slična vprašanja, ki so za poljedelski narod velikega po-mona.
Zbirka jo okusno opremljena s slikami in naslovnicami Maksima Gasparija. Naroča se pri Mladinski Matici v Ljubljani {Frančiškanska ulica 6.)
Božo Lovrič
o delovanju Umberta Urbanija za spoznavanje j unosio venske književnosti v Italiji.
Znani jugoslovenski pesnik Božo Lovrič, ki živi v Pragi in ki se
smatra danes za enega izmed naj-silnejših jugoslo venskih dramaturgov sploh, je napisal za praški dnevnik «Prager Presso» odlično oceno knjige «Scrittori jugx>slavi» prof. Humberta Urbanija, katerega zasluge za spoznavanje jugo-slovenske knjige v Italiji so splošno priznano toliko v Itaiiji kolikor v Jugoslaviji in na Cehoslova-škem.
Umberto Urbani si je pridobil nedavno nove zasluge s prevodom znanega srbskega romana «Nečista krv» Borisa Stankovića o katerem bomo ob priliki govorili tudi mi. Za danes ervo, kaj piše Božo Lovrič o italijanskem kritiku Umbertu Urbani ju:
Lani je objavila tržaška «Casa Ed i trice Parnasso® prvi del «Ju-goslovenskiih pisateljev« (Scritto-
ri jugoslavi), ki ga je spisal književnik in prevajalec Umberto Urbani. Predgovor je napisal visokošolski profesor P. Popovič. kritik in nekdanji urednik «Srbskega književnega glasnika.« V predgovoru so prikazane vse zasluge H. Urbanija za srbohrvatsko književnost in lahko trdim, da je bil ma-lokakšen jugoslovenski književnik tako nepristranski, kakor je ba9 Umberto Urbani. Sledil je glasu srca in ta je skoro vedno nepogrešljiv! Njega ni zanimalo, ali je bil kdo voč ali manj slaven, pri njem je odločala vedno notranja vrednost dotičnega dela. Urbanaz je na primer proglasil Jelo Spirido-nović - Savič za veliko pesnico in to svojo trditev je podkrepil s tem, da je prevedel v italijanščino «Le Pergamene di Frate Stratonico«. To jo tragična pesem v kateri n ajdo junak, srbski menih, po dolgem omahovanju, grešen ju, propadanju in dvomu končno svoj mir in svojega Boga! Jugoslovenski kritiki' so zamerili Ur bani ju, da je preveč hvalil Jelo Spiridonović -Savić. Moje mnenje pa je, da je ona to hvalo zaslužila in da jo italijanski kritik napravil dobro delo. ko je poudaril njen neohrčajiii talenti.	•
Ugaja mi, kako se Urbani izogiba Vidi nepotrebnih podrobnosti, izbegajoč vsem potankostim, ki no karakterizirajo ne dela ne pisca. —• V izbiranju del ima srečno roke. Izh-.-re vedno najznačilnejše odlomke in z njih pomočjo nam osvetli vse ostalo. Tudi v tem pc-glcdu zaupa svojemu instinktu. Ce mu pri čitanju pričenja srce močneje utripati, ali se zamisli nad neko stranjo, stihom ali rečenico — m to mu je najboljši dokaz, da je pesniku uspel > v njegovi nar.v-ii. Urbani je človek čustva (Kitno ie, da tudi v n,* to-vih žilah teče r ekoliko s^ovon-ke kr*. i. Urbani ^e drži načela To t-tega: Čustvuj da tudi drugi £*s;vi>-jfjo! Bodi ifkren. da b-.do tudi drugi iskrfnJ napram teb«. Trpi, da so tudi drugi nauči potrpljenja, ker brez njega (o. protislovje!) ni prav* radosti in zadovoljstva.
Vso to jo Urbanaz doume] in na tej podlagi ocenil posamezne pesnike in ph atelje. Na isti način proučuje modrori in resničnost Petra Petroviča Njegoša, kakor zdravo erotiko Radičevića. Umija, uravnovešeni pesimizem Mil. Rakića, ar-tizem Jovana Dučića, duhovitost Branislava Nušića, miselnost Sve-tttslava Štefanovi ća, eruptivno naravo Borisava Stankovića, iskreno čustvenost Milice Jankovičeve, mi-stk?nost Je'e Spiridonović-Saviće-ve bogoaskanje Silvija Strahimira Kranjčeviča, kulturo Iva Vojmovi-ča, rezkost Vladimira Nazorja, gospodstvo Milana Begovića, strupenost Ivana Andriča in izobrazbo Antona Petroviča.
V karakteristiki je najjačji. Ne opisuje, pač pa se s prstom dotika živega jedra Uživa, kadar začuti pod prstom živec, ki se trese, drhti in zvija. Hoče, da pronikne v tajne tujega življenja, in srečen je, kadar sreča človeka pisatelja, pesnika, ki ga tlačijo isti dvomi, ista vprašanja in iste misli k aken* njega. Prouča-vajoč nje, proučava samega sebe. Z njimi se jači, z njimi dvomi in verujo, z njimi se bori in pada Čita jih, zato da spozna človeka; čita jih, da spozna umetnika; čita jih, da razgali tajnost začetka in ustvarjanja. Pesniki ga vabijo, kakor plamen vabi metulja in četudi mu imajo zagoreti krila. Raje izgoreti, a se prU>ližati resnici bistvu in absolutnosti. To je Urbanijeva strast! Nekdo pije dnvnra zanimajo ženske, tretji kvarta, a Urbani se opaja z besedo, z izrazom, s stihom in skupno z velikim italijanskim pesnikom vzklika: il verso e tutto! Rahločuten je kot rojen Slovan, a jasen v sloeu kot pravi Italijan. V tem tudi vztraja, ker je prepričan, da bo s tem veliko več koristil zbliianju Italijanov in Jugoslovanov kakor vsi številni mednarodni dogovori. Papir ostane papir. Lahko ga je uničiti. Zanimanja in simpatije, kadar pride enkrat v krv, pa ni
mogoče več tako lahko izkoreniniti iz srca.
Simpatija — to je: ljubav — spaja vsa nasprotja in celo iz disonance ustvarja harmonijo. A ta ljubezen mora biti iskrena, popolna in neprisiljena. Z maj preprostejšim dotikom se oploja — tako je Životvorna — in širi svoj krog preko meja. In baš v tej iskreni, topli simpatiji je pravo označen je Umberta Urbanija. On je ptrvi razgibal mrtve vode. On je eden izmed redkih sodobnih Italijanov, ki nam je srčno stisnil desnico. —
Pantelejmon Romanov:
Ljubezen Dine Glanoue
Prevedel Iv. Vouk.
Poslovilni večer maturantov je bil na višku. Mladina je bila razposajena; peli so, plesali in «do-mači ples» v veliki sobi študentke Dine Glanove je bil naravnost sijajen. Sredi največjega vrveža je pozvonilo. Dina je šla odpirat in se vrnila z nevoljnim obrazkom. Prišel je Viktor Sorin, študent, ki ji je neumorno dvoril in ki je bil na vsakega ftudenta ljubosumen. Sorin je bil resen, razumen mladenič, najdostojnejši med vsemi študenti, toda Dina ga ni mogla, bog-vedi zakaj, trpeti.
Sorin je vstopil, pozdravil malomarno navzočne, ni se zmenil za dovtipe študenta Saša Gospolske-ga sedel v kot ter spremljal z očmi Dino. Dekle ga je namenoma prezirajo, ga izzivala in si pu-stila dvoriti od Sašo. Jezilo jo je. da je Sorin hodil za njo, toda Če je prišel, jo hotela biti lepša, zanimivejša. V teku vsega večera jo Diina čutila na sebi Sorinov pogled, toda delala se je, kakor cla tega ne vidi. Nenadoma jo vzela študenta Sašo pod pazduho in šla z njim ven na hodnik. Kmalu se je zasilišal zunaj glasen smeh.
Vsi so pogledali Sorina. Sedel je tam, -bled, s poveše-nim pogledom, kadiji nervozno cigareto za cigareto, nato je molče vstal in šel ven na hodnik.
II.
Vsi so nemirno zrli v vrata. Črez nekaj časa se je pojavna Dina, za njo Saša.
nHvala Bogu», jo rekla Dina glasno, «šel je. Trajno ni mogoče tega prenašati!«
•Sama si kriva, da jo prišlo tako daJeč»T je rekla neka študentka, « poljubiti moškega kar tako se mi rx$i lahkomiselno!«
*če sem ga za Šalo poljubila«, je rekla Dima, zato nima še nikake pravice mii biti vedno za petami.
«ZaJca.j ti ne ugaja?« jo vprašala prijateljica, saj je ljubezniv dečko. Jaz bi bila srečna, če bi bil Saša takšen kakor Sorin.«
«Kdor me hoče ovirati v mojis prostosti,« je odgovorila Dina, «ti-sti ni več zame. Niti tremotek ne smem čutiti, da ima kdo kako pravico do mene. Živeti hočem tako, kakor se meni zdi.«
«Torej ženska ne potrebuje ljubezni?« je rekla smeje se prijateljica.
•«đL.jubezen.„! Ko sem hiila stara tri leta, tedaj sem potrebovala materina božanja, zdaj pa sem odrasti a in ne čulim več te potrebe«.
«fin nič to ne vznemirja, da je Sol?«
«Ne, ker ga moji Živci ne morejo prena*šati. Ce le s kakšnim človekom besedo izprogovorim, že duševno trpi. To je preneumno. Hotel bi biti moj gospod, tega pa jaz ne priznavam. Pa dovolj o tem. Rajši so veselimo dalje!«
Toda veselo razpoloženje je pre-šlo in družba se je kmalu razšla. Dina je oblekla svoj pisani pulover, spremila goste na ulico, šla nato s Sašo do ogla se poslovila in hotela naravnost domov, ko ji je prišel iz neke stranske ulice Sorin naproti.
in.
Dina se je zdrznila, obstala jc za hip, nato jo šla naravnost k Sori-nu:
«Kaj hočeš?« ga je vprašala ostro.
«Moram goveriti s teboj,« je odgovoril razdraženo študent. — »Kaj-?« — «Saj veš!«
«Nič ne vem!«
«Tedaj ti povem. Pojdiva malo hodiiL«
Dina je znigniia z ramami in šla z njim.
<cDina ti veš, da te ljubim, da sem resen človek in nikak komedijant, kakor je Saša«.
«Nimaš pravice klicati me na odgovor,« je pripomnila hladno.
«Pač, jo imam!«
•Kako?«
«Ker te ljubim! Toda rajši lju-bimkuješ danes z enim, jutri z drugim. To je vsekakor zanimiveje. Tebe ne zanimajo resni ljudje, ampak samo taki, ki znajo zbijati neumne šale.«
«Ni dobro soditi po videzu«, je odgovorila Dina uporno. «saj ne vež, kako se vedem, kadar sva sama s Sašo,« je rekla samo da ga jezi.
«Kaj se pravti «sama»?» je vprašal in prebLedel.
«rNiČ!»
•Nisem vedel, da si večkrat «sa-ma» s Sašo. To mi je novo. Torej nisi šla le slučajno z njim na hodnik,«
«Ne! Zdaj in za vselej ti povem to le: Jaz to ne ljubim, te ne potrebujem, oviraš me v moji prostosti.. Skratka studiš se mi kot moški...«
«Tedaj je vse končano med nama?«
«Da!»
Sorin je pogledal deklo, nagonski je čutil, da ga sovraži, kri mu jo šinila v glavo sam ni vedel, kako je prišlo, da jo je sunil v prsi in liTipavo vzkliknil: «Pa pojdi k zlodeju!«
Dina je stala na obronku reke. hotela je proč od vode, toda Sorin 1 ji je zastopil pot, jo prijel za rame in jo pehal k reki.
Prevzel ga je nepremagljiv bes, in ne vedoč kaj dela jo jo zopet sunil, ona se je nagonski oprijela njegove roke. v očeh se ji jo bral smrtni strah, izpustil jo je in nato je slišal pritajen krik. Padla je v vodo. Obstal je tam kakor odreve-nel za hip. nato pa zbežal proč kakor blazen
IV.
S prvim vlakom se je odpeljal v svoje rojstno mestece. Njegovo potovanje je bilo mučno. Bal se je iz voza, tresel so je, če je stopil v oddelek izprevodnik sedel je pri oknu in strmel ven kakor v sanjah. In neprestano ga je preganjala misel: Zdaj pride orožnik in me prime! Morilec je bil, ki je lastnoročno utopil ljubljeno žensko... Čemu bi še živel? Bilo pra je strah... Trije tedni, ki jih je doma preživel, so bili zanj prava muka; izgubil se je materinemu, sestrinemu pogledu, oni nista smeli vedeti, da je morilec. In ko je nekega dne zjutraj pogledal v časopis je smrtno preblodel. Bral jo, da so
(Dalje na IV. strani)
M&U OGLUŠI
VINO ISTRSKO najboljše vr»ie, pristnost zajamčena, dobite zaloinkl in gostilničarji v vsaki množini: Ittrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka poSiljaiev »e tacvrii takoj. Naslov: NikoU DrajJhicchio - Pa-renzo.	W2
STROJ za luSčenje ječmeaa in stiskalnica za slamo se prodata. Škrbina pri Komnu.	710
UGODNA PRILIKA! Radi opustitve trgovine s pohiitvom se rasprodaja pohištvo: spalne, jedilne sobe, kuhinje, posamezni kosi po znižanih cenah. Gorica, Viale XX Seitembre 23.	683
TRGOVSKI pomočnik z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in italijanskega jezika, sposoben voditi trgovino iiče službe v trgovini jestvin. Gre tudi na deželo. Naslov pri goriški upravi. 702
PEKARNA, dobro vpeljana, na prometnem kraju, se proda. Naslov pri tržaškem upravništvu.	<>
BABICA, avtorizirana, sprejema uosece. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
322
BABICA Emerschilz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna branari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64, 308
Za domsče čiščenje
priporočamo
SIDGL naj bo j še čistilo za kocine.
SIRAX neprekosljiv čistilni pralck za aluminij, baker in emajl.
CERSOL vosek za pode, Hnolcam, pohištvo.
L.ODIS nafca izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatičnim zapiralom.)
iuieiovattfi: sinoL - coKPariv
TRST	(370)
NAJBOLJŠE OBUVALO 20 ženske, moške in oluke
v najmodernejših barvah ^ in po najnižji ceni dobite edino &
PRI REBCU
Trst, Via Cardttcci št. 36
FAjLCERI LUIGI
ZALOGA POHIŠTVA
Tri, na Mana tt mm) in 12.1. naUJtr.
Poročne sobe, orehove, bukove, topolove kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano ku-h:nj?ko pohiStvo z mramorjem alt brez tega. Žlmnice z žitno ali volno. Vzmeti od L 60.— naprej. 5C6 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najniži© cone v Trstu.--
SLBDOLEOHICA ^t!!*?«! 25
Najboljši sladoled lastnega izdelka g
g
iJITTi
Okrenčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE
LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlnl
Pristni sirup PAGLIANO
iznajditeija prof. Girolamo Pagliano
sestavljen izključno iz rastlinskih snovi, očisti. organizem vseh strupenih sestavin, ki okužujejo in onesnažajo kri.
galstiirejše, nikdar prekoseno ne wmlm naravno zdravljenje.
FSRENZE - Via Pandolfini No. 18
343	Časa del prof. Girolamo Pagltan^
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
Pajčevina(125)
Roman v Štirih delih
Iz ruščine prevedel L V.
— 0! Ni prav nobene sile; celo bolje je, da preide nekaj časa, in so privadim dejstvu, da sem namenjena za «^nojilo» nemškemu plemenu, — je odgovorila posmehljivo Milica.
Baron ji je hotel odgovoriti, ko je vstopil sluga ter naznanil obisk poročnika pl. Valneka.
Prihod novegra gosta je napravil konec Ludol-lovemu besednemu islivu; uporno je utihnil, sedel v oddaljen kot ter jezno gledal poročnika.
Sele po čaju je odšel, očitno nevoljen, ne da bi pozdravil Valneka, kar je Milico zelo zabavalo, grofa pa spravilo v zadrego, da je skušal opravičiti nevljudnost svojega bratranca z njegovo raz-tresenostjo in ker ga je ozlovoljilo, da je moral prekiniti svojo učeno razpravo. Toda poročnik se je nasmehnil ter dobrodušno izjavil, da nt prav nič užaljen zaradi baronove slabe volje. Njegove,, nevolja je upravičena, ker je novi gost priAel v tako neprimernem času.
S4i so v buduar in začeli govoriti o drugih stvareh. Valnek je povedal, da Vizenbruk kmalu odide in da Je njegov odhod izzval razkol v polkov-»i družbi. Stranka lepe Alme se jezi zaradi krivičnih in nedokazanih očitkov, ki se usipav&jo
na glavo nesrečne ženske, in zaradi katerih mora nenadoma zapustiti to gnezdo spletk; nasprotno pa trdi sovražna ji stranka, da je Vizenbru-kova koketna, zavistna in obrekljiva, mož pa bedak, zato je njim odhod prav dobrodošel.
—	Danes sta bila v Karolinenhofu, da se poslovita, Ali vam baron ni nič pravil o tem? — je vprašal pl. Valnek.
—	Ne, takšne malenkosti ga ne zanimajo. Alma pa mi je poslala posetnico. Čudovito, kako koketna je gospa pl. Vizenibrukova, — je posmehljivo rekla Milica.
Naslednjega dne jo je čakalo veselje: prispelo je Kitino pismo in z njim dar. Dmitri Pavlo-vič, ki je vedel, kako strastno ljubi Milica konje, je poslal njej in grofu par kabardincev. Pripeljal ju je neki Čerkez po imenu Džemaldin, ki je. vsem ugajal po svoji prikupljivi zunanjosti in v svojem posebnem kroju. Grof je na ženino prošnjo sklenil obdržati Čerkeza vsaj za nekaj ča--sa, da skrbi za konja.
—	Vedno godrnjaš, kadar jaham sama, zdaj pa bom jemala s seboj Džemaldina. Tvoj grum, ki W hotel iz seibe napraviti Ajigleža, mi je skrajno zopern. Nemec, ki se vrhu tega dela. Angleža, brrr— to je te višek zopernosti.
Džemaldin je obljubil, da ostane pri konjih, toda pod pogojem, da ga vzamejo v Rusijo, ko grof in grofica odpotujeta v Turovo.
Kaka dva tedna po nepričakovanem Ludol-fovem obisku, je Bereklau prejel od tete vabilo h kosilu, de pred tem je bila baronesa s hčerko v Krenici, da vrneta obisk, ki je predel precej dolgočasno. Baronesa je bila Žalostna in potrta,
a Vilma se še vedno ni mogla otresti sovražnega, hladnega tona, ki je Milico zelo zabaval. Grofu je bilo, kakor da sedi na iglah, in bil je zelo nevoljen na svojo sstrično zaradi njene nadutosti, ona pa ni razumela, kako smešna in zanjo sai*o žaljiva je bila njena hladna osebnost.
Ko sta Berenklavova prišla v Karolinenhof, je Ludolf sedel v sprejemnici z nekim gospodom srednjih let, debelim in plešastim, in ki ga je predstavil za svojega prijatelja, profesorja Bil-fingerja.
—	Profesor — strokovnjak v antropologiji, in piše delo, ki bo dragocen prispevek k vedi. To delo razpravlja o vprašanju, ki sva ga pred dnevi midva proučevala: «Primerjalno proučevanje črepinj in vpliv črepinskih razlik na umstvene sile narodov.» Po kosilu prinesem modele in slike v pojasnilo mojih besed; vi pa, dragi Bilfin-ger razložite grofici, z dejstvi v rokah, manjvrednost slovanskega plemena, — je odgovoril Lu-doll, ki je bil že razburjen.
Profesor je ostro pogledal Milico iznad svojih zlatih naočnikov in se vljudno priklonil.
—	Prav rad poučim grofico, če jo ta suhoparni predmet sploh zanima, in če se ne užali nad dokazi, da je germansko pleme nadrejeno onemu, kateremu pripada grofica.
—	Če mi ressnično dokažete to nadrejenost, T>im.»m nikake pravice užaliti se, ker z dejstvi se ni mogoče boriti; toda opozarjam vas, profesor, da se ne udam brez boja. Kaj po, če se mi posreči dokazati, da imam prav jaz, ne vidva. Kaj napravite tedaj, baron? — je vprašala Ludolfa ter
ga pogledala z lokavim nasmeškom.
Ta je v zadregi povesil oči.
—	Ženska ne more imeti nikdar prav. Po prirojeni ji lahkomiselnosti bo ravno tako resno razpravljala o kroju nove obleke kakor o kateremkoli znanstvenem vprašanju, — je odgovorit z učiteljskim glasom.
—	Če je tako, zakaj me hočete učiti nečesa, kar presega moje pojmovanje?
—	To sem vam že večkrat povedal: zato ker ste Egonova žena. Jaz želim, da bi vas vel: ina vaše nove domovine prevzela in bi postali vredna mati nemških bojevnikov.
Milica se je zasmejala, toda ni nič odgovorila. V tem trenutku je vstopila Vilma in zapletla jo je v pogovor vkljub očitnem odporu mlade baron ese.
Takoj po kosilu je privlekel Ludolf nekaj slik in dve glavi iz lepenke.
—	A! To so vaši dokazi, — je rekla Milica ter sedla k mizi, po kateri je baron razložil pri-netsene reči. — Izvolite, profesor, pripravljena sem vas poslušati.
BiJfinger je sedel za mizo nasproti njej, vzel v roke eno izmed glav in jo pokazal grofici.
—	Poglejte, gospa, to podolgasto, ozko čre-pinjo? To je črepinja germanskega plemena, kakor tudi starodavnih Arijcev, tega genialnega in zmagovitega prapiemetia, ki se je pozneje pomešalo z drugimi narodi. Druga črepinja je Široka in okrogla ter pripada slovanskemu in keltskemu plemenu ter se nagiba k tipu mongolskega ali turanskega plemena, ki je nesporno nižje. _
c£mNUST>
V rrSiu, ene £6. junija lsrza.
našH v reki razpadlo truplo neke mlade ženske. To je bila gotovo Dina... Zdaj ni imel več obstanka doma, kakor vsakega zJočinca, ga je vleklo na mesto, kjer je utopil svojo žrtev. Spravil je skupaj svoje reči, se peljal v Moskvo, a od postaje se je napotil naravnost k rek L Tu je bilo cxno mesto... Morda &i je razbila glavo na kakšnem kamnu... Strašno... Vse bi bil dal, če bi mogel popraviti svoj zločin. Okrenil so je. V tem trenotku je privodi mimo voz cestne železnice in v enem oknu je zagledal obrazek živo Dine.
V.
Bil je to njen obraz, samo neko-Mko bledejši, ožji; tudi izraz je bil drugačen — ni bil tako poreden, ampak vase poglobljen. Hotel je za vozom, toda bilo je prepozno... To jo bila gotovo neka druga, ne Dina... Počasi je šel proti svojemu revnemu dijaškemu stanovanju, toda vso noč ni spal. Zjutraj zgodaj je šel v tisto ulico, kjer je stanovala Dina. Tu je ulica, kjer jo je čakal tistega usodnega večera, tu je hiša. tu hišna vrata in tu... je ona... Skozi vrata je prihajala deklica, ki jo je včeraj videl v tramvaju, šla je s povešeno glavo dalje, in ko je bila nekaj korakov pred niim, so se njunii pogledi srečali, ona je smrtno prehledela in zbežala... On je obstal, hotel so jo odkriti in dolgo jo gledal za njo.
VI.
Ko je takrat padla v vodo, jo je rešil kopališčni sluga, rešilna postaja jo je peljala v bolnišnico, ona pa j-e izjavila, da je v temi padla s pobočja. Po tem dogodku se je zelo izpremenila in nihče je ni videl, da bi se tako smejala kakor ne-
koč. Eno vprašanje jo je neprestano nadlegovalo, a na to vprašanje ni našla odgovora... Ali more Človek, ki ima rad kako dekle, tako zasovražiti, da jo konča.» Ce hi ne bil kopalid&ni sluga o pravem času prihtteL, bi bila brez dvoma utonila... Ali jo še sovraži? Ah je sovraštvo posledica velike ljubezni? Na to vprašanje ni vedela odgovora, toda do njega ni. čutila nika-kega sovraštva...
VII.
Nekega dne je Sorin srečal študenta Sašo.
«Kaj jo to?» ga je vprašal «kaj dela Dina? Ali si videl dekle?
«Dina je bila dolgo časa bolna, pni skakanju v kopališču se ji je spodrsnilo, potom je morala ležati, zdaj pa jo malokdaj vidim.»
Sorin jo takoj vedel, da je Dina zamolčala njegov zločin. Zakaj?
A nekega dne sta se nenadoma srečala. Dinina bloda lica je nalila kri. Odkril se je in šla sta skupaj. Hodila sta in govorila o postranskih rečeh, toda njih srci sta glasno bili... Molče sta prišla mimo pokopališča. Dina je obstala ter utrgala nekaj cvetlic ki so svetle ob pokopališčnem zidu. Sorin je opazoval njeno vitko postavo in zasmilila se mu je. Držal je klobuk v rokah ter gledal bledo dek'ico. Tedaj je stopila k njemu in mu molče podala cvetke. Videl je, da so njene oči polne solza, «I\"aj je to?» je rekla nato in pokazala na šop sivih las.
«To je~.»
Gledala je te sivo lase, nato ga je objela, poljubila sive kodre, in končno sta se njih srci našli v pravi ljubezni.
Razne zanimivosti
Požar v Damaska
Velik požar je razsajal te dneve v Damasku. Uničil je znano mošejo Sanjakdar, najlepši del mesta, mnogo hotelov in dragocen rnuizej. Vse skupaj je pogorelo osem sto hiš in sedemdeset prodajaln. Škoda se ceni na pet in štirideset milijonov lir.
Albanija postaja moderna
Moderno gibanje v islamu (mohamedanski veri), ki je ženskam raztrgalo kopreno raz o-braz, moškim pa vzelo priljub-ljubljen fes z glave, je vdrlo tudi v Albanijo. Sedaj vladajoča skupina med Alhanci je muhamedanske vere. Doslej je bilo v navadi mnogoženstvo. bogatejši posestniki so imeii po več žen, revnim je bila še °ni odveč. Sedaj je izšla v glavnem mestu Tirani nova postava, ki dovoljuje zakon med pristaši raznih ver, ki pa ob enem strogo prepoveduje mnogoženstvo. V deželi, kjer so se bili stari o-bičaji tako ukoreninUi, bo )ta nova določba hudo pretresla zasebno življenje. In prav oni bogatejši posestniki niso godrnjali, ko se jim je odvzel fes, ko se je ženskam odvzela koprena z obraza, a sedaj se pa tej novi postavi upirajo, češ da je Mohamed sam izrecno zapoveial več žen, da se tako mož na tem svetu spokori.
Brisače nepotrebne
Na modernem umivalniku se nahaja majhen električni ventilator, ki se spravi v tir s tem, da pritisnemo na tozadevni gumb. Iz ventilatorja prihaja nato gorak zrak, ki posuši umite roke. Ta izum je nov in skoraj gotovo bo minilo precej časa, preden se vpelja v manjša gospodarstva. Na umivalnikih velikih hotelov so ti ventilatorji že popolnoma pregnali netečne brisače. Na ta način je bilo rešeno tudi veliko higijenično vprašanje, kajti vsi poskusi, u-braniti se popolnoma nevarnosti okuženja pri uporabi skupne brisače, so se izjalovili. Mali robci, ki so se le enkrat uporabljali, se niso nikdar zelo umazali, zato pa tudi niso biLi nikdar popolnoma temeljito oprani. Papirnati robtci pa tu-ii niso bili hiprijenični. Odslej bo pa zrak posušil umite roke tn oprani obraz.
Hoover kandidat za predsednika
Na zadnjem zborovanju republikanske ^ uke v New Torku je bil izlila državni tajnik za prehrano Iloover s 837 od IKK) glasov za kandidata na predsedni, ko mesto Zedinjenih d»'žav Severne Amerike. Ko je predlagal voditelj kaliforniške delegacije Ilooverjevo kandidaturo, je nastal tak vihar navdušenja v zborovalnici, kakor mal'-kdpj prej pri sličnih zborova njih. Vsi zJKjrovalci in gledalci so zdržema vpili in ploskali celih r>et in dvajset minut, ob enem je pa igraio več godb vsaka svojo pesem z najrazličnejšimi godali in pihali. Komaj ko ee je črez -pol ure posrečilo predsedniku zborovanja napraviti kolikor toliko mir, se je za-
čelo glasovanje. To zborovanje in izid glasovanja kažeta, da lahko računa Hoover z zmago in da postane naslednik Coo-lidge-ja na predsedniškem stolcu v Washingtonu.
Ženski birič
Doslej je bilo mesto biriča eno izmed maloštevilnih poklicev na Francoskem, za katerega se niso poganjale ženske. Pred kratkim časom je pa imenovalo ju-stično ministrstvo gosipo Bar-vois v Chaumontu za biriča (eksekutorja) po smrti njenega moža, ki je trideset let opravljal službo biriča. Kakor hitro so prinesli listi vest o njenem imenovanju, so se zg'lasili pri njej časnikarji ter jo povpraševali, kaj neki jo je bilo privedlo do teg-a, da se je potegovala <za to nehvaležno službo. «Edino radi svojih otrok sem to storila,» je odgovorila poduradnica, «^er mi mož ni zapustil nobenih sred-stev». Ko so jo opozorili na težavno in naporno službo, je dejala, da je že prej večkrat nadomeščala svojega bolnfiera moža in da se po njenem mnenju na ta posel bolje razumejo ženske ko pa moški, ki ne poznajo prave vrednosti pohištva in inventarja.
M-esto na prodaj
Štirideset kilometrov od Londona v grofovini Buckin-ghamu leži mestece Amensham. Veleposestnik Drake bo dal v kratkem času to mestece na dražbo, a pri tem je določil, da zamorejo domačini odkupiti hiše po nizki ceni. Razen nekaj hiš je vse mesto last prej omenjenega Dra-ke-ja. Njegovo bogastvo je zelo staro. On je potomec znamenitega angleškega admirala Drake-ja, ustanovnika angleške pomorske sile. Njegov sloves, namreč sloves admirala, med. sovrstniki je bil tak, da se mu je takoj vdala težko nakrcana ladja one nepremagljive Armade, ki jo je Španija 1. 1585. poslala v boj zoper Angleže, kakor hitro je zvedela za ime svojega nasprotnika. Vse blago te ladje, po večini zlato in srebro, je postalo po angleških zakonih po majhnem odbitku za državo last admirala Drakeja, ki si je za ta denar na kupoval zemljišča in samo zemljišča in na ta način preskrbe 1 svojim daljnim potomcem udobno in brezskrbno življenje. Zemljišče, na katerem leži mestece Amersham, je le en del Drake-jevega posestva.
Ruski učenjak V orano v na Angleškem
Dr. Voronov jo končal svoja predavanja na cambridgškem vseučilišču. V tej zadevi je bil vprašan minister za notranje zadeve, za koliko Ča^a se je dovolilo dr.ju Vorotiovu bivanje na Angleškem in ali se mu je dalo dovoljenje za pomlajeval ne operacije s presajanjem opičjih žlez. Angloži torej j no marak? biti mlajši, ali pa je to šo vedno posledica mržnje do Ru-1 sov ladi znanega lanskoletnega incidenta.
Novo visoko gorovje
Kako malo raziskana je še celo dandanes naša zemeljska površina, dokazuje odkritje doslej popolnoma neznanega gorovja v vzhodni Sibiriji. Poleg vulkanov
nta Kam tki je to gorovje naj-vtfje v severni Az*ji fn se dvigaj« do 3300 m visoko. To gorovje se razleiza približalo sto kilometrov v ćhaljavo in sicer med rekami Jano, Indigirko in Kotimo, ki se vse isteka jo ▼ ledeno morje. Svoje ime j« dobilo to gorovje po ponesrečenem ruskom geologu Cerskemu. Vkljub visoki severni legi in vktfjojto neznanskemu mrazu po zimi do 60 stopenj pod ničlo, se niso dobili de nobeni ledeniki
BORZNO POROČILO
Trst, 27. junija 1928.
Amsterdam 764.50-770.50, Belgija 264-268, Francija 74.77 «-75.07«, London 92.70-92.90, New York 18.95-19.01, Španija 312.90-318.90, Švica 366.75-367.75, Atene 24.40-24.90, Berlin 451.50-457.50. Buka-rešt 11.45-11,85, Praga 56.22K 56.52*, Ogrska 329-335. Dunaj 2C5-271, Zagreb 33.37^-33.67^.
Uradna cena zlata (26. 6.) L. 367.09; Lektorsko posojilo 85.60; vojoodškodninske obveznice L 77.50._
naročajte Mmt"
Proti
TRAKULJI
Ugledni zdravniki priporočajo že več let in predpisujejo kot SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIF1IGO VIOL ANI ki ga izdeluje kcmik-Iekarnar G. VIOLANI v MIlanu
Za birmo,
ne pozabite na staro trgovino zlatenln«
ALOJZ POVH
P1AZZA GAR1BALDI 2
prvo nadstropje.
Najvefia delavnica v Trsta.
448 Pazite na naslovi
Z*ht«Tait« vedno originalno deUntool
-_■T................
Atp-AlsM
vsebuje kinin,
Id »o dobro sredstvo proti IZPADANJU LAS in Cisti krt
UKUSU CKTELLMOO - IDI
LASTNIK F. BOLAFFK)
vla Glnllanl 42 (Sv. Jakofe)
Gorica — Ficgel, Via O. Cardncd f
Dr. SAHMC
ZOBOZDRAVNIK
▼▼▼▼▼▼ ▼ ▼▼T
TRSI
Via S. LAZZABO 25, a
ŠIRITE
„Naš glas"
Mesečno družinsko revijo t Naročnina za celo leto 15 L
Naslov: Trieste, Casella postale 348
in drog« živčne bolezni se ozdravijo uspešno s slovitimi pra&ki in tabletami kemično-farmacevtične-ga zavoda Cav. Clodoveo Cassa-drini v BoKonfi, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. 14 se pošilja brezplačno.
1124
ZLATARNA IN U3ARNA
JAKOB BEVC
Trst, Campo S. G aramo 5 Darovi za birmo.
popravilo ur in zlotiii predmetov.
Cene zmerne. (481) Cene zmerne.
Na obroke
Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t d.
Ha Rcma 3, ill. nadstropje
Trgovsko-obHoa zadruga
? Trstu
TELEFON 10-04.
TETErON 10-04.
na ffikuM St 20, prifllQe (vegal XXX oftotore)
Obrestuje hranilne vloge po 4%
vezane m Mp»Ki, pa dogovora. - Trteirera la obrtnikom otvarja čekovne raCoae. - Beveb na obresti phKUc zave* sam.
TeCJe
umole BAhazlia ped	pogoji za Jugoslavijo
in ostale inozemske trge.
SpnjCM Ml vloge na tekott račun v MNARJHI ter Jih oftrestoje naJmtM-Kile. - Bale posojila na menično poroštvo Nt zastavo vrednostnih papirjev alt dragocenosti. - Eshomptlra trgovske elekte.
vrane are od I. da 12. In pol dopoldne la ed 2. In pel do 4. popoldne.
KOLESA!!
KOLESA!!
Predno kupite kolo,	Vs/^^K^	Dobili bodete kolo,
obiščite našo trgo-	IŠipSpŽisf KotO	rabite, po ceni
vino^>rez obveze	brez vsake kon-
za nakup.	kurence.
Vsaka kolo zajaato 12 mesecev - Velika izbera kolesarskih potrebščin
G. MILOCH & C.o, Crsf, Via XXX oMre 4
ril ■■—■— iiniiiMiSBHBEBsimii utssm Predno nakupite kakršnosibodl / %
i POHIŠTVO =
s obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke t\
s ALESSANDRO LEVI MIN2I i
| TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 |
Oglasi v „Edinosti" Imajo najboljši uipeh
NOČ PRETEKLOSTI
Roman v treh delih
Spisala V. J. KrlSanovska. 1% rn&čine prevedel IVAN VOUK.
Cena L 6*—t po pošti priporočeno L 7*49. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je iz« dala iz zalolila Tiskarna Edinost - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher ]osip, Postojna.
Vezane v originalne platnice'(cena L 10) »s dobi v knjigarn! STOKA.
BiMaiiaiasiHiu^c	aiosasasaaasEBaa-cJjssats^
□□□□0DD0D000D
□ □ p □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□ □
D □
pili [pj
limme tm flshanka
oda t najL»u«u ue-jem stila. - Dozpolafta z najmodem^pml črkami, okrasni 1. t I.
■aaaaaaiaaaaaaaaa
linotupe. stereotipi-jo ter rotac. strojem.
aaaacaaaaiBaa3iai
NaroČila setzrrSejejo točno in 90 zmernlta cenah. - Tddoa 11-37.
TRST, 1)1. San fBAN-
aseo a iissisi 20.
□
a
□
□
□
a
□
a
a □
a □
□ □
□ □ □
n □
□ □
□DDDDOnDDDDDD
□ □ □ □ □
D
O
□
□ □
□ □
a □
□ □ □
D □
□ □ □
n □
8
□
□ □
o □
□ □ □ □ □ □ □
8 □
□ □ □
□ □
n □
□ □ □
D □
□ □
8 □
D
n □
□ □ □
□
8
□
n o


aBBBHBBBBBBBBBaiKBB
I
m
rtgiiirovua »drof« m mm|. p«ro§t*ora
uradnj« v iaetal hiši
Oln Torre Utoncn 19,1.
Telefon štv. 25-67.
Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge no tek. ročun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje
pO 4%
Večje in slalne vloge po dogovora. Sprejema .DINARJE" na iek. ročun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. • Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (sale)
Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 in cd 16 do 18.
Ob nedeljah je urod zoprt.
ZLATASNA Aa&ert E evžt
Trat, Vin Mazzlei -iS kupuje krone po T4r> Poprav!.;* in prodija zlatenfno.
Avtomobilska proga
Trst-Lokev-DIvaĆa-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan Vozni red od 15. junija do 30. septembra. D e I a v n l k : Odhodi Iz Trsta: 12. In 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi Iz Senožeč: 7. zjutraj In 18. zv.
Nedelj a: Odhodi iz Trsta: 7.30, 14.30 In 16. Dohodi v SenoŽaČe: 9., 16. in 17.30. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 In 18 35. Listki za tja in nazaj: Trst-Divača in nazaj L 13*—. Trst-SenožeČe in nazaj L 16*—.
Avtomobilska proga
(ihiozza-Villa Revoltella-Cacciatore
Vsako nedeljo In pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.—.
Odhodi !b prihodi olaKoo
Trst - Tržič - Portogruaro - Benetke
(Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55
(0),	9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44
(1),	21.45 (b), 0.40 (b).
Tr&i-Bu j 2-Pore5 (Državni kolodvor) Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18 25 (m).
Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.IG (m).
Trst-Herpelje-Puia (Državni kolodvor) CuiiGdl: 5.35 (o), S.15 (b1*), 12.10 (m), 12.45 (b*4), 15.30 (b*), 19.- (o).
Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 1G.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o).
*) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b).
Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o).
Trst-Crorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o).
Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b).
Trst-Gorica-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o).
Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o).
št. Peter na Krasn - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - št. Peter na Krasn Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o).
Divača - Herpelje . Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m).
Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - PrvaČina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o)t 19.35 (m).
Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o).
Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzo vlak, m — mešani vlak, 1 — luksusni vlak.