Največji slovenski dnevnik Vetja za vse leto • $6.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 v Združenih državah NARODA Ustislovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ss Second 01ms Matter September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 126. — STEV. 126. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY MAY 28, 1932. — S0B0T*. 28. MAJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. HOOVER JE OSTRO NAPADE GARNERJEV NAČRT Gladovni kravali v nemških mestih AMERIŠKI NAROD NI BIL ZGRAJEN NA KORITARSTVU," JE REKEL PREDSEDNIK HOOVER Po predsednikovem zatrdilu fte nekateri že dalj časa pripravljajo na "oplenitev" zvezne blagajne. Ako bi bil sorejet načrt speakerja Garnerja, bi nezaposlenim ne bilo dosti pomagano. — Pri gradnjah, ki bi veljsue štiristo milijonov dolarjev bi dobilo delo komaj stotisoč delavcev. WASHINGTON, D. C., 27. maja. — Predsednik Hoover je danes z vso odločnostjo napadel program speakerja poslanske zbornice, Garnerja, po sebno pa tisti del programa, ki se tiče javnih gradenj. Predsednik pravi, da gre v tem slučaju za največje koritarstvo, kar jih je bilo kdaj predlaganih v kongresu ter da bi bil z uveljavljenjem Garner-jevega načrta vprizorjen pravcati napad na zvezno zakladnico v namenu, da se jo opleni. Garnerjeva predloga vsebuje več kot tri tisoč načrtov za javne gradnje. Med temi načrti jih je dosti, ki so bili že prej zavrnjeni v kongresu kot brez-koristni in povzročujoči brezpotrebne stroške. — Niti dvajset odstotkov teh načrtov bi ne mo-^rli začeti v enem letu udejstvovati. Inženirji so mi sporočili, da bi bilo mogoče zaposliti pri gradnjah, ki bi veljale štiristo miljonov dolarjev, komaj stotisoč delavcev, pa še teh ne več kot za eno leto. Ti bi morali biti samo izvežbani delavci. To bi torej ne bila nikaka pomoč za nezaposlene. Pri tem ne gre za nič drugega kot za strahovito koritarstvo. Se 1 nikdar ni bil zasnovan na zvezno zakladnico tak' napad kot v tem slučaju. Ko je govoril predsednik te besede, je bil smrtne bled. in ustnice so se mu tresle. — Naš narod ni bil zgrajen na koritarstvu, — je nadaljeval, — ter se ni povzpel potom plenjenja /vezne blagajne. Za trdno sem prepričan, da bodo volilci vztrajno podpirali one člane kongresa, ki se' protivijo temu načrtu. Skoro istočasno je označil senator Reed iz Penn-sylvanije Garnerjevo predlogo kot sebično politično skrpucalo, s katerim si hoče zajamčiti Garner svoje osebne prednosti na stroške-zvezne blagajne. — Nihče ne more tajiti, — je dejal sen. Reed, da je treba na vsak način in pod vsakim pogojeni preskrbeti narodu delo in niu dati na razpolago dovolj živil. Predvsem pa morajo države storiti svojo dolžnost. 1 ako naprimer skrbi država Pennsylvania za svoje lastne nezaposlene, navzlic temu ima pa ima večji kredit kot ga ima zvezna vlada. Zbornični odbor za pota in sredstva je določil, da se bo vršila v torek debata glede Garnerjeve predloge. Speaker Garner bo prvi zagovarjal predlogo. Poljedelski krog i so trdno prepričani, da bo kongres, Še predno se bo odgodil, uveljavil uspešno zakonodajo za pomoč farmerjem. WASHINGTON. D. C.f 27. maja. — Vprašanje glede prohibicije utegne biti popolno izločeno iz predsedniške kampanje. Tozadevni predlog zagovarjajo ugledni demo-kratje in republikanci, češ, da je treba posvetiti vso pozornost gospodarski obnovi dežele. Ako se niti republikanska niti demokratska narodna konvencija ne bo bavila s tem vpraševanjem, bo izkazana suhačem neizmerno velika usluga. Zaradi postavnega prazni-k a Spominskega dne", 11 e TŠ?' izid e v poinleljek "Glas t^šp* -Naroda". Prihodnja števil-ka izid«.* v torek dne 31. ZjET* maja. Pretlništ vo. BOJ PROTI KOBILICAM NA ZAPADU Farmerji jih bodo krmili z zastrupljeno zelenjavo. — Razskropili bodo več ton strupene tekočine. IZNAJDITELJ OBISKAL MESTO SVOJEGA IZUMA Orville Wright, iznajdi-telj aeroplana, je obiskal kraj prvega poleta. — Postavili mu bodo spomenik. ' lansko leto zlegle kobilice. K Wright t »n^m je hodi! po onem po-J rekel botanist dr. A. (i. Higgles, lofju. se večkrat ustavil in gledal — Po nekaterih krajih je mogoče tor spominjal vseh dogodkov.' na kvadratnem čevlju zemlje naj- ki so Uvedli do prvega poleta ti do 1K0 jajcih gnezd. To p»- stroja, ki je te*ji kot zrak. meni. da bo iz kvadratnega čev-| \H u.m 1IlostlI s„llaj postavlja-' Ija zemlje izlezlo do 2WM) mladih j„ spomenik obema bratoma, ki kobil ie. Naj ve." jajčic se nahaja sta tlHja človeštvu tako veliko1 ob potih, po obcestnih jarkih, po iznaj,ibo. Spomenik je skoro do-j mejah, poljih in pašnikih. I gotovljen in Wright je izrazil nad' VETERANI SE BLIŽAJO _ DRŽAVI OHIO V armadi jih je že 480. Vojaštvo jih je pričakalo s tovornimi avtomobili. — Imajo stroge predpise. Cincinnati, Ohio, 27. maja. — Karavana 35 tovornih avtomobilov narodne garde je pričakala v Lawrenccbnrg, I ml., armado veteranov, ki so na potu v Wash- inton. D. <*., da zahtevajo bonus., ...................„~. Vsled lanskega opustošenja so njim veliko zadovoljstvo. Armada, ki šteje sedag' že 4*0 vsi poljedelski zavodi proneavali. I veteranov, jo prišla opoldne v kako bi bilo letos mogoče odvr-Cleveland. Država Ohio bo prepe- niti lansko kat-strofo. Vsled tega Ijala veterane«-- v Wheeling. \V. taiiiošnji kraji ne bodo imeli le-Va.. kjer bo zopet država West tos toliko škode. Virginia preskrbela njih prevoz Več ton strupa, ki ima prijeten do pennsylvajiske meje. I>ruga skupina veteraneev pribija iz Salt Lake Citv in je kampirala v Columbus. O., kjer so tudi jedli. Jedila so dobili po raznih trgovinah. Minneapolis, Minn., 27. maja. — Farmerji severozapadnih prerij so se pripravili za prihod kobili«* letošnje poletje. PoljedeLski izvedenci zatrjujejo. tla se bo let«»s pojavilo na milijone kobilic in v mnogo večjem Wilburom pred devetnajstimi le-j številu kot lansk«» leto. Zdaj se še t; |,»t,.| s prvim aeroplanom ob po-| nahajajo kot ličinke v zemlji in bocjn Kili I>evil Ilrlla. Aeroplan j bodo i zlezle, ko pomlad preide v sta delala in ga preskušala tri le-; poletje. j1}) pre«1 no se jima je posrečil pr-! — Velikansko število jaijc so Vl p(,|et. Kitty Hawk. N, C., 27. matia. Mož. ki je na polju avijatike poznan p«> celem svetil, je obiskal K,II Devil Hill ob severni meji' North Caroline. Ta mož je Orville j Wright, ki j»» s svojim bratom, VROČI SPOPADI MED POLICIJO IN STRADAJ0ČIMI BERLIN, Nemčija, 27. maja. — Ze tri dni se vr-še po raznih nemških mestih gladovni nemiri. Policija si na vse načine prizadeva napraviti red, kar se ji pa le v redkih slučajih posreči. V spopadih je bila dosedaj usmrčena ena oseba, ranjenih jih je bilo pa dvajset. Na stotine demonstrantov je bilo aretiranih. MATI ZAPRTA V KURN1CI Vodite|j te armade A. K. Taylor iz Portland. <>re.. je mastnim in državnim nratlnikoni v Cin-einati rekel, da se morajo vete-ranci držati strogih predpisov, j« V>aka opojna pijača je prepovedana, nt« smejo izražati svojih ra-dikalnih načel in ne smejo kritizirati Ameriške legije. Tu«li oblečeni ni(»r»jo biti kar najboljše mogoče. {okus. bodo pomešali z otrobi in ' raztrosili po poljih. Ta mešanica bo veljala za a ker okoli 30 centov. iMogoče bo v juniju tudi vre-nie pomagalo farmerjem in vsled I dolgega deževja pogine mnogo živali Že v Zelillji. Mraz in če j«« š«» tako hud. ..jajčecem ne škoduje mnogo. Ako bo narava prišla na pomoč. tedajj bo moralo biti v juniju mnogo dež- PERSHING PROTI Langhorne, Pa., 27. maja. — -lainys Kile. star H.j let. je prinin-ral svojo 7.") let staro mater, da je spala v kumici. Kilejeva sestra Mrs. Cecilia Koder je naznanila svojega brata. «la kuha in proda-ja žganje. Rekla j«* tudi. da je vsakikrat. kadar tje obiskala svojega brata, našla svojo mater v kurtiici. Policija je prišla, zaplenila žganje in je tndi našla mater, ki je tedaj spala v kumici. V Vuppertal so se morali policisti poslnžiti orožja, da s«» pregnali lačne nezaposlene, ki s«, začeli pleniti trgivine. Nezaposleni so si poiskali zavetja v hišah ter začeli skozi okna metati razne predmete na policiste. V mestu Remscheid je bilo iz zasede oddanih na policiste ve« strelov. O sličnih nemirih poročajo iz Dtiesseldorfa in Stettina, kjer je ljudska množica razbila izložbena okna ter se po-.luži I a razstav-j ljenih jedil. <> strankarsko-političnih spo-padih poročajo rz Chemnitza.' BrautLschweiga in Eisenacha. 1'darne čete narodnih socijali-stov so navalile na svoje politične nasprotnike in jih preteple. V Cliemnitzu so podpredsednika saškega deželnega zbora Bret-schnei«lerja tako pretepli, da so ga morali odvesti v bolnišnico. Strankarski boji so posledica kravalov. ki so s«> odigrali pred • tremi dnevi v pruskem deželnem zboru. ZBORNICA BREZ SENATORJEV Washington, D. C., 27. maja. Ameriški podpredsedik. ki je obenem predsednik senata. Curtis, je pozval zbornico k redu. ko so bili še vsi stoli prazni. Seja se je pričel anenavadno zgodaj «>b desetih zjutraj, da bi zbornica mogla izvršiti svoje delo. Niti enega senatorja ni brio še v dvorani, ko je ura bila deset in je Curtis s tem. da je uJarrl s kladivom po mrzi, otvoril sejo. ^luga jp tekel po senatorja Simeona P. FV^s iz države Ohio. Ko Fess kmalu nato pri«le. pravi: — Naznanjam, da ni kvoruma. — Zapisnikar prične brati imena s«>-natorjev. Telefoni so zvonili po celem Washington!! in po uradnih poslopjih. Deset minut čez d«'set pa Curtis zmagoslavno naznani: — Kvorum je n»ttzoč. Pariz, Francija, 27. maja. — General Pershing je v Amerikan-skem klubu rekel, da (je bila p roll ihicija vpeljana v ameriški voj-ski v svetovni vojni proti volji vojakov. Pershing je v svojem govoru spominjal na dogodek jeseni leta 1017. ko .je imel kosilo z marša- . . , ,„ ......i lom Louis Franchet d'Esperev. ki -J oli n ]*a rt«»11 Payne izjavil, da je - „ : i i> . - , , . . . .. ,, . , Jp ponagajal Perslungii. o rekel pre«lse«lniku II«»overju, da ,„ •, - ,• , . .. .. mogo.-e v Ameriki vpeljana bo 40 mrujonov busljev žita. ki PR0HIBIC1 JI ITALIJA IN TURCUA OBNOVITE POGODBO RDEČI KRIŽ ZAHTEVA VEČ ŽITA Washington, D. C., 27. maja. Po konferenci v Beli hiši je predsednik Ameriškega Kde«Vga ivriža PTIČJE GNEZDO VZROK POŽARA Beavcr, Pa., 27. maja. — Ko je nek delavec popravljal streho sodnijskega poslopja, je njegova aeetilenska svetilka vžgala ptičje gnezflo. Takoj je bila streha v plamenih in pogorelo je celo poslopje. Škoda znaša "tilijona dola rj«* v. pro- Rim, Italija, 27. maja. — Beni to Mussolini in turški ministrski predsednik Izmed paša sta podpisala in podaljšala turško-italijan-sk«> pogodbo prijateljstva za lia-daljnih pet. let. Pogodba je bila sklenjena leta 1038 in je poravnala tedanji spor med obema državama. Ministrski predsednik Izmet paša in zunanji minister Knšdi hej sta se vrnila iz Moskve, kjer sft s sovjetsko vlado sklenila tr mogoče v .... i hibieija. ga 0** podaril kongres. za«losto- i> ■ ■ , , , — KekeJ sem mu. — je naila- va!o za prehrano potrebnih skozi i:„m.„i ■> i • , • , . ' , . , . . I Je val Pershing. — da nam jo bo- poletje. tenia treba se najmanj . • , , . •■» ........ 40 milijonov bušljcv za zimo. j , ^ Ua* '» govsk«. pogodbo, ki se tiče tektil- |bo mogoče ze v veljavi, ko se vr- nih naprav r AnatolijK kjf>r IMcei križ je razdelil 23 mili-j Mussolini pred petimi leti skušal jonov busljev in skoro polovico i je. l farmersko naselbino Cornell. Ena oseba j«' bila ubita, ve«" pa j»- bilo ranjenih. Chita je bila Mrs. Xew-port, več pa jih j" bilo ranjenih v družini Naaleigh. Tornado je spremljala velika ploha. Vihar je porušil mnogo farmer-skih poslopij in je tudi na polju napravil veliko škodo. voli še 40 milijonov busljev. Payne jje rekel, 'da je bilo žito razdeljeno v vsaki državi unije in tudi v Alas'ki. N"a vprašanje, ako je ta razdelitev imela svoj uspeh, da je bilo odstranjeno pomanjkanje, je rekel Pavne: — V manjšHi mestih, rudniških in farmerskih krajih. l*jer smo največ razdelili žita. je ljudstvo zavarovano proti pomanjkanju. Kar pa se tiče velikih mest. pa odkrito povem, da ne vir kel. da so malomarni volilci kri-! vi. da je še vedno v veljavi. i — Vlada nas skupina nizkih politikov, ki so se postavili nad Amerikance. ki vsled svoje malomarnosti ne gredo na volišče. 1 BOMBE V RIMU Rim, Italija, 27. maja. — Poli-licija je naznanila, da išče tri zločince, ki so vrgli bombo na trgu Piazza del Popolo. Ta trg se nahaja v severnem delu mesta blizu reke Tibere in blizu največje rimske železniške postaje. Spočetka je policija domnevala, da da so bile bombe namenjene Mussoljniju. toda pozneje - je do-r London, Anglija, 27. maja. — bila policija dokaze, da pomeni ta vem. Prepričali smo se. da mestni Po osrednjih pokrajinah Anglije bomba samo politični terorizem. POVODENJ V ANGLIJI PONEHUJE KAKO DALEČ LETI TIČ Visby, Španska, 2<>. maja. — Leta lf>29 je ravnatelj švedskega muzeja pritrdil obroček morskemu tiču galebu na otoku Krme ob švedski obali. Tiča pa so vjeli v maren 1932 v St. Louisu du Senegal v zapadni francoski Afriki, kateri kraj je oddaljen od Rone 173!» mil. ADMIRAL HIPPER JE UMRL Berlin, Nemčija, 27. maja. — Admiral Franc von Ilipper. ki j«-poveljeval nemškemu škadronu križark v pomorski bitki pri Jutland i ji leta 11» 15, je umrl v Alto-na-Othmarschen. Zadela ga je kap. Star je bil fiH let. Admiral von Hipper je bil v nemški mornarici od leta Tekom vojne jo imel zelo odgovorna mesta. P«» bitki pri Jutlan-diji je veljal po Nemčiji za največjega junaka. Leta P»lK jn bil imenovan za vrhovnega p«»velj-nika nemškega brodovja. Po raz-sulu nemške vojske in vsled up<»- ra v mornarici se j»- 13. «1«.....m bra lf»ls odpovedal -vojemu mestu. V pomorski bitki pri Jutlaudi-ji so Hrpperjeve križark«* prve občutile ogenj angleških la«lij. Angležem je povzročil veliko škodo in v prvi polovici bitk«- je bil pospodar pol«»žaja. V tej bitki je bila potopi jena njegova križar-ka Luetzow. «lve ilru^i pa ste bili hudo poškodovani. prebivalci ne povprašujejo po moki. ker nimajo priložnosti, da bf iz nje pekli kmh. je povodenj napravila do dva kajti tudi v drugih mestih je zad-niilijona škode, toda sedaj je vo- nji dve leti eksplodiralo več -da pričela padati. ' bomb. VENIZELOS JE ODSTOPIL Atene, Grška, 27. maja. — Grški predsednik Alexander Zainis je poveril nalogo, da setavi novo grško ministrstvo Aleksandru Papaanastasiou. ki je bil prej vo-I ditelj opozicije proti Venizelosu, J ki je v soboto dstopil. Venizelo«* je dstopil zaradi finaičnega vprašanja. ker poslanska zbornica ni sprejela* njegovih predlogov za izboljšanje financ. PRINC GOST AMERIŠKEGA POSLANIKA Rim, Italija, 27. maja. .— Bilo je že ob dveh zjutraj, ko sta italijanski prestolonaslednik princ I'mberto in prestolonaslednica princesa Maria -Jose zapustila ameriško poslaništvo, kjer .sa bila gosta ameriškega poslanika Johna W. Garrett a. To je bil prvi slučaj, da sta bila kot gosta na večerji v kakem poslaništvu in prvič. sta jedla izven svoje palače, odkar tsta poročena. V,sega je bilo 22 gostov, med n.iimi angleški poslanik Sybil Graham, ipoljski poslanik grof Przezdziecki, pevka Metropolitan opere v New Yorku Lucrezia Bori in dnige odliyae gsebfr «w TOME, SATURDAY MAY 28, 1932 THLABOW 8LOVSN1 DAILY in U. I. A. OBISK V MESTU 400 TISOČ MRTVIH of tbove officers: Mew T mrk City. If. Y. QUI RIIOD1 •mdaya sad Holiday« lito Trija Uit m Antiko,za Ne« York i " -$6.001 Za pol leta — "-■ .. *1j>0b Za Inonostfo -----------------tljr'Za pol leu celo leto 17.00 »$3.90 •abaertptlon Yearly »8 00. eelo ielo_$7 .00 ---------$330 Ait m yeement on Naroda' lataaja dan Mdd] tn praanlkOT. ttoptrt bra podite ta oattaoctt ee ne prtob6nJejo Denar naj m bla-»o*oll poiUJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov ** ee nam tadX prejftnje bleattUe naenanl. da Hitreje nmj demo QlllOTOttA. NABC8A-, SU W. lit* Street, Nem- M, r, i Telephone: CHetaea S—$$7$ POT PROTI PAfilZMU Verdun, ti mesto nepopisne groze, kraj strašne usode in najbrid-t kejiega gorja pa najčistejšega domoljubja, ime najsvetlejšega zmagoslavja in svetovnega slovesa za vedno, pozdravljen! Milijoni src trepetali tisti čas ob tvoji ust«-di, trepetali v strahu in pričakovanju, ginevali v upu in obupu zanje, ki so ob tvojih trdnjavah imeli odločiti usodo naroda, usodo domovine, ne, usodo naroden Evri>- Sto in sto tisočera srca so trpela peklenske muke na tvojih višavah — iz dneva v noč, iz noči v dan, od meseca do meseca, leto in z-ipet leto in še ni bilo konca mukam neštetih src. Kdo prešte.ir srca, ki so trpela ob tvoji strašni u-sodi, srca sovražna, srca ljubeča? Ivo j a brda so napoj ena, prenasi-čtna s krvjo n^jhrabrejih junakov mučencev za domovino, tvoja pobočja so pila kri najboljših sinov bojnih narodov, sto tisoče in sto tisoče je zagrnila prst tvojih požganih. ogoljenih pogorij. Strah in up in bol moj.-^a srca je tudi mene za vedno zvezala s tvojo usodo, s tvojim imenom. Zalo me je vleklo z neodoljivo silo k tebi. ki sem te oklenil v svojo ljubezen, rojeno v trpljenju. V Bouligny sem sedel nekega ju-iia, žal, ob neprijaznem vremenu, kolo. Ne z vlakom, ne v družbi, sam sem hotel to pot .kakor nj božjo pot. Skozi vse to skoro da samote. V srcu je bilo toliko otož-revsti, čustva osamljenosti, večnega domototja. Nekaj vasi. Pet, šest kilometrov in sem na glavni cesti, route na-tionale. Kamen kaže, če sem prav zuzrl, blizu 27 km do Verduna — Guano čuvstvo. Na zgodovinskih Tini težja postaja kriza, tomveejo zaslombo dobiva v Ameriki fašizem. V zveznem glavnem mestu od dne do dne prerokujejo in obetajo, da bodo dobili nezaposleni v najkrajšem času pomoč, toda gospodje, ki so resnični vladarji deželo, so pripravljeni nuditi to pomor le pod gotovimi pogoji. V zameno zahtevajo namreč nekako neomejeno politično i,, gospodarsko oblast. Vodilni finančniki, industrijalci in politiki hočejo dobiti v narodnogospodarskih zadevah popolno diktatorsko moč. Tako republikanci kot demokrat je so prepričani, da !t:eh skozi kraje ve™esa spomina 111 sedaniM Irrivi ni/. mm.; ... i „ - i • , • , , 6twn- Naprej po gladki cesti brez in ncuciiijd, Kiiza lile mani resna kol <*e In ... u l., . v . . . / * iwiwjdid oe- prahu, brez blata. Naprej po črm zela v vojni. Kakor v vojni, se je treba tudi sedaj posluh-1cesti- Da- črni od katrana. Tu so ti izrednih sredstev. en-e ceste, ni bistrih potokov, ni T»„» s rs * *» . . visokih gora, ravnina in zopet rav- nem gospodom pa m toliko mar za stradajoče milijo- nira, vendar valovita, iz plitvih ne, pač pa streme predvsem po neomejeni oblasti češ d*i kjllin ®leda tu p* tam morda na bo mogoče stradajočim pomagati le v slučaju, da se jim j ^Z^^or T* posreči dobiti to oblast v roke. I utonila. Samota in samota,' redke Kdor o tem le količkaj dvomi, naj nekoliko natanč-l vasi 50 odda,jene' kakor da * ... ..... - J J. .. . je Klavne ceste. Redko lralršna aa. neje preštudira predlogo kongresnika Uarncrja, ki je speaker v poslanski zliorniei. Garner hoče napraviti predsednika za neomejenega diktatorja v vseh zadevah, ki se tičejo pomoči nezaposlenim. Njegova predloga ne'bo naletela na kak poseben odpor. Baš nasprotno — ž njo se strinjajo vodilni deuiokrat-je in republikanci. Ko bo enkrat ustvarjena taka najvišja inštanca za pomoč nezaposlenim, se bo začelo gotovemu delu nezaposlenih neizmerno slabše goditi. Diktatorji ne bodo nikomur odgovorni, ampak bodo pomagali le tistim, ki jim bodo najbolj pri srcu. Zaveden delavec se niti ganiti ne bo smel, in to dej-bo še povečalo splošno nezadovoljstvo. V fašizmu iščejo jhuiioči in rešitve le tisti, ki se potapljajo. Ameriki tega zaenkrat še ni potreba. Gorje narodu, kojega voditelji si v obupu izberejo Mussolinija za uzor! NAŠI V AMERIKI Po dvotedenski bolezni je umr-{ la v Cleveland« Kristine Janezič. rojena Všenica. soproga posestnika in trgovca Anton -laneži^a. Po-kojniea je bila doma izpod llo-Hte pri Toplicah. kjer zapušča o-četa in mater, dva brata in pet •estra. — V pondeljek popoldne je v ("t. John's bolnici v Olevelandu preminula Frances Filipič. rojena Furlan. stara 30 let. Zapušča soproga in dva otroka, *tara 7 in 2 leti, očeta Josepha Furlana in sestro Mary, omoženo Na gode. Kanjka je bila rojena v Cleve-laudu. je glavne ceste. Redko kakšna samotna farma, pristava s čredo črno belih govedi, ki se pasejo v ogra- so tu ustavili nemške čete, nap's :an ne vidi, da se ohrani vtis po-I polne samote. Pod spomenikom francoskega bojišča so izktopali navzdol na položnem svetu »robi-osem trupel francoskih vojakov,'deset tisoči ^ deset tisoči pravi napis, katerih imena čuva|;jh ^zev z napisi in vrtnica na tajno vojaška oblast. Nad njimi so|Xsakem krobu. Koliko jih je, ne -izvršili slovele pogrebne obrede v; vem. Vsak čas najdejo nova trupla stolnici verdunski. In žreb je nato odločil truplo "nernanega vojaka", ki so ga zagrebli v Parizu pod Are de Triomphe. Mesto je pokrajinsko, po večini že obnovljeno, kolikor je trpelo skozi vojsko, le cerkve še popravljajo, tudi presbiterij v stolnici Vhod vanj prepovedan zaradi po-gibeli. Ulice se spenjajo proti hribu, na katerem stoji citadela, pod katero je hrib obzidan okoli in o-koli. Trdnjavo loči od mesta obširno, menda mestno šetališče, vendar podobnejše vojaškemu vežba-lišču. V sredi njega umetniški spomenik v slavo verdunikim juna-y.om. Prekoračim most čez trdnjav-skl jarek, vojak na straži m^ smehljaje zavrne. Nisem vstopil, ker si mi ni hotelo na poveljstvo ro vstopnico. Pač pa sem vstopil v love pod. trdnjavo. Dolgi, dolgi, vsi enaki, zgrajeni z rezanim kamenjem, električno razsvetljeni teko vzporedno in drugi jih sečejo počez v obliki ražnja. Koliko jih je, re-H ne vem, nekaj sem jih preteke!. Sem so se zatekali v tistih si rasnih dneh tudi meščani, dokler niso Verduna docela iz:ra?ni-li. Do sem doli ne prebije noben izstrelek. Nazaj. Iz mesa. Na Douaumont - Fort de Douamont. To je dandanašnji mnogim zares božja pot, drugim menda zlet in radovednost. Osem kilometrov cesta lepa, uh skozi navkreber. Najbolj .spočetka. Kdor ima zdrava pljuča in srce, zmaga vsaj večjo polovico s kolesom. Mesto se kmalu skrije. Da ne srečujem večine avtomobilov U-j-h zletnikov, bi bil kakor v puščavi. Samota, sama samota brez his. Deloma se je že zarastlo na novo. Gozdičje, nad katero štrle žalostno pretresljivo ožgani in goli hrastovi vrhovi, preostanki nekdanjih hrastovij. Kakor tiha tožba, ali morda strašna obtežba moli kviiku golo vejevje. Na prvem vrhu se ceste delijo. V Fort de Vaux, v Fort de Douaumont. Tu je spomenik mrtev lev v .opomin junakom 131 divizije, k? in jih pokopljejo tu. Ce bi se globlje razgrebalo, našli bi še naj-nianj 50,000 trupel po teh pobočjih. Pod večer gre. Sam sem ostal pred spomenikom nad grobiščem. Strašna samota. Kamor pogleda oko in kakor daleč vidi, ure dale i na to stran, same puščave, ne hi-ne vasi, le goličava ali haloza. Strašna zapuščenost. Marsikaj sem videl in skusil na svetu, ali priznam, tako kakor ta samota, med t*-soči in tisoči vojaških grobov, v katerih je utihnilo toliko najlepših mladih nad, zamrlo na veke to • 1'ko utripov ljubezni, strahu, odu-ševljenja in volje junaške, kakor tu me ni pretrelo ničesar na svetu. V dno duše. do globin srca. Pripravne j šega kraja za grobišče si Francija ni mogla izbrati. V veži so napisi: silence, silence. Ni jih treba njemu, ki ima količkaj srca. Tu človek molči, mora molčati, ker je dušo pretreslo do skrajnosti. Posebno ob tej uri. In zdajci zapoje v to smrtno tišino zvon gori v stolpu. Veliki zvon — bourden, zvon 400 tisoč mrtvih, kakor mu pravijo. 400 tisoč pač Francozov. Vseh je padlo več. Menda milijon okoli Verduna. Poje zvon večerni rev->i-cm. presunljivo pesem 400 tisoč mrtvih, peje prek teh grobov, ki so tu. preko onih, kojih ne zaznamuje noben križ, noben napis, ki so skriti, neznani bogvekje na teh br-dih in pobočjih, v njih počivajo srca, ki so izdihnila v smrtni grozi, za katerimi je zaplakalo nezn*1.-nokje srce matere, srce žene ali neveste, ali katerim nihče ne poklekne na grob in bržčas nikoli ne bo. Le zvon jim poje, tudi njim.* In ponoči jim sveU velikanska ku» svetilnika-istolpa, ki meče svetlo pramene nad temi grobovi in daleč. daleč čez ta samotna, neob'.ju-dena brda, čez vse te puščave, žalostne, samo smrti posvečene, do /a d njih nepoznanih junaških grobov. tla razrvana, j am as ta. Kdo prešte-.e izstrelke, ki so tukaj udarjali" jo ob cesti, dokler tudi teh ne i Povsod svarilne deske z mrtvaško zmanjka. Ali jih je vzela vojna?' felavo in napisom: smrtna nevar-Etain. Vse hiše, vsa javna p&sloo- liost.... Tu pa tam kopači. Ogovorim ja nova. Kraj velike bitke. Kako nekega. Alžirec je. Koplje za strel- pozabil omeniti nekatere" točk DR. ARTHURJU PL. WURZ BACHU V SPOMIN Hladen vetrič je božal kosate smreke .Jezerske planote. V tajin-stveni tišini ranih ur je odmevala v temnem lesov ju pesem jutranjega trubadurja. Kako je klepal. in gotovo ni slutil lovec, da je bila pesem namenjena njemu... Še enkrat je zapel divji petelin, raz-košatil svoje perje in dvignil vrat. ko je njeinu namenjena krogla — zadela Tvoje blago srce . . . Utihnila je opojna pesem jutranjega pevca v planini. Meglene oči ;>o se vpirale v košato smreko. — Tvoj pevec je odh-tel. Poslovil >e od nas prijatelj narave, ljubljence Preddvora, ro-mantičnejra Storžiča. Snežne Kočije. skalnatega Grintovea in Tvojega sivega dvorca ... Po rodu plemenit, je bilo plemenito tudi Tvoje srce in radodarna Tvoja roka. Nikomur nisi storil -zla. NV samo narava, ki si jo tako ljubil, ves Preddvor objokuje Tvojo prerano smrt. Vsled svojega Ijubeznjivega ponašanja si bf1 priljubljen v celi kokriški dolini in oni jezerski planoti, kjer se je pretrgala nit Tvojega življenja. Dopisu New York, N. Y. V zadnjem poročilu o koncertu slov. društva **S|ovan". sem je tu gospodarila vojna, priča cerkev, ki jo šele počasi popravljajo. Lepa starinska gotska stavba. Zvonik na sredi kakor odbit. Na skim jarkom. Izkopnine so različne. Izstrelki, čelade, ostanki puš:c . vreča medenih patron.... 4'Našel sem v v tem parku," pravi, "bli- rcrkvi ni obokov, ni oken, razbita,; zu petnajst trupel. Glejte čelado, v izrvana so krasna gotska krogo-. kateri se še lepijo lasje." Res. In vičja. Slikana stekla, brez katerih i trupla so pokopali na Douaumontu ni v Franciji nobena, niti vaška k nebrojm družini mrtvih. Zasadili1 cerkev, leže med prahom in kame-1 kiižc in zapisali mena. Ne na slepo. Našli so biljege, ki jih je ncsil francoski vojak iz medi pritrjene na njem v tleh.... Se skoraj 20 kilometrov. Ob ce- ( DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V ITALIJO 100 ..........................t 5.90 200 __________________________ $ 11.50 300 ...........................$ 16.80 400 ........................... $ 22.— 500 _________________________ $ 27,— Lir 1000 ......................... $ 53.25 dinarjih ali V JUGOSLAVIJO Din »0-----------------------$ 4.— Lir Din 300 ............................... $ 5.90 Lir Din 400 ............................... $7.80 Lir Din 500 .................................$ 9.50 Lir Din 1000 ............................ $18.501| Ur Din 5000 ............................. $9150 Z« teptatllo vtejlh anMkov Kot zgoraj navedeno, bodisi lirah dovoljujemo t« bolj« pogoj«. , IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za ttpiačilo $ 5.00 morate poslati ........$ 5 70 »' »» $10.00 " " ____$10.80 $15.00 " " _______ $15.9C " " $20.00 " '* ________ $21.00 •» " $40.00 »» " ____$41.10 " " $50.00 " " ........ $51.30 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. MuJm nakazila Izvrtujamo pa CAB t. K LETTER Za pristojbino |1. METROPOLITAN TRAVEL fcUREAU Hk STRftKT NEW YORK. N Y. i veliko vojaško grobišče, v žalost ni samoti, sredi poljan. Ni blizu hiše, ne človeka. Razstopim. Črni križi. Ime poleg imena. Nemci. Med njimi mnogo poljskih imen. Žalostna ti majka, bridka ti usoda, u-bogi poljski vojak, ki si padel za Nomčijo v tuji zemlji, daleč od svoje domovine, boreč se za zmage germanstva in suženjstvo svojega naroda. Še sreča, da je tvoja žrtev bila brezuspešna. Zvita in jeklena je bila pest germanska, ki je Poljaku pritisnila na glavo težko prusko čelado. Dalje, dalje. Pred menoj pobočja. Treba peš. Cesta drži v strmino, in še in še. Misliš, da si že na vrhu, pa nisi. Deske s svarilom: — revarnost ognja. Na vrhu brda: tla vsa kotlinasta, jamčasta, razrvana, neobdelana. Tam dalje grmič je in haloza. Ob cesti razvaline. Bila je samotna pristava. Goli zidovi, kupi kamenja. Vojska. Brdo se nagne. V daljavi Verdun. — rozdravljen, kraj mojega hrepenenja. Certa gre navzdol. Slaba, jamčasta. V popravilu. Tam dalje n-» c'esnl in levi velike vasi na pobočju v razvalinah se danes. Menda estanejo. Goli zidovi Strle v nebo med suhim ožganim drevjem. Pred mestom veliko vojaško gre-hi&če poleg mestnega. Dolge, dolg? grede po dve z vzglavji skupaj. Po sredi leseni križi, vsi beli-z imeni in napisi padlih vojakov ra obe strani. Umrl za Francijo. Vse v cvetju. Na vsakem grobu rdeča ali bela vrtnica, tiste, ki dajo cele šopke cvetov. V sredini grobovi ne-zanih vojakov. Na več krajih roki. Douaumont Spomenik se vidi. Poženem. Tu sem. Dolga, široka obokana veža. s koncev še nedograjena. Delajo z žrjavi, da potegnejo težke rezane, kamne, sklad na sklad. Sredi nad vežo se spenja ft.clp, isto iz težkih rezanih kock, stolp kateor da je orjaški morski svetilnik. Nasproti stolpu z vhodom iz veže krasna kapela, z jako vzvišenim presbiterijem, oltar, na katerem se bere dnevno črna maša, ne ena, po več, ali ena gotovo, programa. Meti tlrustvi in posamezniki. ki sem jih v svojem zadnjem dopisu omenil, sta nastopila v banjo duetu tudi V. Škraba r. ml., in A. Ualimaii. ml. Banjo je med Slovenci malo znan instrument. zato je bilo na našem odru nekaj novega in iz priznanja občinstva >ta mlada igralea lako ponosna na svoj prispevek h koncertu. Veselilo bi me. ako bi imel še kdaj priložnost slišati ju. Tudi Geo. Hodnik, ml. mi naj blagohotno oilptisti. da sem ga v svojem "zadnjem poročilu prezrl. Xastopil je s petjem in iple.som. Oboje je bilo "zelo dobro in je žel obilo priznanja. Xaj še tudi omenim. da mladi Hodnik tudi poje na radio. Kaj mi tedaj mladi gospodje oprostijo, da sem jih pozabil, zato pa to sedaj popravljam. Poročevalec. -L______ Z dr. Wurzbaehom je legrl v grob eden najizrazitejših predstavnikov tujskega prometa v Sloveniji. Da >e je Preddvor v povojni dobi tako naglo pov/pel in zaslovel kot najpriljubnejše podgorsko letovišče. jt> glavna z;i>.lu-ga pokd.jnika. X'a njegovo inieija-tivo je bilo ustanovljeno "Olepševalno društvo", dočim je sam ustanovil po vsej državi samo o-krevališče "Penzija Grintovee". ki je v času poletne sezone prena-, polnjena tujeev. Istotako je nema-la pokojnikova -zasluga da »«► bile vzpostavljene ugledne avtobusne zveze med Kranjem in .Jezerskim. IUI je član vseh naprednih in humanitarnih preddvorskih društev, vsakomur pa dober družabnik in odkritosrčen prijatelj. Pokojnik je bil edini Slovenec, ki je perfektno ohladoval turški j« zik. katerega znanje si je pridobil v času svojega bivanja v Carigradu. Kot odvetnik pa je u/.i val veliko spoštovanje med svoji mi stanovskimi tovariši. Zlasti so se k njemu zatekali soobčani. katerim je 'bil vedno najboljši svetovalec. I)ne (i. maja se je poda! pokojnik na svoje posestvo na Jezer skem na lov in postal po tragič nem naključju žrtev lovske nesreče. Pripeljali so z rešilnim avtom v ljubljansko "Leonišče". kjer pa je podlegel poškodbam. Xaj v miru spava njegova blaga duša! Marian Pfeifer. ČUDEŽNA URA pHllllllIWi Willi III IIIIIHlIllllllil j iMimamaifoianm^ ; imajo velik uspeh mm 0 4 ^ Italijanski dnevniki pišejo o velikanski stolni uri. Xaročena je za; novo stolnico v Mesini in pomeni lab apetit. prebavne nerednostl. plin. napetosti v želodcu In črevih, obistno aH me- hurno draženje. druKl »o slabi, nervozni, niso mogli spati, bill so na splošno oslabeli — vae to vsled zaprtnlce In njenih •trupov. Nuira-Tone pomaga k boljftemu zdravju. Nuga-Tone odpravi iz telesa bolezen Cojet-e nečistoči, vredi In ojača orsane In zelo pomaga splošnemu zdravju. Vžl-▼ajte Xuga-Tone le nekaj dni in opazili bode te čudovit uspeh. Vi lahko kupite Nuga-Tone kjerkoli se prodajajo zdravila. Ako va£ trgovec tega nima v zalogi, recite mu, naj istega naroči za vas o. ka»j in kako ste storili, — Dobro, povem vam vse. samo ne, kam sem skril ukradeni denar. * — Ponoči sem slikala sumljiv ropot v spalnici. Ko sem tiho vstala, sem videla izpod postelje moleti človeško nogo. — 'Bila je kajpada vlomileeva — Xe. moževa. Tudi on je slišal sumljiv ropot. * — Slišal s»*iH. da so te snori vrgli i'/. «ostilne. — To je grdo obrekovanje in podla laž! Prvič se v vso stvar nisem mešal; drugič lie bil irostil-ničar popolnoma pijan; tretjič pa. saj bi bil vseeno takoj sani odšel. ¥ IV lii vsi ljudje »p«»znali in praktično priznali, da je človek več vreden kot denar, bi na svetu kmalu zavladal raj. * Svoboda je vražje občutljiva rožica, ki nikakor ne more uspr-vati iin naši bla«»<»xlr>vl.ieni zeni- Iji. * Moderno suženjstvo je v tem. da je svoboda monopol pesti. * Razvoj dobrega <_'re skozi slabo. Človek spozna dobro šele te-daij. ko j«' že dodobra spoznal slabo. * — Mojii žena z intra j rada pije kavo. jaz pa imam rajši čaj. — je rekel rojak. — To je pa nerodno; vsako jutro kuhati dve vrsti zajtrka. — Kako? Saj pi.ieuio kavo. * — Lasje mi -ivijo. Cuješ prijatelj. ali si mnenja, da bi uporaba kak'-ga Barvila škodovala .' — Po mojem mnenju prav gotovo. M«a kako obleko ima. * SiKcd sosedu v gledališču — .Zakaj pa ploskate tako divje? Saj st« prejle sami rekli da je igra tako dolgočasna, da hi človek kar zaspal — Saj zato pa ploskam, da ne f>i zaspal. * Zdravnik je veliko in močno ženo najprej preiskal. nato »jo .ie pa vprašal, če so v njeni družini kak pojavi blaznosti. — Ne vem, kako bi rekla. — j*' odvrnila v zadregi. — No, le povejte. Na podlagi tega zamorem natančno ugotoviti vašo bolezen. — Zdi se mi. da je v naši rodbini včasi kak pojav blaznosti. Moj mož namreč večkrat pravi. da je on gospodari * Šest oboroženih mož si "je izsililo pot v ameriko brezžično postajo. — Sreča jim ni bila mila. Pevec je medtem že zapustil poslopje. * — Drogove za svetilke na plin. kakršne imamo po mestih sedaj, bi torlo treba čim prej odpraviti, — izjavlja arhitekt. — Istega mnenja so tudi vsi šoferji. * Marjan ca je eitala poročilo, da je mlad fant padel na ledu in da je moral vsledtejra šest mesecev ležati. — Oh, ubogi revež. — je velik-nila. — Črnino se mi zdi. da ni primržnil... ____ # "O&A0 VfcftODA" OTSW YOBK, SATURDAY HAY 28. 1932 TBS UULOS8T BLOVXHB DAILY tnV.U. MIHAEL ZOSCENKO: Pelage ja je bila nepismena ten- Mka. Niti podpisati se ni znala. Njen mož pa je toil sovjetski funkcijonar. Čeprav je bil preprost človek, vaščan, po petih letih bivanja v mestu se je vsega navadil. In •m se znal samo podpisati, vrag vedi, kaj je vse še znal. In sila nerodno mu je bilo, ker jt bila njegova žena nepismena. — PelagejuAka, vsaj podpisati bi se naučila, — ji je dostikrat dejal. - Saj ni dolg najin priimek, vsega vkup rta dva zloga — Kuč-kin, ti pa še tega ne znaš.... nič kaj všeč mi ni to. t.s ne____ Pelageja pa je oh takih prilikah zamahnila z roko in odgovorila: — Cemu mi bo to, Ivan Nikolajevič. Počasi se staram in roka mi nt- bi nič kaj hitro tekla po papirju. Zakaj naj bi se zdaj učila m e ubijala s tistimi neumnimi črkami? Naj se rajši pionirji učijo, ;a< bom tudi brez tega lahko živela. Pclagejin mož je bil silno zaposlen in prav nič preveč časa mu ni ostajalo, da bi ga zapravljal s svojo ženo. Zmajal je z glavo, — ch, Pelageja, Pelageja. .. In umodenii. Ne ko i pa ji j r vendarle prine-ifl knjiž:co. , — Glej, Polja. — je dejal, — to jo najnovejši abeccdnik-«amou*l-klj, sestavljen po zadnjih metodah. Sum ti bom pokazal, kako in kaj. Pelageja se je. Uho nasmehnila vzela abecednik v roke, ga nekajkrat obrnila in ga spravila v omari. — naj leži tam, mogoče bo šc potomcem prišel prav. Nekoč pa je prinesel Ivan Nikolaje vič domov raztrgan suknjič, ki ga jc bilo treba na rokavu zaliti. Pelageja je sedla za mizo. Prijela je š:vanko. Vtaknila je roko rod suknjič in tedaj je nekaj za šumelo. — Je mar denar? — je pomislila Pelageja. Pogledala je in našla pismo. Čis^, Miažen ovitek, na njem majhne črke, črke. papir pa kakor bi dišal p3 parfumih in odekolonu. Peia-gejo le zabolelo pri srce. — Ali me mar Ivan Nikolajevič vara? — Je mislila. — Ali morda PELAGEJA tiop suje z uglednimi damami in se meni, nepismeni neumnici, posmehuje? Se enkrat je Pelageja pogledala proč. S težavo je rarsvozljala drobno pisavo in le vonjava dišav jo je vzpodbujala, da. pisma ni vrgla kuverto, potem pa je izvlekla pismo, toda kaj naj reva počne z njim, ko pa ne zna citati? Prvikrat v življenju ji je bilo žal. da ne zna čltati. — Čeprav pismo ni moje, — premišljevala, — moram vendarie vedeti, kaj v njem piše. Mogoče se bo zavoljo tega vse moje življenje izpremenilo, morda bo bolje, da se vrnem na kmete in primem za k metiš ko delo. Pelageja je zaplakala, spomnila 5E je, kako se je Ivan Nikolajevič v zadnjem času izpremenil, brke si je lepo navil in roke je pogosto umival. Tako je Pelageja dolgo sedela, gledala pismo in ihtela. Preči C* U pa pisma ni mogla. Pokazati ga tujemu človeku, bi balo tudi malce nerodno. Potem je Pelageja spravila pismo v omaro, zašila suknjič in čakal*, kdaj se vrne Ivan Nikolajevič. Ko je vrnil, Pelageja ni hotela na zunaj pokazati nikake Opreme m-bt. Mirno se je razgovarjala s svojim možem in celo namignila, da oi se rada učila citati in noče bi-i več temna in nepismena ženska. Ivan Nikolajevič je bil tega sila s'ed«*e stranke so svoječasno iz-vt>el j rooile potniškemu oddelku Sakser - Vidiš, vidiš, tako je prav« - S,atc Bank ra2ne listinc v svrho jc dejal. - Ti bom že pokazal, ka.!preskrbe P°tnc*a lista- Listinc- ki bo treba. Pismo je bilo naslovljeno na Ivana Nikolajeviča. Pelageja je čitala: — Spoštovani tovariš' Kučkin! Pošiljam vam obljubljeni abecednik. Menim, da bo vaša žena v dveh - treh mesecih kos vsem u-čenostim. Obljubite mi, pijatelj. da boste v ta namen zastavili vse svoje sile. Dopovejte ji, pojasnite, kako odvratno j?, če je ženska nepismena. Ravno zdaj, ob tej obletnici, bomo likvidirali nepismenost po vsej republiki in z vsemi sredstvi, zato rc bi bilo lepo. če bi pri teim pozabili na svoje najbližje sorodnike. Napravite to na vsak nač'n, Ivan Nikolajevič. . S tovariškim pozdravom! Marija Blohinp. Pelageja je pismo dvakrat preči-tala, bilo ji je za malo in jc zaihte- la. PRIMORSKE NOVICE POZOR, ROJAKI! — Nu, le pokaži. — je d?jala Pelageja . In mahoma je pogledala lepe pristrižene brke Ivana Nikolajeviča. iih hrani banka so: stari potni listi, domovinski in krstni listi, delavske knjige, državljanski papirji itd. Imena strank objavljamo, ker ždjmo, da se nam zglasijo, da jim Dva meseca se je Pelageja vsak i zamoremo listine vrniti. d^n učila čitati. Potrpežljivo je sestavljala besede, izbirala in preštevala črke in se na pamet učila traz. Vsak večer Je iz omare vziia ugodno pismo in poizkušala raz-vozljati njegov tajinstveni zmijci. Toda to ni bilo tako lahko. Sele tretji mrsec je bila Pelageja črkam kos. Ko je Ivan Nikolajevič zjutraj odšel na delo, je vzela Pelageja iz omare pismo in ga pričela čitati. Kdo si ne želi domov? V8AKDO lahko sedaj z malimi stroški po tuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso po strežbo« in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potova nje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! Metropolitan Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro brodne družbe. WJ Frank Anzur, Jožef Bergant. Ivan Brie, Anton Ceh. Jakob Cres-lovnik, Frances Dragar, Jožef Gu-stin^ič, Jakob Hrženjak, Matt Jur-ktrvich. Angela Kosirnik, Mary Kotnik, Frank Kos, Ivan Kraker, Frank Krasovec, Anna Lubšina. Fiančiška Majhen, Florian Maren-ge, Jožef Medved. Jožef Mezir, Frederik Wm. Meuser, Anna Music. Job an Nemec. Frančiška Poje, Jakob Popit. James Potišek, Ivan Požar, Gregor Primec, Ivan Skender, Fani Stariha, Jožef Sterk, Matija Svet, Fanie Wolf, Antonio Zeli. — Sakser State Bank In Liquidation, 34 Mulberry St., New York, N. Y. Nedavno je posetil pulski prefekt Italo Foschi na ukaz iz Rima tržaškega škofa dr. Al. Fogarja. Dne !. maja mu je škof Fogar povrnil peset, rta katerem je prišlo do popolnega soglasja med cerk>ajo in fašizmom, kakor to beleži fašistični tisk. Škof dr. Fogar je bil slovesno sprejet na prefekturi v Puli, kamor so prišli tudi vsi fašistični prvaki in pulsko-po reški škof Pe-derzolli. Razvilo se je zborovanja, na katerem so se podrobno razpravljala vprašanja, ki so v zvezi s situacijo cerkve v Istri. Dosežen je sporazum za tesno sodelovanje med cerkveno in politično oblastjo, ker so bili, kakor naglasa j o listi, na tem sestanku "iskreno račiščeni" vsi dosedanji spori med cerkvijo in fa-ž iz mom v .pokrajini. Znana belgijska tvrdka "Sol-v/ay" ima svoje tvornice za sodo v Irziču in v Roslignanu pri Livornu Rudolf Kochner, oddelni predstojnik razvrstitve kemičnih industrij v sovjetski Rusiji, je bil poslan v Tržič, da prouči industrijsko podjetje Solway. Nastanil se Je pri svoji hčeri, ki je poročena z delavceir. Quinto d'Ospina v tvornici Solway. Pripovedal je, da ostane v Tržiču uri hčeri in kupil čedno hišo, da bi odvrnil od sebe vsak sum. Nastanil se je v hiši s hčerjo in zetom ter sinom Adolfcm, ki je kmalu prišel za njim iz Rusije. Posrečilo se mu je spira viti tudi sina v aelo v tvornici Solway. Čez par mesecev je Kochner predal hišo ter nagloma odpotoval s sinom v Rusijo. S seboj je imel razne doku-mete in risbe najnovejših tehničnih novosti, uvedenih v tvornici Solway za izdelovanje sode. Tvrdka je naznanila to zadevo sodišču in te dni se je vršila v Tr-žiču razprava proti obema Koch-nerjema in proti delavcu d'Ospina kot. njunemu pomočniku. Obsojena sta in contumatiam Kochne--. na dve leti ječe in sin Adolf na rno leto ječe, delavec d'Ospina pa eno leto ječe. toda ta pogojno. Podjetnik Rizzatto koplje okoli Podkraja bcuxit, ki ga je po njegovi domnevi mnogo po tamosnj: coni. Te dni je pretil Podkraj goriški prefekt Tiengo, da se prepriča o resničnosti došlih mu po poročil. Ri"*zatto mu je razkazal vse rove in izkopani materijal. Pretekt se je poslovil od njega z vzpodbudo da naj nadaljuje pričeto delo, ki obeta uspeh. a in 9BANDIT Spisal AL. JENNINGS SMRTNA KOSA Te dni je nagloma preminul na .sViljem domu v Clevelandu rojak -John Turk, star 57 let. Doma je bil iz 'Loškejra Potoka. Zapušča žalujočo soprogo, dve lieeri in tri sinove. Naznanilo in Zahvala Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu ljubemu soprogu in dobremu očetu — Mihaelu Jackson (Jakšer) 0 Po dolgem trpljenju je podlegel naduhi 1. maja 1932 v 3t Vincent Bolnišnici, Portland. Oregon. Pokopali smo ga na ka-' toliškem pokopališču sv. Matevža, Hillsboro, Oregon. Rajnki je bil rojen 1. decembra 1874. v vasi Loke. fara Prečna, Hrastje štv. 22., pošta Krška vas. V Ameriko Je dospel leta 1898. Štiri leta pozneje, 28. julija 1902. se je poročil z Rosalijo Kulovic, doma iz Vavtevasi. M. Jackson je bil ameriški državljan 30 let in je bil šolski zastopnik. Bil je dober in skrben oče. Pripravil nam jc lepo kmetijo in mlekarijo. Hvala ti bodi v hladno zemljo! Za njim žalujejo: soproga, 5 sinov in 4 hčerke: Mrs Mary Scott, Mrs Rose Junker, Mrs Anna Graff in Miss Sophie Jackson, stara 17 let, ki je najmlajša v družini. Sinovi so: Mike, John, Joseph, Charles in William Jackson; trije vnuki, brat John Jackson, «1 predstojnikov drugih oddelkov, knjigovodij in od glavnega šefa kuhinje. Luiza se je pojavil ul> vratih z veliko brisačo. ovito okrog ledij. — Kosilo je pripravljeno, gospoda moja. Prosim, nikar se nič ne ženirajte. Natakarska služba je tokrat padla na Porterja. »Z žareč« ljubeznivostjo nam je na to gala-iiedeljo n«»>il govejo pečenk« na mizo. Bila je podoba, kakor da Uaidlerju in meni streže šc s prav posebnim veseljem. Kuhar Luiza je rezal meso. Tega obeda ne bom nikoli pozabil. Prvikrat, odkar sem bil tedaj že tri leta v ječi, sem prišel tedaj do spodobnega kosila. ImeJi smo paradižnikovo juho. ki je Lui-zovi umetnosti delala vso čast. Hodil je o-krog in se Šopiril z noževo konico s »de. ki jo je stresel v mleko, da se ne nsiri. Potem je bila koruza in grah ter pečen krompir, mesni narastek in mrzel kruhov puding z rozinami in korintami. Luizov recept sem pozneje predložil vsaki ženski, na katero sem naletel. Toda nobena nI znala stvari tak » imenitno prirediti kakor kuhar našega puščavniškega kluba. Porter nam je napisal pravilo za klub in vsakdo je prejel od njega po en prepis z vseh na>. Pod figuro vsakega posebej so stali majhni komični verzi. Y ako nedeljo smo dobili novo jedilno karto. Porterjeva Šaljiv« st ni poznala mej. Midva z Raidler jem sva bila edina, ki sva se očitno priznala krivim, vsi drugi. Luiza. Porter. Ikev in stari Carnot, so /mirom razlagali kot žrtve razmer. Vsi so bili strašno občutljivi glede svoje preteklosti. Zato jih je naš risar podajal kot angele menihe in čiste lilije, na katerih belili čašah so se blestele rosne kapljice. Nobeden teh mož — in vsi so bili Parterju vsaj po družabnem položaju enaki — se ni drznil, a 1 >i zase zahteval kakršnokoli prednost pred njim. Zdi se mi. kakor da so se ga vsi nekako bali. Njegov plemeniti ponos ni dal nikomur do sebe. Stari Carnot, ki je mnog« prizadeval, da I »i dosegel prav toliko spoštovanje kakor on. pa ni mogel uspeti. Billy Raidler se ni nikoli naveličal napadati in v nič devati njegovo širokoust-no precenjevanje samega sebe. Toda Billy bi bil najbrž rajši umrl. kakor da bi užalil Porterja. Stari Carnot ni maral, da I »i ga ko spominjal njegovega jetništva. < 'e je kdo napeljal besedo na to. da s«* nahaja prav za prav v kaznilnici, sc je naenkrat razburil ter začel pljuvati in je«-ljati. Vsak« nedeljo je prišlo do takšnih prepirov, ki jili je ziui-rom začenjal RahMer. da bi malo podražil starega moža. — Cnjte gospod Carnot. tak« približno je začenjal vedno, moj visoko spoštovani prijatelj Bill Porter in jaz predlagava, da osnujemo društvo bivših arestantov. kadar bomo spet zunaj. Zelo radi bi videli, da pristopite tudi vi. Carnot je precej po>tal ves rdeč. stiskal zobe in se p« svojem stolu nemirno gnetel sem in tja. — Nikar ne začenjajte spet s tem: Jaz ne maram, da se o teli stvareh sploh govori. Njegove debele u>tne so pri tem brizga-Je toliko mokrote, da se je človek skoraj potopil. NADALJEVANJE SLEDI ilLii* . i .. ■ t:... % ODA" HEW YORK, SATURDAY MAY 28, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. CIN GOSPODA PIJA a ROMAM IZ ŽIVLJENJA. a Za Glas Naroda priredil V. H. —■— DOC 9 (Nadaljevanje.) ^ Žal ostno gleda p/edse. — Na tako lahkomišljenost ne bi nik-dor mogla vrjeti. — Ne, gotovo ne! V resnici so to nenavadni in nesrečni zaplet-ijaji raznih okolščin. — Lončar vstane, da bi odšel; njegov čas ji bil tako kratek. — Kot rečeno, v vsakem oziru sem vam na razpolago, ako kdaj rabite mojo pomoč in moj nasvet. In neumorno se bom še dalje brigal za vaše zadeve. — Za kar sem vam zelo hvaležna, gospod svetnik, četudi nimam nobenega upanja. Ciledati moram, kako bom s svojimi skromnimi sredstvi, ki so mi še ostala, uredila naše življenje. Moramo delati! — Ali je res, milostl^iva gospa, vaš trden sklep, iti od tukaj? — Na vsak način! Tukaj ne ostanemo! Obvarovati se hočemo, da b i nas ljudje pomilovali. Zaradi ilinka me ne skrbi. Prebil šibo tudi brez moje pomoči.. Toda moja nežna 1'i.ja! Njen glas -4' trese pri teh besedah in obriše si solze. Njena hči! C) kaki sreči za njo je sanjala — in zdaj —? Stala je pred razvalinami in treba je bilo znova zidati! Ali si je »ri.spa Hedvika kaj mislila, da je delo tako težko.* T« besedo je bilo kaj lahko izgovoriti z varnega mesta bogastva! Ako pa je prišla ta potreba, da je bilo treba z delom svojih lok služil svoj vsakdanji kruh in boječe obračati vsak vinar, potem je bilo vse drugače. Koliko noči je prečula v svoji skromni scobiei v skrbeh, premišljevanju in solzah! In grenka j«*za proti umrlemu možu je pričela dvigati svojo dlavo v njenem srcu. Le s težavo je potlačila tak ncplemenit občutek — saj je poplačal! Saj se je pokoril! Toda m*; to ni bila pokora, kajti delal je brez glave. Bojazljivo je pobegnil. Iti pogosto j«* zakrila megla njegovo podobo, ki jo je nosila v svojem srcu. Kak • si je spočetka mislila: da bi s svojim pohištvom opremila majhno stanovanje in bi si potem poiskala kako službo, toda ni bilo mogoče. S selitvijo bi izdala preveč denarja. Zato si je nii--lila, da je boljše pohištvo prodati; za predmete, ki so bili dragi ^omiui na moža pa bo že prostor pri Jesenkovih, ki so tudi prepustili go>pej Hedviki in I*i.;i podstrešno sobo. Toda tukaj ni več imela obstanka. S 1'ijo je odpotovala v M. Vzela si je majhno stanovanje. Kako se je bilo treba omejiti! Sobe »■o bile priproste in tudi ne preveč čiste. Kako težko se je bilo navaditi na popolnoma drugo življenje! Kako je pogrešala vsakdanjo kopelj. velike zračne sobe — tukaj se je moralo vsakdanje življenje odigravati v eni sami sobi. In potem še vsak dan prebirati časopise in hoditi za delom! Kako jo ;e vse t<> tiščalo k tlom! Stanovali ste v zavodu /.a tujce. Mučno je bilo gospej Hedviki in i * i j i pri kosftu in večerji sedeti .s toliko različnimi ljudmi pri »kupni mizi. V»i so ju pogledovali. Njih usoda jim ni bila napoznaua ; ime. ki ste ga nosili j? bilo preveč znano. Živahnih pogovorov se niste udeleževale; kadar >te pojedli, ste z ul.udnim pozdravom odšli. (»osp« Hcdvika je opazila, da >o -.e gospodje splono zanimali za njeno lepo hčer. Tija v svojem žalovanju ni za to vedela, kar je mater celo Veselih«. Kakor dolgo je bilo mogoče. j<* hotela gospa Iledvika ohraniti otročjo naravo svoje hčere. Posebno nek mlad gospod, čegar t«-mne oči >o čudovito žarele i* njegovega obraza, ni mogel obrniti svojega pogleda od **»_;.». Žejno so njegovi pogledi srkali v se podobo lepe deklice. Ako ne bi bil tako ponižen in dostojen, bi gospa Hedvika težje prenašala njegove poglede in tudi njegov poklic ga je '»nroščal: bil je namreč umetni slikar. Ali tedaj ni bilo ra/iiiu! ji vo, ako je Pijina posebno >ladka in ljubka prikazen uplivala nanj? V njegovem občudovanju pu je bilo tudi toliko spoštovanja, ■ istoti in skoro otročjega, da se go«pa Hedvika ni niojjla »jeziti nanj. Njegovo življenje ni bilo posebno lahko, kot ji je povedala gospa Zadnikova. ki j*- vodila hišo. Hugo Lorbar je bil sin njene prijateljice, ki je pred enim letom umrla, l'ri n.ej je imel zastonj hrano, drugače po cel teden ne bi jedel uič gorkegn. kar bi njegovemu zdravju zelo škodilo, kajti njegova pljuča so bla *laba. V sosednji ulici je d»-lal s svojim prijateljim v majhnem ate-*.ieju. Njegovi učitelji so cenili njegovo nadarenost i ti znanje. <»o-spa Zadnikova ga .e imela zelo rada in mu je dala marsikateri pri-boljšek. i Samo s polovičnim zanimanjem je gospa Hedvika poslušala 'govorno gospodinjo, ki bi bila najrai.ši povedala zgodovino vseh svojih gostov. SHIPPING t« NEWS t. Junija: -Mauritania v Cherbourg 2. Junija: Columbus v Cherbourg in Bremen General Von Steuben v Cherb,.,lrK |„ 3. Junija: Majestic v Cherbourg Western land v Havre 4- Junija: t'e iie Krame v TI«vre Koti.rdain v Liuuiogne sur Mer 7. junija: I... via t lian v Cberl«.urs fcremen v Cherbourg in Ilretnen 8. junija: I'tes. Harding v fherbourg Acjuitania v Cherbourg 9. Junija: Saturnu v Cob h In llavr« 10. junija: <*onie llianramaiw v Genovo L-iplatid v Havre 11. Junija: Pari.« v Havre 1 i-'in-rii- v Cherl«r>urg Veend i m v Boulogne sur M«ir 15. Junija: - Olyntjiie v Cherboufk larengari.i v Ch*>rt>ourg Kuro pa v Cherl^.urg tn Dremen 16^ junija: !'• rtin , lirniien 1. Ju'ija: »»iymplc v <~"herlw«urg I:L-ropa v Chrrbourg in Bremen ru astri.i v Cherbourg AVi si. rnlaml v Havre IVutH'hland v Cherbourg In Hainbuig Z. julija: Kotierdam v Boulogne sur Mer 5. Julija: ritvcland v Ch«»rlH.iirK in Hainburs o. Julija: I'resiUent Harding v Cherbourg 7. Julija: Saturnia v Trst 1 • r^ngaria v < "I ••rln.uy»r >..\v York v Cherbourg in Hambur; !'r-.->len v Cherbourg in Bremen 8. Ju'ija: v Cherliourg l^i plan d v Havre 9. Jultja: I 'e Krmrn v Havre f 'iii'ti v l"lierlmurK In v Bremen Weiidam v Boulogne sur Mer 12. julija: l-"o. hambeau v VjB,, in Havre I*, julija: .»a., rr Bal in v < ...........tr in Hamburg Berlin \ Cherbourg :n Bremen »C. Julija: •\ul"Rne sur Mer Conte Biai>< aniano \ Genovo n. jui;j»- I■• vuithan \ Cherbourg 1'urop t v < *h* rlirturg in v Bremen <*haniplain v Havre DRŽAVNI PRAVDNIK NA OBTOŽNI KLOPI .-o vedno podvrženi deportaciji. AU pa da je anarhist, da spada med ene, ki zagovarjajo prisilno spremembo ameriškega vladnega s>-stema. V takem slučaju on bi bil pripuščen in utegne biti deportiran. Skratka nevarnost deportacije tekom prvih petih let po vstopu je jnko velika v danih slučajih. Javno breme*' postane, kuoi deportiran radi teh vzrokov. A'iI dobiva podporo od javnih skladov ravno okolščina. da je zaprosil za t. j. Qd občine, okraja, države al= javno odpomoč, bi spavila to na dan federalne vlade in njenih zavodov. Ob tej priliki treba tu poudariti, iu Taki javni činitelji so "Depart- tj z naj več j m poudarkom, da d^ portacijska doba 5 let začenja od dne zadnjega prihoda. Ako inc-ztmec živi v Združenih državah še ment of Public Welfare" ali slično ime, *• City Aid", "County Aid", državna ali občinska bolnišnica. Poor Commission" itd. NckaN.re tc.iko let, pa je bil tekom zadnjih države predpisujejo, da njihovi pcuh let na obisku v starem kraju, jaVni zavodi morajo prijaviti pri on je podvržen iz t*Sa vzroka de- seijeniški oblasti imena vseh ino- portaciji ea vseh pet let po svojem ŽCmcev v svoji oskrbi, ako niso 'u- Povnuku. | kaj že pet let 3. Inozemec, ki je zadnjič prišel Sprejemati podporo od privatne » Združene države pred manj kot organizacije, ki ne dobiva nikako petimi leti, jc podvržen deportac:- javno subvencijo, nte pomen.'a po- ako postane •• public charge", stati •• public charge". Tekom se- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiU urno nk članstvo, pač pa vd Slovenci v nil okolici. •--- -- —^^ CENE ZA OGLASE SO ZMERNE V Stocliowu s<* prlriu* s»'iiz;i«'i-jonalna razprava. Xa obtožni klopi bo sedel višji državni pravilnik. ki je zakrivil Initio avtomobilsko nesrečo in «;ovzrovil >mri več oseb. Nesreča s«' jc pripetila blizu Iiatiienowa. Pred nekaj tedni se je odpeljala večja družba prometnih sodnikov in držav, pravilnikov na poizkusilo vožnjo z avtomobilom. Sofiral je višji državni pravilnik Ilrehni. polejr njepra pa je sedel ]ioklicni šofer, ki je pazil nanj. Kljub temu je Hrelim za vozi I v stran in ker je avtomobil drve! s precejšnjo brzino, se je z vso silo zaletel v drevo. Posledice so bih- strašne. Državni pravdnik dr. Lettner je bil ubit. trije ilrujri sodniki pa težko ranjeni. Sedaj se bo vršila razprava proti Brelnnu v stecliown. majhnem kraju blizu Kathenowa. Kazprava je vsekakor že zato zanimiva, ker se lm zagovarjal mož. ki je drugače prt prometnih nesrečah sam zastopal obtožbo. 17. junija: Koma v r.enoro ' 1'emiland v Havre i 18. Junija: | SiHicndam v rt^iijltigno »ur M«r Miniiftonka v Clfilming 21. Junija: Lafayette v lfavr» 22 junija: rt-- Kranrp v l(<\ r<> l'i **s Kie "ur Mfr 2€ junija: CtMilumbuB v ClierlMiurg In Itr^mn Ca. Junija: J*«>iil»* <:randf> v fJfnnvo leviathan v Cherbourg 2S. Junija: Pari« v Havre Aquitania, v Clierb>;urg 30. junija: Cliatntiiain (N'OVI l v lla -. r«> U»'iieial von Steu'''n v l!i'«iiif>r. PREDZGODOVINSKE NAJDBE V JUŽNI AFRIKI Xi dol?«» te^ra. ko je italijanski časopis "Oltre niare" prinesel zanimiv članek o najnovejših pred-zgndovin*kih najdbah v Afriki. V Transvaalu so odkrili relief v preprostem slo*ru. vklesan v kamen pred mno-jrrebom. Xe daleč vstran je drng prizor kronanja novega kralja, pred njegovimi nogami so poglavarji. ki darujejo kralju puščice in loke. Vse figure so slovesne, v naravni velikosti ter čisto realistične. Zelo spominjajo na mikensko kulturno tlobo. Zaradi teh najdb, ki so jih zadnji dve leti našli v Transvaalu in Kodeziji, sodijo sedaj učenjaki, da je neznan 20. Julija: r r»s I vel t v ("le Jul'ia: • lyrapir v riifrtH ■ure i v • "h»»r > lutjt »rt v «"It*-: 1» •urg 22 lilija: t . ris v H.ivrp 1 - nl.a ri'1 v lf,«\re Z'%. julija: f ♦•t »m.e i ri.i v '"li* rl. -i \ • l**nd i m v B*»u • •iti,t 2R. Julija: ■'irp i '•irn^f \ H.IVI ! • ntsrlitaiid v 22. jun. ILE DE FRANCE Priglasite se na NAŠE ZASTOPNIKE ali direktno na nas cJreaeh. J&ae 19 State Street New York iz New Yorka preko Cherbourg* 24. JUNIJA pod osebnim vodstvom — Mr. M. Ekerovicha, znanega uradnika Cunarilo-voga newyorskega urada, ki ve, kako se je trebi brigati za potnike, da jc njihovo potovanje na vodi in na kopnem prijetno in brezskrbno. PotniUi bodo zapustili Pariz na posebnem vlaku, ki jih bo povedrl brez presedanja naravnost v Jugoslavijo. tako da bodo samo eno noč na vlaku. VSE KARTE ZNIŽANE ZA 20% Preskrbite si prostor takoj. Vprašajte vašega lokalnega agenta ali CUNARD LINE visoko kulturen narod prt*d mnogi* tisoč leti živel v Južni Afriki, odkoder se je njegova kultura potem širila proti severu v Egipt. Zanimivo je. da so ^like posmrtnih slovesnosti v Kodeziji po nIo-gn in znarain zelo podobne olikam iz grobov egiptovskih fara-nonov.' VSE LINIJE in PARNIKE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atlantske Linije in zato lahko odpremi vsakeoa pot* nika na kateremko'i parniku. V vašem interesu je. da se kadar mi. slite na potovanje v stari kraj. ali od tam sem. vselej obrnete na staro, znano in zanes'jivo domače pod letj? LEO 2AKRAJ&EK General Travel Service 1359 Second Ave.. New Vortt. N. Y. 13 LET V TEM POSLU!