Qredntitira in uprauuištro:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti TUk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Hapočnina lists:
Celo leto...................(2	K
Pol leta...................  6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 129.
Maribor, dne 5. novembra 1909.
Letnik I.
Kriza.
Dunaj, 5. novembra 1909.
Gospa kriza hpdd po ,prostorih državnega zbora. Sedanja situacija je nevzdržljiva, to je splošno mnenje na slovanski in nemški strani. Ako bi si upal baron Bienerth z ostanki svojega ministrstva stopiti pred državno zbornido, je samoumevno, 'da nej more od Slovanske Jednote pričakovati vsaj boljšega sprejema in prijaznejšega razmerja, kakor za časa, ko je imel. Še Zadka in Brala v svoji sredini.
Zato je mogoče le dvojno: ali da poda baron Bienertbi demisijo svojega invalidnega ministrstva, ali pa da s svojim invalidnim ministrstvom ostane ter začne 'delovati Is paragrafom 14, Vladanje s tem paragrafom je tudi nujno v slučaju, ako bi se baron Bie-nertb odločil za ,razpust državne zbornice, kajti pred novim letom ne more dobiti novega državnega zbora, a v tem terminu potrebuje ysaj budgetnega provizorija.
Hoda Če si prav razlagamo različna znamenja, si baron Bienerth ne upa s paragrafom 14 ?na dan. Mogoče bi namreč bilo, 'da ga ge potem nekateri člani njegovega ministrstva zapustijo, predno pride do tega, da podpišejo odredbe s paragrafom 14. Recimo, da bi Weisskirchner, Dulemba, Bilinski, Schreiner tudi osebno hoteli podpisati, bi njih stranke vendar tega gotovo ne dopustile, in vsi vemo, da se nekateri izmed imenovanih ‘oseb še nikakor nočejo ubiti, ampak zidajo še zlate gradove na svoje osebe.
Vedno bolj se torej v parlamentarnih krogih kristalizira mnenje, da bo prej ali slej Baron Bie-nerthi vendar dal demisijo, Slovanska 'Jednota je danes imela sejo, v kateri je temeljito razpravljala o situaciji in prišla nazadnje do soglasnega sklepa o resoluciji, ki jq je predlagal dr. Šušteršič:
Slovanska Jednota izjavlja, dai)ji je nemiogo-če, pogajati se z vlado v sedanji sestavi.
Nasprotno pa je Slovanska Jednota pripravljena, pospeševati mirni razvoj sedanje krize in začeti v tem smislu pogajanja le s ’tako vlado, ki bi zagotovila sistem polno pravičnosti nasproti vsem narodom države.
p°b‘ski klub je tudi prepričanja, da je postala kriza akutna in 'da se mora kmalu kaj zgoditi. Zato ima sedaj tudi vsak dan posvetovanja s Slovansko
PODLISTEK.
Šolske sestre iz Maribora v Afriki — novo življenje avstrijske naselbine.
Sestre Sabine ni več v Maribora! Pogrešajo jo stariši, že bolj pa otroci. Saj je tako spretno vodila slovenski otroški vrtec in si pridobila zase vsa srca, spoštovanje in zaupanje. Bila je vzgojiteljica v p rarem pomenu besede« druga ma,ti otrokom. Ni z lahka hajti na Slovenskem učiteljske moči, ki bi umela ta«.o spretno vcepiti otrokom pravega narodnega duha in goreče pobožnostih Sestrino delbvjajnjle je begalo po otrokih nehote v mariborske slovenske rodbine in odprlo marsikaterim starišem, ki se nišo več zavedali Bvsoje narodnosti, oči, da do začeli premišljati o svojem rodu in postajali po mladih otročičih vneti Slovenci.
Njen odhod iz i Maribora je gotovo obžalovanja vreden. Pogrešamo jo in pogrešali jo bodemo. Toda le edina tolažba je za nas, 'da je Šla daleč proti jugu v črno Afriko, v veliko mesto Aleksandrijo, kjer bivajo tudi’Slovenci, ki potrebujejo še boli spretne učiteljice, nego mi v Mariboru. Meseca avgusta (25.) je zapustila s sestra prednico Maribor. Dasi se je težko Uočila od svojih starih znancev v, Mariboru, je otročje veselo poskakovala, ko je slišala, da mora v Afriko. Njene iskrene želje, le enkrat potovati 'daleč, daleč tja proti jugu, so se ji uresničile. Ta klic je bil za njo najsrečnejši dan v življenju.
Sla je proti solnčni Italiji. Na katerega učenjaka še ni blagodejno uplivala dežela pomaranč, palm in fig? Lahko si mislimo, kake vtise je imela skromna sestra, ko je med potom ogledovala znamenite
Jednoto in z Nemci. Tudi poljski klub je za mirni razvoj sedanje situacije.
Vse v parlamentu je torej sedaj za miren razvoj. Ako Bienerth tega noče, potem mu je res le do tega, da zgotovi nekatere vladne zadeve s paragrafom 14. Mogoče, 'da se to zgodi. Toda potem je gotovo, da tudi ne pride več pred sedanji parlament niti on niti kdo drugi, ampak da se po dovršitvi naloge, ki jo hočejo vladni krogi s paragrafom 14 zgotoviti, razpusti parlament.
Kraljestvo laži.
Nihče ni značilnejše in krepkejše zadel Bogu in krščanstvu nasprotno svobodomiselstvo, kakor Sveto pismo, ki imenuje poglavarja svobodne misli očeta laži, poosebljeno laž, laž samonasebi.
In res! Kaj je pri naših liberalcih, socialistih, protiklerikafcih in kakor se že vsi pišejo, najbolj značilno? To, da naglašajo, da so za napredek in svobodo, a so nazadnjaški, in svobodo, če ni zanje, sovražijo! Laž je njih bistvo, lagati se morajo, laž je prva točka njihovega programa,
Le poglejmo! Kako se naši svobodomiselni zavzemajo za vedo! Le to je resnično, kar uči veda, in vera), ki znanost nasprotuje, je prevara, potva-ra, duhovniška izmišljotina ali pa tvorba otroške ljudske domišljije. iZiato so tako proslavljali Haeck-la, ker je s svojimi monerami in gastrulami, s svojimi psihiškimi atomi in vsevednim razvojem, kakor se te reči imenujejo, hotel utajiti Boga in ubiti versko čustvo v človeškem srcu.
Ko pa je nedavno naravoslovec Brass nepobitno dokazal, da je Haeckel goljufali in da je v svrho dokaza za svoje znanosjtne trditve potvarjal klišeje na prav neumen način, pa so svobodomiselci utihnili, kakor utihnejo žabe, če zalučaš kamen v mlako.
Zakaj? Ker jim za vedo samo nič ni. Njim ne prija, Ida bi veda ne učila, da ni Boga. Njim ne ugaja, da Reinke in 'drugi povdarjajo, kako je veliko trditev razvojnih učenjakov nedokazanih, kakor jim tudi ni prav, da je nepristranska z. ta nosi silno veliko domnev bfogotajnih materialif3tov ini monistov zavrgla, kajti .znanost samonasebi in nje resnični napredek je našim svobodomiselcem deveta briga
kraje Benetke, Padovo, Loreto, Asisi, Rim, Neapel, Mugnano in Brindisi.
Petnajst dni je trajala vožnja; morje je bilo od Brindizija, kjer sta se vkrcali, jako nemirno; ni bilo potnika, da bi mu ne bilo postalo slabo. Desetega septembra sta se sestri zelo razveselili, ko zagledate suho zemljo. V prostorni luki 'se je vstavila ladja.
Kako drugače je vse tukaj! Človeku bi se pač tožilo t,akoj spočetka >po domovini, če bi ne bilo več znancev v tej tujini. Pričakovali so se,tetri avstrijski naselniki v luki v precejšnjem številu. Raznesla se je vest med njimi, da se sestre ne vrnejo več v svet zamorcev« Tem večjo 'je bilo vesolje med njimi, ko so slišali, da ni resnično to poročilo. Prijazni so sprejeli došli sestfri.
Dne 27. septembra so sestre pričele s šolo. V šoli se poučuje v treh jezikih, v slovenskem, nemškem in italijanskem. Avstrijski podaniki uvidevajo veliko potrebo svoje Šole v Aleksandriji, dasi neka^ terl s početka niso imeli pravega smisla za svoje Šolstvo,) Stevilb otrok se je letos proti lanskemu letu že podvojilo. Vedno še se otroci na^novo oglašajo. Solarji so večinoma Avstrijci, pač pa zelo različne narodnosti.
Dne 4. oktobra je bila izredna svečanost, ka-koršne avstrijska naselbina vi ’Aleksandriji Še ni doživela, Sestre, so dobro pripravile? otroke v petju. Prvikrat se je ta 'dan, na cesarjev god, pela slovesna sveta maša v proslavo presvitlega cesarja Francia Jožefa, Neumorno delavni in požrtvovalni P. Benigen je posredoval in 'dosegel, da je ibila ta maša v aleksandrijski stolnici. .Otroci so peli prav pogumno in navdušeno v cerkvi cesarsko pesem y slovenskem in nemškem jeziku; na ’orgijah jih je spremljal 8. pater. V Aleksandriji v stolnici — slovensko petje! V Mariboru v stolnici — ga ne smo b(iti'! !| Petje je imelo idobre učinke. Vzbudilo je v)marsikaterem naselni-ku, kj> je izgubil v tujini že precej čuta za svojo domačijo, spomine, sladke spomine na rojstni kraj. To-
Oni le to razumejo, da je treba zoper krščanstvo zabavljati in kdor jim da zato tvarine, ta je znanstvenik in s čudovito reklamo, kakor smo jo pravkar občudovali pri Ferrerovi gonji, vzdignejo take preroke na prestol in v prvi vrsti z lepinj besedami omamljajo mladino,
Ali pa nauk o Kristusu! Vsak, ki se peča s tem sila zanimivim vprašanjem, ve, da Kristologija, veda o Kristusu;, njegovi osebi in naukih, od. dne do dne narašča, in da se naj večji! dluhovi ob njej poizkušajo. Ve pa ob enem, da je stališče pjrofesio-nelnih bogotajcev glede Kristusa že dobro desetletje od znanstvenikov zavrženo. Vsi, ki danes resno o Kristusu pišejo — največ je protestantov — priznavajo, da je v njem nekaj nepojmljivega, vzvišenega in nedoumnega, naj se potem tako ali drugače razlaga. Danes se znanstveniki le smejejo jtistim, ki Kristusa pojmujejo ali za poosebljeno judovstvo, ali pa za svetu sovražnega mistika, ali celo za psihopata — duhobolnega po doiftače —, ali za prehodno osebo od semitstva do arijstva, in kakor se že vse te enostranske fraze imenujejo. Kristus je osebnost, ki se ne da v tako ozke meje ukloniti.
Kaj pa naši svobodomisleci? Ja — njih pič ne briga, kaj je znanost o Kristusu dognala, kaj ona o njem sodi. Zanje je le to res, kar Kristusa taji In ne priznava njegovega božanstva. Netopir ne pozna spektralnih barv, on vidi le noč in mrčesje, ki je prilagođeno za njegovo hrano. On taji solnce, ki ga ne vidi. Tako se posmehuje tudi slepec, če mu pripoveduješ o ultravioletnih žarkih.
Oni i svobodomiselci — imajo vse drugačne znanstvenike. Renan in Feuerbach sta preveč zastarela t— žalibfog posežimo tedaj po — Maoharjlu.-Kaj je ta Maehar? Nepoboljšljiv čvekač in z bujno domišljijo obdarjen, kakor rajni Zola. Noben znanstvenik na celem svetu se ne zmeni za Maeharjeve trditve, o njegovem imenu niolči svetovna znanost. Toda za naše svobodomiselce je dober. Ta Maehar je bil nekoč v Rimu in je v arhivih bral, da so ec pod papežem Aleksandrom iz rodu Borgijcev godile v Rimu nespodobne reči. To je znanost že davnei vedela, najbolj temeljito je o tem pisal sioveči zgodovinar katoličan Pastor. Da se iz izprijenosti Aleksandrove, ki je od svoiega rodu podedoval hudo po! tenost. ne da kovati orožje zoper tcemcev in Jvristu-
da ne samo sladki, tudi otožni spomini so se vzbujali pri marsikaterih navzočih. ’Navdušenje je bilo veliko med sicer docela drugače sodečimi možmi, veselje se je vzbujalo med ženami;, videl si lahko tu pa tam brisati v svitu lesketajoče solze, ki so se utrinjale iz mokrih oči.’po resnih obrazih. To je bil prizor — katerega zamore človek umeti le v tujini, v svetu črnih ljudi. In ta začetek je upjival dobro! Bog daj, da bj sestre pri svoji požrtvovalnosti' žele obilo sadu svojega neumornega delovanj a. ^Bog plati njim in tudi marljivemu bojevniku v Afriki Ö. patru Benignu trud in požrtvovalno delo. S prihodom šolskih sester iz Maribora se je pričelo vi Aleksandriji za avstrijske, zlasti slovenske naselnike zares nbvo življenje.
Knjige družbe sv. Mohorja.
Sest, oziroma sedem lepih knjig je zopet izdala družba sv. Mohorja v Celovcu. Za tiste ude, ki na želijo.'molitvenika, je namreč poskrbela družba z drugo Knjigo-povestjo:, „Navzgor—navzdol.“ Vsebino vseh knjig smo že priobčili, na tem mestu pa si hočemo o-gledati vsako knjigo nekoliko natančneje.
1. Koledar za leto 1910 diči nova naslovna slika, katero je narisal znani slikar Anton Koželj« Slika nam predstavlja Blejsko jezero z otokom. Vsebina koledarja je zelo raznovrstna. Poleg običajne vsebine obsega celo vrsto mičnih pesmi, povesti, životo-plsov in drugih koristnih spisov. Med pesniki je najbolj zastopan priljubljeni slovenski pesnik Anton Medved, kar deset njegovih povesti najdemo v koledarju, poleg tega pa še Šaljivo-resno igro v dveh dejanjih „Prvi april“, katera se bode na naših odrih gotovo zelo priljubila. Med pesniki so Še zastopani: Ivo Pregelj: Vinograd; Fr. Neubauer: Iz potujčenega Srema in Ob Vrbskem jezeru ter I. Mohorov s pesmijo: V tujino.
■Jurij Trunk nas s -spisom JCe se zemlja trese ..popelje v kraje strašnega potresa v Kalab-
sa, to tudi že vemo. Vemo celo to, da je ve idea Božja moč in previdnost, ki je cerkev ohranila, čeprav je sedelo pa stolici svetega Petra nekaj — in sicer prav malo — nevrednih naslednikov.
Toda Machar je prišel do čisto drugačnih za», ključkov. On. sodi, da, če je bil Aleksander izprijen, je izprijena tucfc cela cerkev. Da», on sklepa celo, da ta izprijenost pohaja od Kristusa, ki je človeštvu zapustil 'za dedščino največje prokletstvo — judovstvo. Kajti, da je krščanska yera Vi svojem bistvu judofvska, to je za cenjenega Macharja čisto jasno. 'Judi so klali vole in cvrli jagnjeta Bogu v dar, kristjani pa tudi govore o nekem jagnjetu, ki se za svet in njegove grehe žrtvuje. Pa —• judovski veliki duhovnik je celo imel pokrivala z dvema rogovoma, krščanski škofje pa nosijo mMro z dvema koncema, ki pravzaprav predstavljata dva roga, Če se natančneje pogleda . . .
Naši svobodomiselci, mlactoliberalci ali radikalci so seveda tako izvirni, da so Slovenstvu odkrili ženialnega Macharja. V Gregorčičevi knjižnici v Ljubljani ga je zasledil nek radikalen Študent — in sicer v nemški prestavi pa je Šel ž njim okoli kakor svoj čas Egipčani s črnim bikom. In čisto sa-moposebi umevno je, da je potem #a Macharja izvedel tudi „Narodni Dnevnik“, ka ga je populariziral v podlistku, čeprav je Macharja odkril že dav-nej, davnej naš Kristan, ki je mepda njegovo „Magdaleno“ pred mnogo leti prestavil, ne da bi s tem podrl krščanske vere . . .
Poučna je ta stvar zato, da nihče ne bo presenečen, <če nam „mladi“ po dveh mesecih odkrijejo zopet kakega novega znanstvenika. „Zato sem vam povedal, da boste vedeli, kadar bo prišlo.,“ Drugič pa je ta ireč zato poučna, ker kaže, kakšno načelo vodi naše mlado-Slovence pri vsem njihovem delovanju. Ni dobrega pol leta, so pisali v nekem svojem mesečniku tako ganljivo o veri in verskem čustvu, da bi se bil človek kmalu zjokal. ITo je bilo takrat, kš je Haeckl in njegov nauk o izvoru človeka iz opice izgubil ves kredit ko je slovensko ljudstvo odločno pokazalo, da brezvercev ne mara in ne upošteva. Od' tistega časa sem so vsi liberalni listi od „Dnevnika“ do „Tovariša“ pisali, da je krščanstvo vzvišeno in da je vzvišen celo duhovniški poklic, samo če se ga ne meša s politiko . . . Zdaj pa, ko si menda mislijo, da je vseeno, če, zabavljajo ali ne,, so se zopet povrnili k svojim starim trditvam, da so verske dogme bajke.
Ta stvar nas ne sme vznemirjati. Se veliko takega ropota bo na Slovenskem. „Znanstvenikov“ bomo še veliko imeli, Še se bodo prikazale trditve brezverskega in bogotajnega značaja. Naši svobodo miselci bodo kakor doslej tudi odslej šli preko znanosti in napredka, ne da bi jih pekla vest; lagati in potvarjati ne bodo nikdar nehali, saj pripada njihovemu početniku očetovstvo laži, ki mu ga nobeden ne odvzame.
Za nas pa od dne do dne rastejo naloge in raste odgovornost. Zlasti moramo varovati in pravega napredka učiti mladino. Kajti, ne varajmo se, zlo se mladine preje prime kakor dobro — in čeprav v mladeničih ne ostane navadno vse, kar jim nasprotniki vtepejo v glavo, ampak se ziasti protiverske stvari zelo precedijo, ostane v njih verska brezbrižnost in mržnja do cerkve.
Tu izrekamo popolnoma osebno mnenje — zdi se nam, da bi bilo najbolj umestno in za dobro stvar le koristno, če lv< se naša štajerska, kranj-
riji. Pove nam, kaki so bili ti kraji pred potresom, in ipotem .natančno opiše strašno potresno katastrofo. Ta spis je opremljen tudi s štirimi krasnimi slikami. — Znani pisatelj Fr,» S. Finžgar nam je v črtici „Skopuhom smrt“ natančno opisal pravega skopuha. Izmed drugih spisov omenjamo Še:	Ivana d’ Ark,
kjer se nam v kratkih besedah opisuje življenje te francoske narodne svetnice; Darvinizem in krščanstvo ,(Fr. Pengov), ki je veliMega pomena za sedanji Čas, ko verski nasprotniki tako zastrupljajo jiaše ljudstvo; „Slovenski luteranci“, „Zrakoplovi“, „Josip Le-vičnik“fc{spisal Tomo Zupan; „Ruske pravljice“, „Ve, koslav Legat“, „Sveta gora Atos“, kateri spis je o-premljen z lepimi slikami; „Največji sovražnik človeštva“, katerega je spisal Z. B. Pisatelj stoji popolnoma na znanstvenem in praktično edino vzdržljivem protialkoholnem stališču, katerega more zavzemati vsakdo, kdor se hoče boriti s tem največjim sovražnikom našega ljudstva. Koledar krasi letos 32 lepih slik, kar je .gotovo veliko število.. — Iz tega razvidi-mo, da nam letošnji koledar nudi res mnogo lepega in koristnega čtiva, poleg tega pa Še mnogo krasnih slik. Zato bo gotovo razveselil vse družbine ude. — Omeniti bi imeli le nekaj besedi glede imenika udov. Letošnji imenik obsega nič manj nego 126 strani. ,Ta prizadeva družbi veliko stroškov, in gotovo bi bilo bolj umestno, akb bi dala družba mesto imenika drugim knjigam več gradiva, ali pa celo dala mesto rednih šestih, vsakemu udu sedem knjig. Zato pa pozdravljamo misel Družbinega odbora, da bi izšel popolni imenik udov vsako tretje leto, dve leti bi se pa izdalo samo izpopolnilo k prejšnjim imenikom. Izpopolnilo bi prineslo imena udov, ki so na novo, pristopili in tistih, ki no izstopili. .To je jako pametna misel, katero bode gotovo večina udov pozdravila z veseljem.
„Podobe iz misijonskih d e ž e 1“, I. zvezek. tTo je nova knjižica, katero je izdala »Mohor-
ska, goriška in koroška mladeniška organizacija medseboj bolj združila, kar Še posebno velja na Štajerskem za Orla in Mladeniško zvezo. To bi nam le koristilo in prineslo enotnost in z njo moč v našo mladinsko organizacijo, ki je postala za nas Štajerce pravzdaj izredne .važnosti. Znebimo se Slovenci separatizma tudi na tem polju!
Velik mladeniški tečaj v Ljubljani.
Nevzdržno koraka naša mladina dalje:	Od-
sekov Orla je danes po ceii .Sloveniji 90, samo na Kranjskem 67. Komaj so mijbu|le mnogobrojne poletne prireditve, ki so zbirale na stotine naših fantov, že se pripravlja slovenska krščanska mladina za pozimsko delo. Okrožja, ki združujejo .po več odsekov po njihovi naravni krajevni pripadnost^ so že začela s prirejanjem tečajev, in 'danes je naša organizacija na znotraj že tako močna, da je centrala močpo razbremenjena, v zadnje, dobi pošiljajo odseki na ustanovne shode telovadnih odsekov lastne govornike, vsled česar je bilo zadnji čas o osrednjih organizatorjih Orla, ki imajo, itak na drugih poljih obilo dela, nekoliko manj čuti. .To je že veli-kansk uspeh, da smo vzgojili organizatorje na deželi; s takimi sadovi se pač nobena nasprotna organizacija ne more ponašati.
Uvod v pozimsko delo bo otvoril
velik mladeniški tečaj,
ki bo trajal
od 7. 'do 20. novembra t. 1.
in se bo vršil v Ljubljani. Ze zdaj je Z ah j priglašeno veliko število fantov, tako da bo v omenjenih dneh v sredjišču Slovenije zbranih gotovo, do 180 fantov, torej trikrat več kakor lani. To bo v resnici vseslovenska prireditev, na kateri bodo udeleženci iz zelene Štajerske pa doli do Trsta.
Mladeniški tečaj bo izobraževalen in telovad-sko-tehničen.
Predavanja
bodo o sledečih tvarinah:
1.	Narodno gospodarstvo.
2.	Temelji socialne vede.
3.	Razvoj katoliškega gibanja med Slovenci.
4.	Praktično delo v naših 'društjvih in odsekih.
5.	Socialna higijena in pomen telovadbe za telo in duha; disciplina in zdravljenje volje.
6.	Gojitev umetnosti in lepoöütja sploh v naših društvih.
Predavanja se bodo vršila dopoludne in popo-ludne in sicer k večjem dva en dan, da ne bodo fantje niti najmanj preobloženi in bo obilo prostega časa za izlete in poučne oglede.
telovadba.
Načrt za telovadni tečaj je Be popolnoma izdelan in je sledeči:
Nedelja, 7. novembra.:	Seja vaditeljev prve
tedenskega tečaja.
Ponedeljek, 8. novembra:	Od 2. do 4. popol-
dne redovne vaje začetne; od 8, do % 10. zvečer ponavljanje redovnih vaj in vaje početnih gibov prostih vaj.
jeva družba in s katero nam je pričela poročati o razvoju katoliške cerkve po, poganskih krajih. Naš rojak, p. Veselko Kovač, poroča iz daljnega Kitaja; za .nas jako zanimivo je poročilo o razvoju katoliške cerkve v Bosni, potem imamo zopet poročila iz Daljnega vzhoda in s’ednjiö poročilo o delovanju misijonarjev v Afriki. Ljudstvo bo take reči rado Čitalo in zato'je le čestitati odboru Družbe sv. Mohorja, daje pričel z izdajanjem poročil iz misijonskih dežel.
„Pisana mati,“ I. F.. Malograjski. (Slovenskih večernic 62. zvezek.) Vsebina te povesti je čisto na kratko ta-le: Stari Mlakar je imel dva sina. Starejši, France,- je študiraj za gospoda, a ni hotel v semenišče, kakor je iželel oče, ampak se je nekam izgubil. Mlajši se je hotel oženiti na dom z neko deklico, a mu je oče vsilil drugo. Svoje prve, od očeta vsiljene žene ne mara in jo pretepa, dokler mu ne umrje, dasiravno jo bila zelo dobra. Potem se pa oženi z žensko, ki jo je hotel jže poprej in ki se je med tem tudi že omožila in postala vdova, — Povest se sicer gladko, čita, jezik je lep, vendar je v njej premalo resničnega, kipečega življenja, pogrešamo zdravih, naravnih ljudi. Vidi se pa, dai pisatelj ni Štedil z marljivostjo.
„N ai iv jz g o r—n !a v z d o 1.“ Spisal dr.; 'Josip Vošnjak. V tej povesti opisuje pisatelj dobrega in slabega častnika. Bric je lahkomišljen častnik, ki ima dolgov čez mero. Da se reši teh, se oženi z bogato vdovo. V zakonskem stanu se pa ne pohbljša, ampak zapravi ženi celo premoženje, goljufa in ponareja podpise, pride v roke sodnije, se poizkuša ustreliti, 'a mu Izpodleti, in slednjič je obsojen na pet let ječe. — Drugi častnik Bregar živi solidno, varčuje z denarjem, izpolnuje svoje dolžnosti. Njegova Čednost se izplača 9 teto, 'da dobi slednjič vrlo narodnjakinjo za Ženo. — Tudi iz te povesti, ki je ’sicer ne, moremo prištevati med slovstvene umotvore, bo ljudstvo lahko zajelo marsikak dober nauk.
Torek, 9. novembra: (Od 2, do 4. redovne in proste vaje; od 549, do 10. zvečer 'Šrodna telovadba.
Sreda, 10. novembra:	Od ß. do 4, popoldne
redovne in proste vaje; od 0,; da Zb zvečer tehnična
predavanje „Redovnih in prostih vaj gibi“;, V|. Jeločnik.
Četrtek, 11, novembra:	Od 2. do 4. popoldne
orodjpa telovadbi; od’ 8. do JO. zvečer yzörpa telovadna ura: redovne in proste vaje in orodna telovadba.
Petek, 12. novembra: Od 2. do 4, popoldne redovne ip proste vaje; od %6. do ,7. zvečer tehnično predavanje: „Poveljevanje, vaditelji, statistika“, V. Jeločnik. Od m do 10. zvečer vzorna telovadna ura: redovne in proste vaje in orodna telovafüDs*.
Sobota, 13. novembra:	Od 2. do 4. popoldne
vzorna telovadna ura; od 8. do 10. zvečer javna produkcija obiskovalcev prvotedepskega tečaja.
Nedelja, 14. novembra: Seja vaditeljev drugo-tedenskega tečaja.
Ponedeljek, 15. novembra: Od 2. do 4. popoldne redovne in proste vaje, orodna telovadba; od
8.	do 10, zvečer nove proste vaje.
iTorek, 16, novembra:	Od 2. do 4. popoldne
redovne vaje, stare in nove proste vaje, orodna telovadba;! od %9. do 10. zvečer nove proste vaje, sabljanje.
Sreda, 17. nofvembra: Od 2. do 4. popoldne vzorna telovadna ura; od 6. do 7. zvečer tehnično predavanje:	„Hibe redovnih in prostih vaj, povel-
jevanje“, V. Jeločnik. |Od %9L do 10.- zvečer nove proste vaje.
Cetritejc, 1,8. novembra: ,’Od 6.i do 7. zvečer sabljanje; od VS. do 10. zvečer vzorna telovadna ura.
Petek, 19. novembra:	Od 2. do 4. popoldne
proste vaje, sabljanje, orodna telovadba; od %6. do
7.	tehniško predavanje: „Telovadni znaki na kroju“, V. Jeločnik. Od ’/29. do 10. zvečer vzorna telovadna ura.
Sobota, 20. novembra: Od 2. do 3, pouk telovadnih! vodnikov; od |3, do % vaditeljske skušnje; od 8, do 10. zvečer zadnji telovadbi uri, fci, ste h-krati skušnja za javni nastop, ki bo v nedeljo potem.
Občni zbor Orla
se vrši v nedeljo dne 21, novembra in isti obsega sledeče:
Ob 8, uri dopoludne sveta maša v frančiškanski cerkvi.
Okoli 9. ure:
1.	Poročilo tajnika In blagajnika.
2.	Statistika.
3.	Poročilo načelnika.
4.	Organizacija in avtonomija okrožij.
'5. Organizacija verske jn izobraževalne misli v naših odsekih.
6.	Uredba posameznih ip Zvezi njih prireditev za leto 1910.
7.	Volitve predsedstva in nadzorstva.
Isti dan po občnem zboru se vrši v veliki dvorani Uniona
Javna telovadba in veselica,
počenši od 6. ure zvečer.
Zlasti naši ljubljanski somišljeniki, ki že dolgo piso v svoji sredi videli nastopa Orlov, bodo tega veseli. Telojvadba bo brez dvoma vzorna in bomo imeli priliko videti, na kakšni stopinji izurbe so slovenski Orli.
Tako naša mladina napreduje, tako se pri-pravlja za respe boje življenja in daje trdna jamstva, da smemo nanjo brez skrbi zidati narodovo bodočnost!
Puhlo in smešno je širokoustenje nasprotnike v spričo tolikega pozitivnega dela na paši strani in spričo zavesti, da je jedro slovenske mladine v taboru krščanske nvsli!
Politični pregled.
Začek in Braf pri cesarja.
Cesar je včeraj sprejel v avdijenci nova tajna svetnika, bivša ministra dr. Začka in Brafa. Cesar jima je rekel: „Zah valj njem se Vama za Vajino delo, obnašala sta se vedno korektno, demisije pa ne morem odobravati. Vidva bi morala vstrajati, potrebe Vajinega odstopa ne priznavam.* Po teh besedah se ngiba, zakaj je bila demisija sprejeta.
Cesar in nemški zakoni.
Včeraj je cesar med splošnimi avdijenoami sprejel tndi danajskega žnpana dr. Lnegerja, ki mn je izročil spomenico danajskega mesta v zadevi humanitarnih podjetij v jubilejnem leta. Dr. Laeger se je pri tej priliki zahvalil cesarju, da je sankeijonirai protislovanske postave. Cesar je na to odgovoril, da je to prav rad storil.
Proti „Poljskemu klubu*.
Neodvisni poljski listi z vso odločnostjo obsojajo politiko „Poljskega kluba* napram Bienerthovi vladi in njegovo stališče nasproti znanim protislovanskim zakonom, ki so dobili pravkar vladarjevo sankcijo. List „Nowa Reforma* piše med dragim:	„Obžalovati je treba, da Poljski
klnb ne stoji na višini svoje naloge in ni znal zavzeti takega stališča, ki bi takoj bistveno spremenilo položaj. Večino, ki ima vlada v parlamenta, je vspričo češko-jugoslovanske
opozicije zgolj akademičnega pomena. Brez poljskega klju-ba bi vlada ne imela večine. Odločni protest Poljskega kluba proti sedaj vladajočemu sistemu, bi takoj spremenil situacijo in bi napravil konec neznosnemu nemškemu gospodarstvu. Poljski klub iz neumljivih vzrokov neče storiti, zato pada vsa krivda glede proti slovanske vladne politike nanj. Zato je treba z vso odločnostjo obsojati politiko kolovodij Poljskega kluba in z vso vnemo delovati na to, da se klub prisili, da bo vodil politiko, ki bo odgovarjala enako poljskim, kakor tudi slovanskim interesom“.
Pesimistično mnenje pri Čehih.
Včerajšnji češki listi so prinesli z zaupne konference . čeških poslancev jako pesimistično poročilo, v katerem se izjavlja, da na plodonosno delovanje državnega zbora sedaj sploh ni misliti. Praška „Union“ poroča iz Dunaja: Med tem ko se v krogih, ki imajo stika z vlado, zatrjuje, da bo Bienerth že v najkrajšem času pričel s poizkusi za omo-gočenje delovanja češkega deželnega zbora, se na drugi strani svetuje Bienerihu, naj počaka, da pridejo češki poslanci sami k njemu, ker je v njihovem interesu samem, da se rešijo iz sedanje zagate. Nam se pa zdi, da mora ministrski predsednik ubrati pot preko Prage, ako se hoče izkopati iz sedanjega položaja, v katerega je vsled svoje slabosti zašel. Položaj se bo težko izboljšal, ker se tudi pri Poljakih že pojavlja vidno nezadovoljnost s sedanjimi razmerami. Razni poljski listi bridko očitajo Bienerthu, da si skuša pridobiti zaslug za ohranitev sedanjega vladnega sistema in da je tako sokriv sedanjega položaja. Nihče ne ve, na kak način se bo prišlo iz današnjih razmer. V zadnjem času je igrala veliko vlogo kombinacija uradniškega kabineta, ker tako v mladočeških kakor češko-agramih krogih obstoje nagnenja do takega kabineta. Mi ne razumemo teh nagnenj, ker imamo slabe izkušnje od zadnjega uradniškega kabineta.
Razburjenje na Češkem
zaradi sankcioniranja protislov. postav.
Poslanec Masi alka je imel volilni shod, na katerem je rekel med ‘drugim:'
Češki (poslanci niso mogli' preprečiti sankcioniranja narodnih zakonov za štiri nemške pokrajine, a sankcija povzroči vi deželi veliko agitacijo, ki bo zelo slična oni, ki so jo povzročili Nemci za časa Ba-denija. Sankcijo teh zakonov se ima smatrati za enega najsovraižnejših Činov, ki so bili napravljeni proti Češkemu narodu »pod sedanjim vladarjem.
„Den“, glasilo dr. Kramara, je bil zaplenjen, ker je objavil nekatere sestavke in Mastalkovega govora.
„Videmski1 Dennik“ piše: Češki poslanci znajo sedaj, kako se ima jo zadržati inapram ministrskemu predsednika Bienerthu, 'On si bo pač prizadeval, da bi dovedel parlament do ‘delovanja, s tem, da si pri-t zadeva doseči sporazum za zasedanje češkega deželnega zbora, a ostalo bo le pri poskusih. Češka politika je pač napravila od Badenija sem mnogo pogrešk, a nadejamo se, da ne store pogreške, ida bi paktirali z vlado, ki je odvzela češkemu levu en del njegovih pravic.) Češki politiki se ne «smejo več pogajati z enim Bienerthom.
Češki socijaldemokrate.
Ćeški socijaldemokrate so imeli včeraj na Dunaju klubovo sejo, v kateri so izjavili, da deželni jezikovni zakoni za takozvane nemške dežele niso narodnovarstvene postave, ampak politične klubovalne postave. Ker ima Biener-thova vlada glavni delež pri tem atentata na Čehe, je ir-gnbila zadnje pogoje za obstoj. Nadaljni njen obstanek bi pomenjal izvanredno politično nevarnost. Klub čeških soci-jaldemokratov svari pred vporabo § 14 in pred katastrofalnimi posledicami, ki bi jih tak sistem povzročil.
Delo v odsekih.
V železniškem odseka je spravil poslanec Dobernig v razgovor zvišanje tarifo? južne železnice. Železniški minister je odgovoril, da se posvetovanja za saniranje vrše, da pa radi razmer pri južni železnici vladi ni bilo drugače mogoče, da je dala dovoljenje za zvišanje tarifov provizorično in samo za eno leto. O tem se je vnela živahna debata, ki je trajala precej dolgo. Končno se je izvolil poseben pododsek v zadevi tega vprašanja.
Odsek za socialno zavarovanje je sklenil takoj začeti specialno debato o vladni predlogi za socialno zavarovanje.
Narodno-gospodarski odsek je razpravljal o zakonu za trgovske nameščence. Vladina predloga se je sprejela. Sprejel se je tudi predlog za zavarovanje proti nezgodam pri stavbinskih podjetjih.
Homatije na Grškem.
Vprizoritelja vojaške revolte Tybalda in njegovega tovariša Simulija so prijeli v trenutku, ko se je hotel podati iz atenskega predmestja Gudi v mesto. Oba sta izjavila, da sta se hotela prostovoljno izročiti oblastim. Oblečena ste bila v delavsko obleko. Odpeljali so jn takoj v zapor. Sedaj so prijeli vse častnike, ki so se ndeležili upora.
Krečansko vprašanje.
Turška vlada je poslala novo, energično noto na velevlasti, v kateri pravi, da je rešitev krečanskega vprašanja v smisla predlogov turške vlade zelo nujna.
Revolucija v Koreji.
Z umorom kneza Ita je začela v Koreji nstaja, ki bo v kratkem cbvzela celo to nesrečno deželo. Umor Ita je bilo kakor signal za ostanek, ki naj bi pridobil tej nekdaj neodvisni državi zopetno samostojnost. Po končani vojni z Rusijo so uveli Japonci v Koreji pravo strahovlado.
Umevno je torej, da se Korejci temu upirajo, kolikor le morejo, a če se pomisli na silno japonsko vojno silo, nam bo takoj jasno, da je tn vsak uspeh ustaje popolnoma izključen. Po dosedaj došlih poročilih se omejuje nstaja dosedaj na okolico nekedanjega glavnega mesta Seula. Na neko železniško postajo poleg Seula je naskočila četa 200 Korejcev, ubila postajenačelnika in vse japonske uradnike. Ustaja se širi dalje in zavzema vedno večji obseg.
Mohorjani! Ko sprejmete letošnje knjige Družbe sv. Mohorja, darujte vsak po svojih premoženjskih razmerah za naš narodno-ohrambni sklad!
Raznoterosti.
Liberalna morala. „Narodni Dnevnik“ poroča o žalostnem slučaju učiteljiščnika Maksa Kocbeka, ki je bil pred okrožno sodnijo v Mariboru zavioljo hudodelstva težke telesne poškbdbe obsojeni na 18 mesecev ječe.. Zagovornik, ki' «ga je branil pred so diščem, celjski dr. Kukovec, ga najbrž izkuša tudi obraniti za javnost v svojem lajbžurnalu. Zanimivo je, da izkuša „Narodni Dnevnik“ kakor povsod tako tudi tukaj vso krivdo zvrniti seveda na klerikalce. Kako je to mogoče, saj vendar tisti, kateremu je bila poverjena prva in poglavitna odgoja tega mladeniča, namreč njegov uče, nadučitelj Kocbek, ni klerikalec, temveč 2e od nekdaj izrazit liberalec in nekak vodja štajerskih slovenskih liberalnih učiteljev? Tudi njegov sin ni nikdar kazal klerikalnega mišljenja, temveč povse drugo. Kako bi bili torej krivi klerikalci? Toda liberalna pamet več ve. Katoliška tiskarna v Ljubljani je nekako pred idvema letoma izdala nekaj nedolžnih jCheriok-Ckoimesovih spisov. Upiteljišjčnik Kocbek se je pokvaril po branju drugih, večinoma n eniški h Chorlok- Cholmesovih cjetektivjniih romappvV Zato je katoliška tiskarna, oziroma so klerikalci krivi moralične skvarjenosti Kocbekove? Tjo je liberalna logika in „liberalna morala“! Mi tega1 žalostnega slučaja rvsmo izrabljali v strankarske' namene in ga tudi nikdar ne bomo,, ker pomilujemo g. nadučitelja Kocbeka zavoljo tega hudega udarca. Toda da bi nas grdili in sramotili brezstidni liberalni časniki, tega ne bomo (dopustili nikdar,
“Sloga“ morama naše liste polagati veliko važnost, ker skbro, polovico svojega prostora naklanja nam. Celo g. hofrat Ploj je smatral iza potrebno, v dolgem, m celo v precej pravilni ^slovenščini pisanem članku, odgovarjati na naša izvajanja. Drugo *pa je najbrž oskrbeli njevov oproda, studiosus Vesenjak. Čuditi bi se morali» zakaj Plojevo glasilo slovenske liberalne liste,, ki so Ploja takrat, ko ga je kandidirala Kmečka zveza za državni zbor, tako brezobzirno vlačili po blatu» pušča popolnoma pri miru, ob nas pa se tako rado drgne s svojo narodno-složno butico. Čudili bi se, ko ne bi poznali tistih tajnih zvez, ki se pletejo od slogaškega srca do liberalnega naročja-
„Sloga“ poroča v svoji zadnji številki, da bodo volitve v Hočah dne 11. novembra^ Zraven pa pristavlja zlobno vprašanje: „Ali so mariborski Slovenci in mariborski politiki storili kaj, da ne bodo gospodovali privandrani nemškutarji?“ Na to vpra-Sanje odgovajamo tudi mi z vprašanjem: Ali urednik „Sloge“' ni čital ostudnih napadov JMarburger Zeitung“ na hočkega gospoda kaplana Kranjca radi njegove neumorne agitacije za, slovensko stranko? Ali ni čita® tozadevnih notic v „(Straž«*“1 in „Slovenskem Gospodarju?“ Vprašamo nadalje:	„Kaj pa je
dosedaj storila Plojeva stranka in njena posestrina celjska Narodna stranka," da ne bodo v (Hočah gospodovali privandrani nemškutarji? Seveda, ti dve stranki ne morete nastopati proti Nemcem, ker imate vezane roke. Slovenska kmečka zveza je pa v polni meri izvršila svojo dolžnost in je tud(i upanje, da Slovenci zmagajo. Ce bodo pa propadli, bo pa temu vzrok edino-le narodna mlačnost liberalcev in slo-gašev.
Šolska vest. Na enorazredni ljudski Šoli v Na-rapljah pri Ptujski gori, ki je v drugem plačilnem razredu, je razpisano učno mesto. Prosilci za to definitivno voditeljsko mesto morajo biti zmožni, predavati subsidiarno veronauk» Prošnje je treba vložiti do 30. novembra.
Porotna zasedanja. Za prihodnje leto se bodo vršila porotna zasedanja v Mariboru: prve 7. mar-jea, drugo 13. junija, tretje 19. septembra, četrto 28. novembra; y Celju pa prvo 17. januarja, drugo 11. apnila, tretje 4. julija, četrto 17. oktobra.
Škofovska konferenca. Prihodnji teden se bo vršila na Dunaju jesenska škofovska konferenca pod predsedstvom kardinala Grnscbe.
Zrele jagode nam je prinesel te dni iz slovenjegraškega okraja gospod Krevh. Jagode so zelo debele in popolnoma dozorele. Pač velika redkost v tem poznem letnem časn.
Nov! koleki pridejo v promet s 1. januarijem 1910. Isti so razločujejo od sedanjih v barvi in po tem, da bodo na spodnjem dein koleka, določenem za prepisavanje, nosili letnico 1910.
Pasivna rezistenca čeških železničaijev ? Češki listi javljajo, da bodo češki železničarji v obrambo narodne enakopravnosti na državnih železnicah pričeli pasivno rezistenco.
Poneverjanja v srbski vojski. Polkovnika Vlaič in Rasič ter major Božidarovič so obtoženi, da so sprejeli od tvrdke Schneider-Crenzot za 3,600.000 frankov neporabnega vojnega materijala.
Vladarji V Parizu. Iz Pariza poročajo, da pride tja bolgarski kralj Ferdinand. Obisk bo imel oficielen značaj in bo kralj stanoval v palači d’ Orsay. Pričakujejo tudi mladega portugalskega kralja Manuela.
Vseslovanska umetniška razstava. Iz Brna poročajo, da jo bil v Preravi sestanek zastopnikov vseh slovanskih umetniških društev, ki so sklenila, leta 1911 prirediti v Krakovu vseslovansko umetniško razstavo. Hrvaško umetniško društvo „Medulič“ je zastopal Deskovič, Slovence pa slikar Vesel.
Zarc&h, princezijijte Helene, Kčjerke srbskega kralja Petra, z nekim ruskim velikim knezom, se bo v kratkem vršila, in sicer na izrecno željo ruskega carja, I i hoče s tem pokazati svojo naklonjenost dinastiji KaragjorgjeviČev.
Slovensko šolstvo v Ameriki. Ameriški slovenski list „Ave Maria“ piše: Vsi resno misleči rojaki širom Združenih držav so. se gotovo srčno zve-selili, ko so brali meseca maja v slovenskih listih oklic Šolskega odbora v ,Waukegan-u, 111. pod pred*-sedstvom in vodstvom č. g. 'J. Plevnika. In kako bi se ne! Saj je šolsko vprašanje ameriških Slovencev že tako pereče po vseh naselbinah. Imamo že jako lepe organizirane slovenske župnije, ki bujno procvi-tajo pod Vodstvom požrtvovalno slovenske aimeriške duhovščine. Toda, koliko i marnjo slovenskih farnih šol? In to je popolnoma naravned Marsikak slovenski duhovni pastir vidi veliko potrebo farne Šole. .Toda težave! Predvsem, kje dobiti slovenskih učiteljic, kh bi bile v resnici zmožne, voditi tako šolo? Slovenskih redovnic manjka; In vendar bi sie 'dalo to vprar Sanje lepo urediti. Treba se ga sauno lotiti, treba ga proučevati. Cernu bi pošiljali denar za Šole domov, ko jih pa tu tako krviavt) potrebujemo. Naj bi se dotični odbor, Čegar č. g. predsednik daje garancijo za ugodno in uspešno rešitev, krepko oprijel z novo energijo toga vprašanja, in storil vse, da vzbudi med rojaki zanimanje za naše Šolsko vprašanje. Vsi pravi rodoljubi bodo šli za njim kot en mož. Res je, ne bomo- našemu rodu mogli ohraniti jezika v Ameriki, Ohranimo mu vsaj sv» vero in,pa ljubezen do slovenskega naroda! Veliko, zelo veliko bi se dalo tu doseči, ako se možje, ki sa misel sprožili, požrtvovalno in navdušeno lotijo začetega, dela. Na delo torej! — Trajni spomin in hvaležnost pelega naroda v A-meriki Vam je zagotovljena!
Iznajdba Avstrijca v Londonu. V Londonu je vzbudila veliko zanimanje iznajdba nekega mladega avstrijskega tehnika, inženirja JariŠa, ki bo povzio-čila velik preobrat v tehniki razsvitljave. Iznašel je namizno svetilko, v kateri bi se mesto petroleja rabil nekak goiljiv kamen, ki daje luči za šest sveč, Ta razsvetljava bi bila cenejša kot petrolejska» Iznajditelj se bavi sedaj s tem, da izdela podbbnc svetilko s svetilno močjo desetih sveč. Stroški te razsvetljave bi znašali na teden s povprečno uporabo treh ur, na dan samo pet vinarjev. Iznajditelj namerava v kratkem času razširiti med svetom svojo iznajdbo.
Menelik na smrtni postelji. Abesinski kralj Me-nelik se bori s smrtjo. Kraljeva narava je tako trdna, da so nekateri njegovi prijatelji mnenja, da si bo morebiti Še opomogel. Zdravniki pa so mnenja, da bo Živel k večjemu Še teden dni. Prestolonaslednik Ras Tasama jc vzel že v svoje roke vlado in že se pozna upliv močne roke. Bati se je, dai bodo ob njegovi smrti nastali pocestni boji in ropanje trgovin tukajšnjih zelo nepriljubljenih Grkov in Armencev. >— Dne 10. oktobra je bil v navzočnosti glavarjev rodov preČitan proglas carja Menelika. V , tem proglasu o-pominja Menelik glavarje, naj zvesto služijo njegovemu nasledniku, ki ga je določil v osebi Lidi Jeassu ter naj zavrnejo vsakogar, ki bi hotel zasesti prestol. Ras Tesama je bil potrjen kakor varuh prestolonaslednika. — Proglas Menelikov so po vsej deželi mirno sprejeli,-
Slovani v Ameriki. Slovanov v Ameriki je 5 milijonov. V Združenih državah je okoli 500.000 Čehov,
500.000	Slovakov, 2 milijona Poljakov, 400 000 Hrvatov in Srbov, 460.000 Rusov, 105.000 Slovencev, 80 000 Bolgarov. Poleg Združenih držav živi okoli 1 milijon Slovanov v Južni Ameriki. Ta statistika je videti zelo nepopolna.
Kaj möra zrakoplovec znati. Na novi visoki šoli za zrakoplovstvo v Friednchshafenu na Nemškem se učijo ti-le predmeti: Konstrukcija balona štiri ure (inženir Koler), motoroznanstvo štiri ure (grof Zeppelin jun), matematika štiri ure (dr. Jonas), aerologija dve uri (dr. Kleinschmidt), fizika eno uro, geografija dve uri, čitanje zemljevidov dve nri (baron Bassns), potem nemško, francosko, lepopisje po dve nri, stenografija eno in telovadba pet ur. Tega se torej mora učiti, kdor hoče postati bodoči zrakoplovec in razven tega se bodo morali kandidati od prihodnje pomladi vaditi tndi praktično v delavnicah, zračnih ladjah in prostih balonih. Najbolj je kandidatom priporočati pač — telovadbo, da si vratu ne polomijo.
Kje imajo ženske pravico voliti. V Zedinjenih državah ženske lahko prav tako volijo kakor možje, v sledečih štirih državah: V Wyomingu, kjer so ženske že leta 1869 dobile volilno pravico, v Coloradi, Utah in Idaho. V Kansasu ženske lahkq volijo v vseh vprašanjih glede šole, kakor tudi v mestnih zadevah. V državah Montani in Iowi ženske lahko volijo, kadar hoče mesto najeti kako posojilo. V osemnajstih državah ženske lahko volijo v vseh šolskih vprašanjih. V Angliji volijo ženske lahko vse, samo državnih poslancev ne. Toda s tem niso zadovoljne in posebno zadnje čase si prizadevajo, da bi dobile tudi to pra
vico, čemur	se pa angleški	državniki	dobro	ustavljajo. V
Avstraliji in	Novi Zelandiji	pa imajo	ženske	pri volitvah
iste pravice,	kakor moški.	Opravičene	so do	vseh volitev.
V Canadi in	Kapski koloniji pa ženske volijo le o šolskih
in mestnih vprašanjih.
SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo“. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 2 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike!
Štajersko.
Mariborske novice.
Kam v nedeljo? Kdor se hoče pošteno zabavati, naj gre k predstavi, ki jo priredi Slov. kršč. soc. zveza v Mariboru v nedeljo dne 7. novembra v dvorani katol. delavskega društva (Flössergasse 4). Predstavljala se bode veseloigra: .,V Ljubljano jo dajmo“. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predprodaja vstopnic v soboto zvečer od 7. do 8. ure v Flössergasse 4. Somišljeniki S. K. S. Z. pridite v obilnem številu!
„Dramatično društvo“ priredi dne 14. novembra svojo tretjo gledališko predstavo, namreč „Krasna Lida“. Igra je polna komičnih prizorov, dejanje živahno in neprisiljeno se razvijajoče. Na češ tih odrih in na slovenskem odru v Ljubljani je dosegla sijajen vspeh. Dasi burleska, ima vendar tudi ugoden moment v sebi, kajti biča tisto našo narodno mlačnost in bojazljivost, katere je še toliko med nami, ko namreč naši trgovci mislijo, da morejo le pod nemško popačenim slovenskim imenom uspevati.
Županovega namestnika volitev v Mariboru bo prihodnji pondeljek.
C. kr. davčni urad. Pisarna za katastralni in pristoj-binski oddelek c. kr. davčnega urada v Mariboru se nahaja od 3. novembra v isti hiši na Tegethoffovi cesti štv. 45, a v drugem nadstropju.
Nemško nčiteljsko društvo bo imelo jutri v soboto v Mariboru prvo letošnje zborovanje.
Ogenj. Na ptujski cesti v Mariboru je izbruhnil ogenj pri posestniku Anderluhu in mu vpepelil gospodarsko poslopje. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz mesta, Pobrežja in Razvanja. Ogenj so vzlic pomanjkanja vode kmalu omejili. Gasilci so bili navezani sami na sebe, ker sosedje niso hoteli pri gašenju niti rok ganiti. Jedina opora gasilcev so bili vojaki, ki so bili takoj pri rokah.
Častnik prijet radi veleizdaje. Nek poročnik italijanske narodnosti od 47. pešpolka je prišel iz Gorice v Maribor, da izvežba nadomestne rezervnike pri omenjenem polku. Pred nekaj dnevi je prišel ta častnik zvečer v neko gostilno in prosljavljal v družbi svojo narodnost. Izrazil se je, da ba on v slučaju vojske med našo državo in Laško prvi ki bo služil Italiji kot ogleduh. Ta izjava c. kr. častnika je izzvala hrupno ogorčenje in se je kmalo razširila govorica o tem po mestu. Nek trgovec je celo stvar objavil vojaškim oblastem in še v noči so bUe sklicane priče na izpovedbo pred vojaško sodišče. Poročnika so prijeli in ga radi veleizdaje izročili garnizijskemu sodišču.
Izpred sedišča. Posestnik Anton Hirschmann izLem-baha je bil z dvema streloma ubil svojo ženo, vsled česar ga je porota obsodila na smrt na vislicah. Sedaj je pa cesar ta sklep razveljavil in najvišje sodišče je Hirschmannu znižalo kazen na 20 let.
Celjske novice.
G. pl- Zandonatti je izginil iz Celja v Benetke, ker so mu dolgovi narastli čez glavo. Da bi omajal zaupanje v „Ljudsko hranilnico in posojilnico v Celju“, pa si je izmislil „Narodni pl. dnevnik“, da je ta posojilnica dala Zandonattiju veliko posojilo. Po naših informacijah pa Zandonatti „Ljudski posojilnici v Celju“ ne dolguje niti vinarja in sploh ni ž njo v nikaki obveznosti. „Narodni Dnevnik“ pa je za eno nenarodno zlobnost bogatejši.
„Narodnemu Dnevnika“. Od osmega 20 septembra
20.	stoletja so Narodni dnevničzrji prav glasno klicali: Svoji k svojim! Toda od tega časa je že dolgo! Zato pa misU „Nar. Dnevnik“, da vrši nepodlo nalogo, če hoče škodovati narodnemu podjetju, ki slučajno ni „narodno-, đnevničaroko“. V to svrho mu vsaka stvar prav pride, četudi je sama čenčanja. In če se kaj ne pošlje v njegovo uredništvo, že misli, da tega ni na svetu, će nas že hoče izzvati na to nelepo, nenarodno polje, dobro. Pa bomo začeli objavljati, kaj se godi v njihovih podjetjih in kako
n.	pr „Lastni dom“, ali „Zveza slovenskih posojilnic“ pod novo komando, ali pa o „Narodni založbi“.
Woschnagg je odklonil kandidaturo za mestni volilni okraj Celje itd Celjski Nemci so sedaj postavili kandidatom zdravnika dr. Evgena Negri iz Gradca. Volitev se vrši 10. t. m.
Bodoča meščanska šola ▼ Celja pod pasjim bičem. Na sedanji deželni meščanski šoli v Celju je učitelj Aistrich, ki je znan iz afere proti Woschnaggu. Ker ni pristaš gotove nemške klike, je ta sklenila, da ga onemogočijo v Celju. V sredo 3. t. m. počaka na Aistricha pred šolo celjski dr. Balogh ravno ob istem času, ko je prišel Aistrich z učenci iz šole. Vpričo teh udari Balogh Aistricha s pasjim bičem. Učenci pravijo, da Aistrich drugi dan ni prišel v šolo ter mislijo, da bo odstavljen. No, tako daleč pa še menda vendarle nismo prišli, da bi vladal pasji bič. Ko bi pa bila ta šola že mestna, bi ne potrebo vali pasjega biča, da bi
odpravili neljubega jim učitelja, ampak ga bodo slovesno dekretirali v deveto deželo.
Opozarjamo gg. deželne poslance, da se v deželnem odboru informirajo o aferi s pasjim bičem ter zabranijo barbarstvo v Evropi. To je vendar evropski škandal, če bi se s pasjim bičem mogel kdo oškodovati, ker ni istega političnega mišljenja, kakor njegov nasprotnik. Bomo videli, ali je_ deželni odbor tudi pod vplivom pasjega biča.
Ljudevit Furlani, ki je pokopal celjsko „Domovino“, ima zdaj grozne strahove pred klerikalizmom. Da bi si strah pregnal, kriči na vse kriplje v „Nar. Dnevniku“ na pomoč proti tem strahovom. Če je kogar strah, in kriči, da si prežene strah, pravijo, da mu odjenja. Morebiti je to res najboljše sredstvo za g. Furlanija. Privoščili bi mu iz srca.
Ptujske novice.
Narodna čitalnica v Ptuju priredi v nedeljo 7. t. m. v Narodnem domu gledališko predstavo: „Doktor Hribar“, veseloigra v enem dejanju. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ta igra izvablja precej smeha, radi tega je upati, da se dvorana napolni. Po igri nastopijo ptujski pevci.
Skandal ptujskega okrajnega glavarstva. Ptujsko okrajno glavarstvo je razposlalo priporočeno po pošti razglas ozir. pozive za nove volitve ptujske obrtne zadruge za okolico Ptuj, katera se vrši dne 11. novembra t. 1. v go-stilai Veissenstein v Ptuju. Skoraj vsi naslovi so docela popačeni n. p. ime in priimek, vrsta obrti, občine in hišne številke ter so naslovi na ta način skrpucani, da bi dotični obrtniki morali biti še poprej rojeni in hiše novo sezidane, ako bi se jih hotelo k volitvi poklicati. Od obrtnikov kateri pa res eksistirajo, razven majhne izjeme, ni dobil nihče povabila za volitve. Neverjetno je, da bi c. kr. okrajno glavarstvo ne znalo pravilnih naslovov na svoje podrejene obrtnike. Pričakuje se menda, da bi razven avisiranih nem-čurjev ne prišel nikdo k volitvi ter bi umevno zlahka padla večina v nemčurske kremplje. V slučaju protestov, bi se pa Salomoni zagovarjali, da so razposlali priporočeno po pošti toliko in toliko povabit in da od Slovencev nikdo ni hotel priti k volitvam. Dragi, narodno čuteči obrtniki, zavedajte se svojega položaja ter pokažite s polnoštevilno udeležbo dne 11. t. m. pri gostilni Veissenstein v Ptuju svojo zavednost nasprotnikom. — — — — Volilec. —
Ornigova slovenščina. Župan Ornig je razposlal raznim občinam sledeče pismo, katero priobčujemo dobesedno: „Pri Čučekuvem Ribniku v Skomem Veličenu se od Torka, drugega dnodna to je 2. Novembra d. 1. delavci gor semejo. Plačila je za možke na dan K. 1. 20, za ženske na dan
K.	1.— Dobre motke se morajo seboj prinesti. Delalo se bode duži cas. K totemu delu vabi	Josef Ornig.“
Kaznovani pretepač. Pred ptujskim sodiščem je bil obsojen Anton Predikaka na tri tedne zapora radi pretepa. Ko bi moral nastopiti zapor, je prišel ves pijan in ko ga je radi tega ječar ozmerjal, se je ta jel nad njim dreti in groziti, ter je odšel Ječar je obvestil policijo, ki je pijanca spravila v zapor, da seje prespal in ga potem oddala okrajnemu sodišču.
Drugi kraji.
St. Ilj v Slov. gor,. V nedeljo, dne 14. nov. t. 1. bo v St. liju velika veselica v korist tako nujno potrebnega „Doma“. Na vzporedu je igra: Čevljar, potem šaljiva 'trgatev, tamburanje tamburašev od Sv, Jakoba v Slov. gor. in petje. Veselica se prične popoldne ob 4. uri v narodni gostilni g. Celcerja. Sedaj, ko je dom pod streho, prihitite dragi rojaki od vseh strani, i da si ga ogledate. Ker je namenjen Čisti dobiček šentiljskemu domu, se preplačila zelo hvaležno sprejmo. Rojaki, pridite nas bodrit in podpirat za 'težaki boj proti našemu narodnemu sovražniku,!
Za Spodnje Hoče je učitelj Gatti, mnogim posestnikom naročil ptujskega „Štajerca“. Će ga sam plača, mu svetujemo naj si kupi rajši kruheka in skrbi za svojo družino in šolo. Iti ga ne bomo plačali. Pošteni Hočani, pošljite vsi ta lažnjivi list nazaj v Ptnj! Tak list ni za krščansko družino! Saj veste, kako je pisal o č. g. kaplanu Krajnca. Na zadnjem občnem zboru hočke mlekarne pa se je javno in očitno pokazalo, da je bilo vse sknpaj — laž.
Hoče. Ker je pretečeno soboto učitelj Gatti dobil preveč štajerčeve modrosti, jo je po Hočah delil od hiše do hiše. Pa pošteni in verni Hočani „Štajerca“ niso hoteli sprejemati, zato ga če nazadnje že nosil na plotove, ćndna služba!
Bistrica ob Dravi. V nedeljo so našli posestnika Jožefa Steineija z razbito glavo mrtvega ležati v gozdn. Dan poprej je bil šel Steiner k drvarjem v goro pogledat, a prišel je drči tako blizo, da ga je zadelo deblo, ki je odskočilo ii nje.
Sv« Lenart. Ofrviorifiev flrarajzredne nemške Bolfc Kdo pa je sodeloval v različnih Šotorih, kjer so radi slabe udeležbe pod ceno, tedaj1 vi Škodo prodajali vino, pivo, kavo, franklurtaripe itd.? ‘Ako ti rečem, v trgu biva samo eden Nemec, potem pa že veš, kdo. Seveda tega edinega Nemca tudi nimajo posebno radi, ker jim večkrat v obraz pov«:, „Ich bin ein Deutscher“ (Jaz sem Nemec). To naše piosilinemce jezi, posebno, ker je dotičnik navaden sluga, ki ima pa v mezincu več, nego večina njegovih posilibrafov v glavi. Dragi bralec, nekatere sodelovalke pa vendar hočem omeniti. Neka, po imenu bogata gospa je svoj Šotor, kakor so nemški listi pohvalno poročali, opravila na svoje stroške. Ce imate, milostljiva, na razpolago toliko denarja, zakaj pa prosite za milostno povišanje svoje pokojnine, Češ, da vam je trtna uš uničila vinograd? Gospod P« vedno bridko tožite, da so Vam Slovenci vzeli dobro službo, in ne veste, Kaj ste storili! Gotovo niste nič storili za naš narod, samo naš denar vam jo dišal, in da ste bili v tem ozi-
ru res sumljivi, je pokazala vaša hčerka prodajalka dne 10. oktobra. Ali uvidite gospod N., ki ste poslali vse svoje hčerke v šotore, da smo imeli prav, da Vam nismo pomagali,; ker smo Vas skozi in skjozi dobro poznali., Gospodje obrtniki sploh, Id ste pomagali pri otvoritvi, sedaj pa le gledite, da vam dado gospodje iz rajha zaslužek, Sosed, ako Česa potrebuješ, le pojdi k sosedu v raju, jaz te ne poznam, tebe, nemški šulverajn, pa tudi pomilujem!, Kar ti končno ostane v krempljih, to so naši odpadniki, ki so pozabili svojo ljubo mater, to so brezznačatfnežl, m vsak brezzna-čajnež je nehvaležnež. Kdor je mlačen v narodnem oziru ter ne pozna narodnega ponosa, je ’ mlačen tudi v verskem oziru; kdor ne spoštuje svojih starišev, pluva v svojo lastno skledo^ Za nas je tak človek velika ničla.
Sv. Urban nad Ptujem, Naš zadnji dopis pod tem zaglavjem moramo popraviti v toliko, da je banka „Slavija“, pri kateri je zavarovan Martin Brumen, v Pragi, in ne v Ljubljani, kakor se navadno misli in kakor se je tudi zadnjič poročalo. V Ljubljani je le njen generalni zastopnik Ivan Hribar, znani vodja kranjskih liberalcev, kojega liberalno ljubezen do ljudstva pokaže v prav lepi luči imenovani dogodek, za katerega je le on odgovoren, ker spada tudi Štajerska pod njegov zastop. V resnici pa ima svoje vodstvo v Ljubljani samo Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov, katero pa moramo radi njene pravičnosti v primeri z drugimi kar najtopleje priporočati. Njen glavni zastopnik' za Štajersko je g, Fran Pograjc v Mariboru.
Sv. Tomaž pri Ormožu- Katoliško politično drnštvo za ormoški okraj priredi v nedeljo, dne 7. novembra 1909. popoldne ob 3 ari pri Cafa javen političen shod. Govori g. deželni poslanec Meško in dragi. Vsi somišljeniki domače in sosednjih župnij so prijazno vabljeni.
V Črmožišah, župnija Stoprce, spri se je mizar Fišer s svojo ženo, s katero se je še le po zimi februarja poročil. V jezi vdaril je z dvocevno paško po mizi. Paška se je sprožila in en strel je šel v tla, dragi pa Fišerju v stegno in trebuh. Poklicali so zdravnika iz Rogatca. V soboto pa so ga prepeljali v Rogatec, da bi bil bliže zdravnika. V torek so ga odpeljali v Gradec, kjer je v sredo na zastrup-ljenju krvi umrl. Rajni je bil izvrsten mizar, načelnik krajnega šolskega sveta Stoprce in zaveden Slovenec; žal, da je zašel v Narodno stranko.
Okrožni zadružni shod v St. Petru v Sav. dolini.
Za zadružno okrožje, kateremu pripadajo zadruge v Celju, Petrovčah, Št. Petru v Sav. dolini, v Št. Juriju ob Taboru, Polzeli, Šmartnem na Paki, Dobrni, Novicerkvi, Galiciji in Št. Juriju ob južni železnici, se vrši v četrtek 11. t. m. okrožni zadružni shod v St. Petru v Sav. dolini v gostilni gosp. Žganka. Začetek ob 9. uri predpoldan. Dnevni red: 1. Namen zadružnih okrožij, volitev načelstva zadrnžnega okrožja. 2. Nasveti in navodila za uradovanje. Razpravljalo se bode o vseh važnejših točkah, zlasti o delovanju nadzorstva, o tekočem računu, o poslovanja zadrng z Zvezo itd.
3.	Predavanje: „Zahteve kmečkega stanu.“ Predava nadre-vizor Vladimir Pušenjak. Obravnavala se bodo vsa pereča gospodarska vprašanja. 4. Razgovor o zadružnih zadevah. Člani zadrug, vzlasti upravniki zadrng, stavijo vprašanja, nasvete, želijo pojasnila, vrši se debata o raznih zadružnih vprašanjih. Pričakuje se obilna udeležba iz krogov zgorai imenovanih zadrng. Dobrodošli so vsi prijatelji naše organizacije in zadružništva! — Zadružna zveza v Ljubljani, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo (oddelek za Štajersko v Mariboru).
Rečica Ob Savinji. Okrožni zadružni shod za Gornjo Sav. dolino se vrši v četrtek 18. t. m. v Rečici ob Savinji. Natačnejši spored priobčimo prihodnjič!
Koroško.
Celovec. Odkar sedi na županskem stolčku v Celovcu vitez dr. pl. Metoitz, najboljši kristjan, kakor se je sam imenoval nekoč na nekem shodu, je zavela po Celovcu čisto druga krščanska sapa. Pod Neunerjevim županovanjem in prej so blagoslovili vse nove mestne šole, pod Metnitzo-vim pa še niso blagoslovili nove mestne šole pod Križno goro, znane po imenu: šola „Wild-West“. Menimo, da šoli blagoslov ne bo prav nič škodoval.
Beljak. Na novem postajališču „Podgora“ na progi Svetnavas-Borovlje so hoteli soeialdemokraški nemškutarji v Podljubelju odpraviti dvojezične napise in jih nadomestiti s samonemškimi. Občinski odbor podljubeljske občine je napravil na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaka tozadevno prošnjo. Naše politično društvo je seveda na prošnjo podljubeljskih slovenskih prebivalcev proti odstranitvi dvojezičnih napisov že v naprej protestiralo. Nihče pa za to ni vedel, nego ravnateljstvo državnih železnic t Beljaka, ki je že izreklo končno besedo, češ, da ostane vse pri starem. Sedaj pa poročajo „Freie Stimmen“ o tem koraka političnega društva. V poročila je tudi debela laž, češ, da je v vlogi političnega društva lažniva trditev, da leži postajališče v slovenski občini Slov. Plajberg. Vloga političnega društva le trdi, da je slovenska občina Slov. Plajberg na postajališču „Podgora“ interesirana. Vprašamo, kdo je izdal uradno tajnost in se je pri tem še posluževal laži, da bi dosegel svoj namen? Nihče drug ni vedel za vlogo političnega društva, še manj pa je mogel vedeti kdo drug za nje vsebino, nego edino le uradništvo pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku. Zahtevamo najodločneje zadostila! Zadeva se mora preiskati in dotičnoga uradnika kaznovati. Ta slučaj je tipična ilustracija vladajočih razmer pri naših c. kr. nradih. Kako naj bodo taki uradniki Slovencem pravični ? Zato se tudi nič ne čudimo, da nam prihajajo neprenehoma tožbe ravno proti železničnim gradnikom, če sedijo že v ravnateljstvu tako narodno za-
grizeni uradniki, kako naj bi bili drugačni uradniki po raznih postajah na Slovenskem?
Nemška nestrpnost. Pred kratkim je zahteval nek Slovenec s Kranjskega, kateremu so bile železniške postaje po Koroškem znane le iz slovenskega vožnega reda, slovenski vožni listek v Celovcu do Pliberka. Toda dotična ženska, ki prodaja vozne listke na progi južne železnice, zaloputne vratca pri blagajni in pokaže potniku hrbet. Potnik si poišče znanca za pričo in zahteva iznova vozni list, a blagajničarka, ko sliši slovensko ime postaje, zaloputne vratca in gre proč. Nato pride drug Slovenec in zahteva slovensko vozni listek, a zgodi se mu isto. Le po posredovanju nekega železniškega uslužbenca se je posrečilo dobiti vozni listek. — Podoben slučaj se je dogodil v Spodnjem Dravogradu. Slovenski potnik je zahteval listek do Sinče-vasi. A uradnik se zadere nad njim nemško: Tu je nemška postaja. — Opozarjamo naše slovenske poslance, da enkrat resno nastopijo proti južni železnici, za katero je nujno potrebno, da se podržavi, ker se nestrpni nemški nacijonalizem najbolje goji ravno pri teh uradnikih. Obenem pa je zahtevati od železniških uprav, da morajo uradniki in uradnice znati slovensko v Celovcu, ki je središče Koroške, kakor tudi po slovenskem delu Koroške, drugače pa naj gredo s trebuhom za kruhom tja gori v „rajh“, če niso toliko brihtni, da se nauče slovenska imena postaj, ki leže na slovenskem ozemlju. Slovenci, le pot sod zahtevajte slovenski vozne listeke!
Slovensko ksščansko-soci-alno delavstvo.
Zvršilni odbor slovenskega SkršČansko-socialne-ga delavstva sklicuje sporazumno z načelstvom „Jugoslovanske 'strokovne zveze“
za nedeljo, dne 28. novembra 1909
vseslovenski delavski shod!
Sicer je bilo že letos III. vseslovensko delavsko zborovanje, a ker so izjavile nase delavske organizacije željo, naj bi se letos vršilo še enp vseslovensko delavsko zborovanje, ustreza Zvršilni odbor izraženi želji. Pri sestavi sporeda se je šlo Zvr-šilnemu odboru pred vsem za to, da seznani javnost z novo ustanovljeno „Jugoslovansko strokovno zvezo“, sad III. vseslovenskega delavskega shoda, Potrebno jo tudi, da se izpremeni organizacija slovenskega krščansko-socialnega delavstva.
Vse naše delavske organizacije pozivamo, naj priCbo intenzivno agitacijo med ‘krščanslkio-socialnim 'delavstvom za obilno udeležbo pri shodu. Naročamo zato vsem našim organizacijam:
1. Prične naj takoj s podrobno agitaciio za udeležbo IV, vseslovenskega delavskega shoda.
2jL D h 15». n o v e m for a naj riaznani vsaka naša organizacija, koliko vstopnic naj se ji 'dopošlje, ker bo vstop dovoljen ?le proti vstopnicam, ki se bodo glasila na ime vsakega udeleženca.
3.	Kjer ni organizacije, naj se vsak, ki se želi shoda udeldžiti, obrne na Zvrševalni odbor slovenskega KrŠčansklo-socialnega delavstva in priloži znamko za 12 vin/arjev, da so mu dopošlje vstopnica.
Vsi dopisi glede n a shod:	„Naša
Moč“, Ljubljana.
Začasni spored.
A. Gerkveno opravilo za udeležence.
Cerkveno opravilo za udeležence se vrši ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi oo, frančiškanov,
B.	Vseslovenski delavski shod.
Prostor: „U n I o n“.
Začetek točno ob* 9. uri popoldne.
Koniec pri;bližn|oop o lid n
a)	Poročilo Zvršilnega odbora,
b)	O potrebi in pomenu „Jugoslovanske strokovne zveze“.
c)	Delavstvo in politika,
d)	Delavski tisk.
e)	Slavens ko kršča,n skobci alno» delavstjvb in njegovi nasprotniki,-
i) Pravno varstvo in zdravniki.
g)	Pravno varstvo in pravniki.	«
h)	.Namen J. S, Z.
i)	Kaj nudi J. S, Z, (Bolniška, brezposelna, pre-eeljevalna, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti).
j J. S. Z. in strokovna društva,
k)	Organizacija J. S, Z. (Skupine, plačivnice, okrožja 'J, S, Z.) in delavski odsek S, K. S, Z.
l)	Razprava.
Poslovnik shodu.
1.	Skliče ga izvršilni odbbr sibvienskeg.a krščansko-socialnega delavstva.
2.	Pristop nanj imajo zgolj osebe,, ki se izkažejo z vstopnicami.
3.	Shod izvoli predsednika, Štiri podpredsednike, štiri zapisnikarje, Reditelje določi sklicatelj pred shodom. Imajo pravico, zabraniti vsakemu pristop in dolžnost, »odstraniti vsakega, ki bi motil zbor. Na shodu ima predsedstvo pravico, da razpolaga z reditelj-stvbm.
4.	Poročevalci se morajo strogo .držati po „Zvr-Šilnem odboru“ jim nakazanega časa in stvari. Predsednik mora pozvati govornika k redu, Če se ne drži stvari. Besedo mp mora vzeti, Če prekorači odmerjen mu čas, če poslane oseben. Predsedniku se mora na shodu vsakdo brezpogojno pokoriti.
5.	Sklepa se z navadno; večino glasov. Pri enakem razmerju glasov odloča predsednik.
6.	Prvi govore poročevalci od a) do k) sporeda. Sledi razprava. V razpravi sme imeti vsak le enkrat besedo. Koliko Časa sme kdo govoriti vt razpravi, določa predsednik glede na razpoložljiv čas, ki ima edini brezprizlvno pravico, tolmačiti poslovnikova določila.: Proti predsednikovemu tolmačenju priziv na odbor ni dopusten.
Z Bogom za krščansko delavstvto!
Zvršilni odbor slovenskega krščansko-socialnega delavstva,
dne 3. novembra 1909.
Jožef Gostinčar,. (Mihael Moškere. predsednik.	jpiodpredteednik.
Kranjsko.
Liberalci po Kranjskem so postali v zadnjem času zelo gibčni. Ne mine skoro nedelje, da ne bi poleteli na deželo loviti ljudi na svoje limanice. Le to je čudno, da jim je na shodih vsakdo dober, akoravno je bolj slabo oblečen, samo da ima glas za nje. Na cesti seveda, se ga pa svobodomiselni liberalni frakar ogne, kolikor daleč se ga le more, ker se sramuje pred nbožnejšim rojakom. Takrat, kadar potrebujejo ubožce za shode in take stvari, takrat jih pa love po vseh kotih in potih. Toda ne boste dalje sleparili lažiliberalci svojih ubožnejših rojakov. Podlaga se vam že maje in tudi najnovejša agilnost za shode vam ne bo utrdila več tal pod nogami.
V	Repu j ah pri Vodicah se je dne 3. novembra otvorila na prav slovesen način gospodinjska šola, katero bodo vodile marljive šolske sestre. Pri otvoritvi so bili navzoči dekan in deželni poslanec Lavrenčič, ki je služil tudi sv. daritev, gospod deželni glavar pl. Šuklje in razni drugi dostojanstveniki.
V	blejsko jezero je padel 36 letni žagar Ivan Vidie iz Gor. Laz pri Gorjah. Prišel je zvečer že pijan v gostilno, kjer se pa ni dotaknil pijače in je zopet odšel. Zunaj je padel v jezero. Na njegove klice so prihiteli ljudje in ga rešili. Od prestanega strahu je pa Vidie še isto noč umrl.
Ožji odbor „Narodne obrambe“ vabimo k posvetovanju v sredo 10. novembra ob peti uri popoldne v uredništvo „Slovenca“ v Ljubljani.
Primorsko.
Dr. Franko. Kakor smo že dolgo slutili, tako se je sedaj zgodilo, da je namreč dr. Franko odložil vodstvo agrarno-liberalne stranke in sploh izstopil iz stranke.
Napad na Orle SO vprizorili zopet goriški liberalci pred nekaj dnevi v Batujah. Tam so se trobentači Orla vadili in urili v trobentanju, kar naenkrat je pričelo padati kamenje nanje. Nekaj intelegentnih napadalcev so že prijeli.
Drevo je pomečkalo v trnovskem gozdu dva delavca, ko sta ga nažagala. Enemu je polomilo rebra in levo uogo, drugemu je pa pretreslo možgane. Na mestu nesreče so jih prevideli in nato odpeljali težko ranjena skozi Ajdovščino v goriško bolnišnico. Dvomijo, da bi okrevala.
Šempolaj. Tu se je ustanovila prekoristna deželna podružnica za zavarovanje goveje živine. Ta podružnica obsega občini Slivno in Šempolaj.
Dopolnilna volitev za državni zbor. Vsled odstopa socialističnega poslanca Pagninija se bo vršila v nedeljo dne
14.	novembra o HI. volilnem okraju v Trstu dopolnilna volitev za državni zbor. Volitev bo zelo živahna, ker se je bodo udeležili Slovenci, socialni demokratje, laški liberalci in Pagninijanci, toraj 4 stranke. Za Slovence je položaj smatrati jako ugoden, ker se socijalni demokratje ločijo v oficijelno in desidentno stranko in bodo nekateri liberalci volili gotovo tudi Pagninija. Za trdno se upa, da pride Slovenec v ožjo volitev.
Narodno-obrambno delo.
Nad strankami, tako radi ppjejo Ciril-Meto-darjfi. Ustnice zvene v naijbflažjih! akordih na,rodne složnosti in najobjektivnejše nepristranosti, v srcu pa kraljuje liberalizem, ki pošilja po žilah celega organizma poliiberaljeno kri. Cijril-Metodafsko glasilo „Slovenski Branik“ večkrat izda, kar snujejo Ciril-Metodarski možgani in kar j počiva v, nepristranskem srcu naše najstarejše narodno-obrambne družbe. V predzadnji številki je „Sjjovenskjii Brajnik* nabadal katoliško-narodno dijaštvio in njegovo narodnorobramb-no stremljenje, za kar je dobil od nas Že prime/ren odgovor. V zadnji Števiilki -pa napada naše štajerske deželne poslance. On dobro ve, kako težavno stališče imajo slovenski poslanci v Gradcu, kjer nemška premoč dosledno odklanja vse slovenske zahteve, osobito one po slovenskih šolah. Preveril Jse je tudi lahko, kako krepko so se slovenski poslanci ravno v zadnjem zasedanju Štajerskega deželnega zbora potegovali za slovenske pravice, kako hude boje so morali izvojevati. Štajerski Slovenci smo jim hvaležni za to. Tu pa pride nepristransko glasilo nepristranske Ciril-Mefiodovß družbe in zagodrnja med svoje nepristranske bralce: ,„Sicer smo pa overjeni, da bi dobili tudi Štajerski Slovenci včasih vsaj kako malenkost, ako bi znali naši deželni poslanci s primernim gastopom tudi kaj doseči. S; sapiohvajo tin zabavljanjem po slovenskih Časopisih’ gotovo ne bodo rešili naroda, ampak ohranili k večjemu — svoje mandate.“ Zahrbten je ta napad, skozinskoz nepravičen in per liden. Ražlog zanj pa je ta:> Slovenski Štajerski de-
želni poslanci so samo z eno izjemo med 13 krščan-sko-narodni, nepristranska Ciril-Metodova družba pp je s svojim glasilom vred liberalna.:
Nemška obramba se loti vsakega sredstva in vsake prilike, da izvabi iz žepov ne samo tistih, ki dado radi in s spoznanjem stvari, za katero se gre, ampak tudi iz žepov nemških špisbiirgerjev, ki ne odrinejo radi vinarja, ki se ne porabi za prospeh lastnega telesa, denar, ki ji bo služil za germaniziranje slovanske narodnosti. Tako ji tudi mora služiti 150-letnica Schillerjevega rojstva kot agitacijsko sredstvo. Ko bi Schiller, ta veliki pesnik ljubezni in hu-manitete vedel, kako se njegov spomin izrablja za najhujšo narodno nestrpnost in nečloveško, uprav tiransko raznarodovanje drugonarodnih plemen, bi se moral obrniti v grobu. Toda nemškoradikalnim nestrpnežem ni več svet spomin na duševne velikane nemškega naroda, njim je razširjevanje blažene Germanije na škodo dragih cilj, kateremu mora vse služiti.
Okrutni so ti ljudje do skrajnosti in brezobzirni v rabljenju sredstev. Kdaj se bodo tudi naši Slovenci povzdignili do splošne, odločne in požrtvovalne obrambe svoje pošteno pridobljene posesti, ki nam jo hoče oropati tujec;?
Nabiranje rabljenih poštnih znamk za našo narodno obrambo je prevzel gosp. Leopold Puhar v Ljubljani. Vse naše somišljenike, posebno gospode po uradih, prosimo, naj sedaj prično z nabiranjem rabljenih poštnih znamk ter naj jih odpošiljajo na naslov: Leopold Puhar, Katoliška Tiskarna, Ljubljana. — Posebno one, ki imajo sorodnike po tujih krajih, prosimo, da se udeležujejo teh zbirk. Pri vsaki pošiljatvi naj se napiše poleg nabirateljevega imena na listku tudi število in kakovost poslanih znamk. Rabljene znamke naj iz kuvert izstrižejo, da ostane znamkin rob popolnoma nepoškodovan. Rabljeni koleki se ne sprejemajo, pač pa vse dopisnice tujih držav. Rabljene znamke naj se pošiljajo kot vzorec brez vrednosti, za kar zadošča navadna 10 vinarska znamka. Dobrodošle so posebno zbirke raznih znamk, sprejema se pa tndi vsaka rabljena znamka. Kot prvi dar je položil nabiratelj g. Leopold Puhar zbirko
10.000	znamk. Posnemajte!
Št. Ilj — Št. Lenart — Velenje.
To so trije kraji, na katere so se vrgli z vso silo Nemci, da bi jih ponemškutarili. Nemška društva, zlasti Südmark in Sehulverein, porabljajo vsa sredstva, naj bodo še tako podla, samo da bi odtujila slovensko ljudstvo, zlasti tržane, slovenski narodnosti.; .0. delovanju teh društev v St.. liju smo že dovolj pojasnili prodiranje (nemštvja ob meji vsled naselbin protestantskih pruskih družin. Hrupno nastopanje vsenemškib kričačev je ustvarilo nemško šulferajnsko šolo v St. Lenartu. Tudi o tem smo večkrat poročali in dokazovali nasilstvo, s katerim delajo naši nasprotniki. Manj pozornosti v javnosti je dosedaj vzbudjlo mirno, zavratno delovanje nem-škiju društev v Velenji.
Velenje v nevarnosti, pozor,\ rodoljubi!)
Velenje y šoštanjskem okraju je docela slovenska občina. V trgu je bivalo dosedaj vedno že nekaj aemškutarjev, ki se pa niso upali na dan, ker šo videli,, da so preslabi in da nimajo v ljudstva nobene opore. Ti nemškutarji so pia večinoma trgovci in obrtniki. Dokler so še bili gmotno na slabem, so se prilizljivo muzali okrog Slovencev, da so jim ti dali zaslužka in polnili njihojve denarnice. Sedaj, ko so si opomogli, pokazali so rogove in radi bi spravili takoj trg (v nemške roke. Zredili’ so si žalibog Slovenci radi svoje neodločnosti 'i sami pravcato kačo na lastnih prsih, ki zdaj grize in grize. Kar ni 'mogel doseči nekdaj milijonar Lapp., ki se je. bahal, da mora postati Velenje nemško, ker Je on vtaknil v te kraje že milijone, to sedaj uspešneje delajo trgovci in pa obrtniki, ki žifve večinoma le od zaslužka slovenskih hiš. Lapp je miroval, ko je videl, da ne more širiti nemštva s svojo besedo. tToda ne mirujejo ti mali ljudje, katere redi Slovenec. Dosegli so najprvo nemški Šolski vrtec; nato sq otvorili nemško šolo.
Letos so začeli zidati Deutsches Haus, ki je dogotovljen.: Kupili so že tudi nekaj hiš po Südmar-ki za obrtnike, ki so podkupljeni z judeževimi groši, Sramota jim!
Njihova govorica r—i govorijo vedjno slovenski —i priča njihovo slovensko pokolenje. Pa to jih ne moti, ,^5/trammdeutsoh“ so, ker jim daje Südmarka podpore in jih podkupuje, Mali trgovec, ki pima ničesar posla in nobenega zaslužka, je dobil neki ob zadnji Woschnaggovi volitvi za agitacijo 1200 kron. Kdo mu jih je dal? Südmarka!
Sola, hvala Bogu, nazaduje! Lansko leto so imeli v šoli Đ6 otrok; letos jih je samo 45. Upamo pač, da se bodo nekateri zaslepljenci spajnetovali in se ogibali te šole.' Treba je v prvi vrsti poseči na delo pri obrtnikih. ,Ce bodo ljudje neustrašeni in bodo podpirali naša navodila in dejanski izvajali svoje načrte, mora se obrniti na boljše. Skrbeli bodemo, da se zastavil tu nekak jez, da ne bode nem-škutarstvo vedno bolj prodiralo. Zal, da je že precej pozno. Merodajni slovenski krogi v teh trgih so podcenjevali moč nasprotnikov, zato je prišlo tako daleč, da je trg ža zares do polovice ponemškutar-jen. Šoštanj je padel — naj še čakamo, da pafle tudi Velenje? Vzdramite se!
Šentiljski dan. Koliko nad se je postavilo na občnem zbora pri sv. Jakobu v Rožo, ko se je dejalo, da bodo V8a društva prirejala letos šentiljski dan v pomoč tako zatiranim šentiljskim domačinom. Koliko npanja je bilo takrat! Z jasnim in veselim pogledom smo takrat zrli v svet češ,
saj nam ne bo treba podleči narodnemu sovražniku, ker nam bodo bratje iz cele domovine priskočili na pomoč. A sedaj — ko se leto bliža h koncu, smo imeli priliko opaziti, da so samo 4 društva žrtvovala veselice za svoje zatirane obmejne brate. Kje so pa ostala tedaj druga? J »ko žalostno je to, da se za nas ob meji naši bralje v sredini tako malo brigajo. Poživljamo vas tedaj še enkrat vse rodne brate, ki nimate narodnega sovražnika za hrbtom, da se nas usmilite in nam priskočite na pomoč. Kar bo veselic še v tem letu, vse naj se vrše v prid obmejnih Slovencev in tako potrebnega „Doma“. Rojaki na dan! Nemci mečejo tisoče in tisoče v St. Ilj, ker si hočejo utrditi tam svojo trdnjavo, zakaj pa Slovenci ne bi storili nič za ohranitev narodno tako važne postojanke.
Pri veselem omizju se spomnite sklada S. K. Z.!
Narodno gospodarstvo.
Novi davki. Bilinski hoče za pokritje praznote v državni blagajni uvesti nove davke. Za 88 milijonov kron je že spravil skupaj, primanjkuje mu pa še 4 milijone. Od kod tedaj te vzeti? In brihtna glava Hribarjevega intimnega prijatelja je prišla na to misel, da naj se uvedejo davki na razne mineralne vode, vžigalice in druge take stvari, ki jih Ijndje močno rabijo in kupujejo. Med drugim je rekel Bilinski, da so mineralne vode nekak monopolni predmet in se torej prav lahko obdači cela produkcija, ne iz-vzemši seveda izvoza. Dosedaj se je približno proizvajalo 35 milijonov steklenic. Ako se računa steklenica na 7/,0 litra, je toraj skupaj 2472 milijonov litrov. Uvoz iz Ogrske in inozemstva znaša 2,200.000 litrov, toraj vkupno znaša
26.700.000	litrov. Ako se od teh odštejejo zdravilne vode s 4,200.000 litri, ostane za obdačenje 22yž milijonov litrov. Na vsak liter tedaj računano 10 vinarjev, bi znašalo
2.250.000	kron dohodkov. Kar se sodovice tiče, se je izdela 300 000 hektolitrov in na vsak liter računano 6 vinarjev, bi znašalo za hektoliter 6 kron in skupno 1,800 000 K. Obdačenje bi se vršilo pri izdelavi in sicer bi se ravnalo pri velikih proizvajalcih po znesku izkaza, pri manjših pa z odškodnino.
Na ta način si misli toraj finančni minister spopol-niti zakladnični primanjkljaj. Ti 4 milijoni od obdačenja mineralnih vod in sodavice računani k ostali svoti, znašajo 42 milijonov kron in sicer iz davka na žganje 15, dohodninskega davka 13, dedninskega davka 10 in davka na mineralne vode in sodavico 4 milijone.
Radi davka na vžigalice se je v finančnem ministrstvu že dolgo obravnavalo in posvetovalo. Vedno in vedno so pa posvetovanja trčilu ob vprašanje, ali naj se vpelje monopol ali naj se samo vpelje banderolni davek. Pri izpeljavi fosforne postave bo toliko eksistenc stalo pred polomom, da jih bo mogel pred njim vbraniti le imejitelj monopola. Mnogo malih tovaren, ki izdelujejo samo fosforne vžigalice, bo izpostavljenih pred nevarnostjo propada in mnogo delavcev pred odpustitvijo dela in kruha. Vse to se pa pri banderolnemu davku ne more vpoštevati, država se zato ne briga. Na eni strani je toraj to potrebno, na drugi so pa že itak prodajalnice za monopolne stvari tu in sicer tobakarne.
Ta novi predlog, ki ne spada neposredno k državnemu proračunu, se bo predložil po izjavi Bilinskega visoki zbornici. Proizvaja, trgovina, vse to bo piedmet monopola, ker bo vse ob enem. Zdaj se gre za to, ako ne bi bilo potrebno toliko časa, dokler se državna uprava ne vpelje in udomači v celem proizvajanju, vpostaviti kapitalno moč v pomoč monopolni upravi.
Statistični podatki, izkazujejo produkcije za 15 milijonov kron, domačega konzuma za 10y2 milijonov in izvoza v znesku 4'/2 milijonov kron. Ako se določi škatljica vžigalic na 4 vinarje, (se razume samo švedske, ker druge se tako več ne smejo izdelovati) potem bi se prišlo na čisti dohodek najmanje 15 milijonov. Ako se bo ustanovil monopol, potem bo prišel zakon o prepovedi fosforja že mnogo preje, mogoče že s 1. jan. 1912 v veljavo. Ogrska vlada se z Bilinskim čisto strinja, akoravno tam še ne obstoji prepoved fosforja, katero prepoved pa mislijo v kratkem vpeljati in z avstrijsko polovico istočasno tudi monopol na vžigalice.
Davek na mineralno olje za obrat motorjev je sklenil Bilinski uvesti brez visoke zbornice. Iu sicer se naslanja pri tem na zakon z dne 29. junija 1896 o mineralnem olju za obrat motorjev, v katerem se glasi prva postavka: Vlada se obvešča, da se za obrate motorjev namenjeno mineralno olje z manj kot 770 stopinj gošče dovoli za davka prosto prodajo. Omenjenega leta še ni bilo misliti na avtomobile. Mislilo se je pri osnovanju onega zakona samo na male obrtnike. Od takrat je nastala velikanska avtomobilna industrija in obdačenje avtomobilov je na dnevnem redu. Znesek avtomobilnega davka bi bil znašal kvečjemu '• 00.000 do 800.000 kron. Toda to je boljše kot nič. Kdor je v stanu si nabaviti avtomobil in ga vzdrževati, oni tudi lahko plača davek na bencin, kar je za njega vendar malo, a pri malih obrtnikih se pa to že hudo pozna, kot precej otežkujoči izdatek.
Tržne cene v Mariboru za 100 kg: pšenica K 28 —; rž K 18.— ; ječmen K 17.— ; oves K 17 50; koruza K 18 50; proso K 18.— ; ajda K 17.— ; sladko seno K 12.— ; slama K 6.—. Za 1 kg: krompirja K 0 08; fižola K 0 28; graha K 0 60; leče K 0 60; Špeha K 1-70; en liter mleka stane K 0 22 in eno jajce K 0.10.
Razgled po svetu.
Avstrijski „nadvojvoda.“ V Parizu so je dni prijeli nekega pustolovca, ki se je izdajal za grofa iGubata in je z peko žensko» pstmišljejno soprogo
njegovo, sleparil okoli. Grof Gubata se je izdajal za sina nekega nadvojvode, a je ‘v resnici nek bivši železniški .uradnjk iz Gornje-Avsjtrijskega. Gubata je prišel že večkrat z oblastmi v konflikt fin so ga te imele vedno v evidenci. Leta 1908 ]e prišel y Au-ssee z velikim in lepim avtomobilom, livr.iranimi služabniki, soprogo in otroci, Vzel je v najem lepo vilo 5000 K in iv kratkem času tako nastopal z raznimi gostitvami in sprejemi, da je bilo povjsod govora samo o njem. Ker pa ni liferantom takoj plačal, so dolgovi končno narasli na tisoče in ker so upniki jeli pritiskati, se je končno tudi polfcija zanimala za njega. Poizvedovanja so dognala, da je Gubata pustolovec najhujše vrste, ki se je klajtil že po celem svetu in povsod že prišel v nasprotje z nadzorstvenimi oblastmi. V San Francisco se je izdajal za grofa Otokarja Harrachajj Poročil je pozneje vdovo danskega veleindustrijca (Bocka in sta se oba kmalu n ato-odpel jala v Aussee. Meseca julija letošnjega leta je pa prišlo poročilo avstrijskega generalnega konzula v New-Torku, da je grof Gubata ogoljufal neko grofico izi prastare Španske rodbine. Gubata se je pridružil že na potu v Ameriko grofici in ji zaupno povedal, da on ni grof, ampak da je v resnici avstrijski nadvojvoda in se peljal naprej, da pripravi za svojo mater vse potrebno za prebivanje. Grofica je biia tega seveda tako vesela, da je dala Gubati spraviti ves svoj dragoceni najkit, in mu še povrh plačala vse stroške po razjnih hotelih. Ko je pa enkrat vendar jela malo sumite nad Gubatovim dostojanstvom, je ta mahoma izginil Iz New-IYorka. Pozneje je Še sleparil po Ameriki kot nečak bulgar-skega kralja, za katerim bo pn nastopil vlado. V Parizu je nazadnje usoda vendar doletela nevarnega koristolovca.'
Ruska carska rodbina. Ruski carici se je zdravje izboljšalo. Carska rodbina se poda dne 28, decemb, ra v Petrograd.
Nemiri v iVelikem jVaradinu. Med pravnimi akademiki se je jelo zadnje Sase močno gibati. Obsodba španskega anarhista Ferrer ja je bila povod velikih nemirov , na akademiji. Slušatelji so hoteli napraviti veliko zborovanje v spomin *n počalstenje Ferrerja', a jim je ravnatelji akademije to prepovedal. Ko so dijaki vzlio prepovedi jeli zborovati, je prišel ravnaftelj v spremstvu dveh profesorjev, ter hotel razpustiti shod. To je pa slušatelje (tako ragr ljutilo, da so jih zapodili iz dvorane. Profesorji ;se bodo pa seveda vročekrvnežem maščevali pri izpitih, To bo tudi: mučeništvo.
Nov cerkveni rop na Ruskem, Dan po ropu znamenite Čudodelne Marijine podobe v Censtohovem je bila oropana tudi cerkev v Nasjelsku pri .Varšavi, ki je zelo stara in je bilja postavljena ge leta 1421. Vsi dragoceni, umetni predmeti so pokradeni. Policija je že na sledi Senstohovskim tatovom, Ker se sumi, da so dragocenosti bile zakopane kje v okolici, se je obrnila policija s prošnjo na Berolin, da se ji posodi policijske pse, s katerimi bi zasledili zakopani zaklad in mogoče tudi roparje.
Hrvatski učitelji v Ameriki. Dva hrvatska učitelja sta dobila dveletni dopust, da gresta v Ameriko in tam podučujeta v hrvatskih naselbinah v Piitsburgu in .Cikagi Šolsko mladino. To je jako dobro sredstvo za ohranitev rodnega Življa v tujini in se ho tudi stotero poplačalo. Našim slovenskim naselbinam primanjkuje takih učiteljev.
Morski vihar je divjal zadnje dni po Beringovem morju. Takega viharja že stani- mornarji ne pomnijo več. Ponesrečilo se je veliko Število parnikov an ljudi.
Konec stavke. V premogokovnikih v Jaworz-nem in Siceszi se je končala tnimesečna stavka in so rudarji pričeli zopet z delom,
V morju pokopaui zakladi. V Južni Afriki so se potapljači dolgo zastonj trudili, da bi potegnili iz morskih globočin zaklade, ki jih je za časa burske vojne razbita ladja, na kateri so se nahajali takozvani „Krügerjevi milijoni“, povlekla s seboj v globočino. In v Ameriki se pripravlja sed»j krdelo pustolovstva željnih dijakov Harvardo-vega vseučilišča za novo drugo ekspedicijo v Antile, da tamkaj nadaljujejo brezuspešno iskanje po angleški korveti „Good Faith“, ki se je leta 1680. s približno 30 milijoni denarja potopila blizu Jamajke.
Glasom deloma zgodovinsko _ overovljenih poročil je morje tekom stoletij požrlo ogromne zaklade zlata, srebra in draguljev; na oddaljenih otokih so pomorski roparji zakopali svoje zaklade, ki se jih ni več našlo; vrednost teh bogastev, ki jih je človeška roka zbrala skupaj in potem zopet izgubila, cenijo na mnogo biljonov.
Leta 1858. se je v zaliva Tobermory potopila španska admiralska ladja „Florentia“ in z ladjo vred je izginilo v globočino 60 milijonov zlata. Leta 1702. so Spanci v zalivu Viga potopili več galijon, da ne bi prišle Angležem v oblast. In na teh ladjah je bil plod štiriletnega plenjenja bogate Meksiko: ogromne množine zlata, srebra, dragih kamenov, katerih vrednost cenijo na 550 milijonov in ki so pač za večno pokopani v morskih globočinah.
Eden zadnjih velikih pomorskih roparjev, Bunito Bonito, je na malem Kokosovem otoku, 300 angleških milj zapadno od Paname, zakopal ves svoj plen, zaklad 240 milijonov; 18 ekspedicij je tekom časa poskušalo dvigniti zaklad, toda vse te ekspedicije so se povrnile domov praznih rok, ne da bi bile kaj našle.
Na otoku Alboran, nekem samotnem grebenu v Sredozemskem morju, leži zakopanih 20 milijonov zlata, ki so je pomorski roparji „Jonng-Constitntion“ tamkaj skrili, ko je leta 1831. njih ladjo zasledovala neka angleška topni-čarka in jo potem potopila.
Kraglje ruskih topov so v krimski vojni s sebasto-poljskih trdnjav pogreznile v morje angleško ladjo „Black-Prince“, na kateri je bila plača za angleške čete, 20 milijonov v zlatu.
Bliza St. Johna v Južni Afriki se je potopila iz Indije priplnla ladja „Grosvenor“, na kateri je bilo 20 milijonov zlata in srebra.
Številne pripovedke poročajo soglasno o ogromnih zakladih, ki so jih bili pomorski ropaiji nakopičili na raznih otokih, na katere so se odpravljale mnoge ekspedicije, da jih izkopljejo, a vsi poskusi so se še dosedaj izjalovili. Zakopani zakladi ostanejo skriti, dokler jih sreča ne poveri kakemu izvoljenemu, da jih odkrije.
San Francisco prenovljen.
Kakor feniks iz svojega pepela, tako se je San Francisco, mesto ob ,,Zlatih vratih“, dvignilo iz razvalin, ki sta jih zap/ustia potres in požar, ip dimeča grmada podrtin z aprila 1906 s' svojim porušenim zidovjem ter svojimi skritimi, neličnimi grudami železa in jekla je postala morje poslopij, lepših in krasnejših nego so pred grozno nezgodo tvoru! a ulične vrste kupčijskega dela, tovarniškega in obrtnega okraja v glavnem mestu Kalifornije.
Razdejanih je bilo 28.000 poslopij in izgube na vrednosti in lastnini so dosegle baje višino 300 milijonov dolarjev. Stotisočerniki so bili brez strehe, cerkve, šole in druge javne stavbe so z domovi velikega dela prebivalstva ter s kupčijskimi jn obrtnimi delavnicami izginile s tal, varnostne shrambe mestne s svojo bogato vsebino na dragocenostih in vrednostnih papirjih so ležale globoko pokopane pod razvalinami, nobenih zalog blaga ni bilo več in nobenih skladišč ih prodajalpic — pridnost mnogih desetletij je en dan uničil in tisočemiki niso iz splošne pogube rešili ničesar kot obleko, ki so jo nosili na sebi.
Ampak ameriški duh, ona neomajrijiva trdna volja, ki se je razodevala že v požaru in zopetpi zgraditvi Chicajge in ob poznejših sličnih priložnostih, je prešinjala tndi težkozadeto prebivalstvo San Francisca.
Kajti komaj se je dim razkadil, še niso bila pogorišča ohlajena, ko se je začelo delo zopetne zgraditve mesta. Vsi prebivalci so se lotili dela. ulice so se pokrile s tiri, po katerih so odstranjevali podrtine, zidarji 'in drugi rokodelci so delali ponoči pri električni luči in skozi polnočno tišino so prodirali bobneči udarci s kladivom na železni gradnji zaposlenih mož.
V Štiridesetih mesecih se je dvignilo novo mesto iz kamena in jekla, z neštevilnimi krasnimi stavbami iz mramorja in granita, in mestni stavbni urad izkazuje, da stroški novih poslopij presegajo izgubo pred polčetrtim letom za več nego 56 milijonov dolarjev.
Prejšnji mesec je mesto San Francisco obhajalo svoj preporod z veliko proslavo. Slavlje, M je trajalo od dne 19. do 23. oktobra, je bilo pa tudi ob enem posvečeno spominu na odkritje zaliva in današnje luke v San Franciscu po prvem španskem guvernerju Kalifornije, đon Gašperju1 de Portola, L 1768, in zato Imenovano Portolova proslava.
Na stotisoče dolarjev se je izdalo za ozaljša-nje mesta, za razsvetljavo, parade in zgodovinske sprevode, slavnostne plese in pojedine ter kot nagrade za tekme na mokrem In suhem, kakor tudi v zraku.;
Oddelek! brodovja vojnih ladij Združenih držav se je udeležil proslave, kakor turcte na tisoče pešcev in konjikov zavezne vojske, in vršil se je tudi obisk vojnih ladij Anglije,) Nemčije, Francije, Holandije in Italije, kakor tudi Kitaja in Japonlje, kojih križarke so donesle na tostransko obrežje zastopnike in prijateljske sle tamošnjih vladarjev. Dne 19, oktobra so poslali predsednik Taft in mehikan-ski predsednik Diaiz, kaltjor tudi zaspnpniki drugih dežel mestu svoje čestitke in pozdrave.
Kniževnost in umetnost.
Zora. (Letnik XVI, 1909/10, zvezek 1.) Vsebina: Slo* venskemu dijaštvu v prevdarek. (Fr Steife.) O samovzgoji. (J. Lamsa.) Iz prijateljevih pisem. (J. Stenar.) Statistika srednješolcev 1. 1908/08. (Fr. Steife.) Glasnik: Sestanek slov. kat. nar. dijaštva. — Biskup Mahnič slov. kat. dijaštvn. — Sestanak hrv. kat. nar. dijaštva v Splitu. — Socijalni kurz. — Zarja 1908/09. — Zarja v letnem tečaju. — Shodi. — Zemljedelska visoka šola. — Izlet poljskih akademikov. — Na lvovskem vseučilišču. — Razkošnost na vseučiliščih v Nemčiji. — Srednješolsko dijaštvo. — Listek. — Prvi cveti. „Zora“ stane celoletno K 4-—, za dijake K 2-—.
Dom in Svet. (Letnik XXII, 1909, zvezek 11.) Vsebina: Za Adrijo. (Povest. Sp Lea Fatur.) Drobljarci. (Anton Medved) O povej mi.. . (Koritnik.) Vodnik kot jezikoslovec. (Modic. Konec) Ranjeni orel. (Koritnik.) Vseh mrtvih dan. (Anton Medved.) Z lagun. (Skica. Štefan Levkos.) Pogrebec. (Ant. Medved.) Molitev (Ant. Medved.) Klie s planin. (Koritnik.) Ob grobu zadnjih Bonrbonov. (Venčeslav Belfe.) Danilo Fajgelj, slov. skladatelj. (Janko Leban.) Dr. Ljudevit Gaj. (Dr. L. Lenard.) Moja duša. (Koritnik.) Pesem. (Koritnik.) Grenka misel. (Koritnik.) — Književnost. — Glasba. — To in ono.	_______
Rabite le vžigalice: V korist obmejnim Slovencem!
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vi n ar j e v. Drugače se ne odgovori.
Služba organista in cerkovnika
se odda t Šmartnu na Pohorju. Prednost imajo cecilijanci, ki bi bili zmožni sprejeti občinsko tajništvo. Plača okoli 700 E na leto. Dobri občinski tajnik bi prišel na 1000 K in ima lepo prosto stanovanje. Prošnje je vložiti do 15. novembra pri župnijskem uradu v Šmartnu na Pohorju, pošta Slov. Bistrica. Nastop 1. decembra. 117
Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk še priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	153
Hiša tik Rožeka se takoj proda. E hiši spada čez 15 ha zemlje. Polje je zelo rodovitno; lesa je za hišo in kakšno nezgodo še dovolj. Pohištvo je še v precej dobrem stanju. Več pove A Antonič, Reka pošta St. Jakob v Rožu (Koroško).
216
Orehe, suhe gobe, fižol, smrekove storže, divji kostanj, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju.
Pozor Slovenci!
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba tožna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini.
k Ljudska hranilnica in posojilnica v Ce{ju,
K
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/,% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5V,% brez
in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na meniee in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
: Oskrbite svojim članom Izterjevalce njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Istrska črna vina! Monosti!
Sloveči „Terrano el’ Istria“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo čmo vino, posebno dobro pri prehlajenju, pomaukanjn krvi in za prebolevnike (rekonvalescente), tie ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rodečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih.
marietta Lorber*
Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32.
Izšel je lep
stenski koledar
za leto 1910.
Dobiva se samo pri g. Ivanu Klinc-u v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gostilne, društva, šole in župnijski uradi ga dobivajo brezplačno. Poslati je treba let znamko za poštnino.
I
! Nova trgovina !
P n. sl. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim 1. novembra v novi posojil-nični hiši na Ringu
modni salon za gospode
ter se tem potom vže naprej najtopleje priporočam.	849
(Halts Zabukošek
krojaški mojster v Celju. 849
Za moške in ženske
krasno zimsko blago
pri
DruškoviČ-u v Slovenjgradcu.
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
Mkđap
vas ne bode greyalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in Čudovito nizkih cenah v veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Yzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah kg. K 6*— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Cel|e
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolldnejša in točna postrežba!
KTa debelo.	Uda drobno.
gXXXX Restavracija XXXXj^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
X
X
X
X
X
X
X
X
X
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altarnih in bandemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkvä v različnih slogih, cele notranje poprave cerkvä (v tem slučaja poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence.	,
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
OOOOi
§ ► e S
g gl S
. J4 ‘S ©
g'S f *
- ® S3 S „
■p •
° J
£2 -0
3 'S
g fe P B
I 2 »a
I U s
•S3
§ &
S lf ’5* M
§ I I
■+S o © iaB
00005 ■,
Šolske potrebščine
kupite po ceni in dobro edino pri tvrdki:
s Goričar & Leskovšek ss
v CELJU, (iraška ulica št. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papiija, peres, Bvinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tnšev, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun.
HA DEBELO I
HA DROBHOjl
Pravična mera ln vaga
M a
O —
5 v» .5
m
fltifHŠIl © *5	=12
2 >

eIžOHII
5	.. v J 3
O k^l = [V! *>
HO M
'■q|sj)«ed uilisantz HjtHSifOd
• Služba
občinskega tajnika m redarja
se razpisuje pri trškemu županstva t Št. Jurju ob j. žel.
Letna plača K 480-— s prostim stanovanjem, kurjavo in službeno obleko. Zahteva se popolna zmožnost slovenskega in nemškega jezika.
Službo je nastopiti dne 1. decem. t. 1. Prošnje je vložiti do 20. novem. t. 1. pri trškem županstvu pri Sv. Jurju ob juž. žel.
Županstvo trg Sv. Jurij ob juž žel., dne 4. novembra 1909.
221	m FRANC PISANEC, župan.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive pedi iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Ignac Božič
narodni krojač t Maribora,
TegethoM ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
(7$
< t i
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
cž
fl\ A RIB O R, Kasino jasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
K
Postrežba točna!
53
Cene nizke!
XI
vJ
X	J
XI
x*
%» c ■ftl s
XI
V.l
o
Josip Macuh,Maribor y. f
X	t /J
X"
/n
Xu
XI
s*
c
»e

Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obisk, s
h
«8
g
©
©
ft
©
'TU
a
g
«
I
m
£
A
m
*?.
h
3
s.
CD
rt n
^ <D o '>W
M
O r£2
a
0	*
-2» SO SO
1	e
■s
so t>
•r-l ®
1=1 2
® rO
O O --t rt
>N ®
a
.*5? g
s, .s
. ® CO
‘S? g "S ^
O •£
© A
& a
M «3 rt £a
so rt rt
O
«rt S
. -s
® t> M rt
rt Jssj >SQ ^
U "" > ®
rti
®
GO
t>
rt ^ rti DO
rt ® rt Jbd
|'S J -f
•s +2
o 03
M f ® t>
3 °
O
^ ® ® O
M
>QQ C«
O P-«
a *
rt 22
^ r—H
«S o o
-t-3	®
S J
'S S
SQ
o -a ^ ®
50 ¥
3 ■a
rt
do rt
t> NI
e
®
bo
o
rt
rti
®
rt
rti
®
•■E? rrj
JE -"rt
«O -i-l O
®
- a
® '0
rt «§ rti £
® rt rt n
NI
•s ®
5	V ®
«r P* >o r rt r®
CO -r-t
'rt /£
'S °
«1
^ a
rt ^
>csj
® ® •rt rt o
-t-3
®~ «
O w
•S Ki
6
bo
rt
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
®
o
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna st. Cirila t Maribora.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico,
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor. Šolska ulica 2.
55
Brzojavi: „Kamnoseškalin-dnstrijska zadrngi Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna£[kamnoseŠka ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanjefvseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna'zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih 'ali betoniranih ::rodbinskih!grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
I
I I
Dosouimca v
II
}
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno
Hranilne vloge
se spregemiro od vsakega in se"obrestnjejo: navadne po 4®/e, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/*• Obresti še pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. jaSja vsakega leta. Hranilne knjižiee se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 9&078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5®/*, na vknjižbo in poroštvo po 57,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne m vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprema ie izplačuje denar.
pojasnile se dajefo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik oft 8.—18. dopoldne in od 3.-5. dopoldan. ,	6
Posojilnica Ima tudi na razpolago domaće hranilne nabiralnike.
'nOPBM*
■Timrnnt—iM
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič,
Tisk tiskarne sv, Cirila v