343 Obrtnija. Trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani. (Dalje ) V. Zbornični svetnik Jos. Lenarčič poroča, da je zbornica pražka vložila pri c. kr. trgovinskem mi-nisterstvu prošnjo, da se uvedo zalepke jednake oblike, kakor se razpošiljajo v Nemčiji. Prostor za pismena naznanila pri zalepkah, kakor so v Avstr. Ogerski v rabi, je majhenin to je tudi povod, da se jih premalo rabi. Pri zalepkah, rabnih v Nemčiji, je pa prostor za pismena naznanila skoro dvakrat tako velik in ni dvomiti, da bi uvedba zalepk z zadosti velikim prostorom ljudstvu ugajala, in bi se istih veliko bolj posluževalo, kakor po teh, ki so sedaj v rabi. Poročevalec torej predlaga imenom odseka: Zbornica naj prosi c. kr. trgovinsko ministerstvo, da visoko isto uvede zalepke jednake oblike, kakor se iste rabijo v Nemčiji. — Predlog se sprejme. V. Zbornični svetnik Franc O mer s a poroča o vlogi občinskega pristojništva v Preserji za preložitev 4 letnih in živinskih semnjev iz Rakitne v Preserje. Občinsko predstojništvo utemeljuje to prošnjo s tem, da ima Preserje zelo ugodno lego za semnje, in da so sedanji semnji v Rakitni zaradi neugodne lege slabo obiskani. Občina Brezovica ugovarja preložitvi, ker so v bližnjih krajih Brezovici in Borovnici tudi semnji in so oni v prvo imenovanem kraju tako slabo obiskani, da se ne morejo niti izdatki pokrivati. Druge vprašane občine ne ugovarjajo. Ker pa politična oblast I. stopnje ni tudi o tej zadevi povprašala za mnenje semjskih občin v okraju ljubljanske okolice: Grosuplje, Šmarje, Zalog, Polhovgradec in Vrhnika, odsek ne more prošnje priporočati, četudi se ne gre za pomnožitev semnjev. Dalje tudi ni dokazano, če ima občina Preserje pravico, prositi za preložitev semnjev iz Rakitne v Preserje, ker so se semnji najbrže podelili prej obstoječi občini Rakitna. Če je temu tako, bi se moral tudi predložiti sklep krajevnega gospodarskega odbora v Rakitni, da pri-trja preložitvi semnjev v Preserje. Poročevalec predlaga torej: Zbornica v smislu tega poročila predloži svoje mnenje na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. — Predlog se sprejme. VIL Zbornični tajnik poroča imenom združenih odsekov o vplačevanji zaostalih zborničnih prispevkov in predlaga z ozirom na to, da zbornica ni kriva, da se priklada dosedaj ni plačala: Zbornica naj v svojem poročilu na mestni magistrat izreče za]kolikor možno kmalo vplačevanje zaostale priklade. — Predlog se sprejme. VIII. Zbornični tajnik poroča, da je M. J. v Ljubljani od leta 1882 imela pravico za izvrševanje bra-njarstva, katerega pa ni izvrševala, pač pa je v šolskem drevoredu in na Pogačarjevem trgu mokarjem mesarjem i. t. d. prodajala čaj in kavo. Ker se je mestni magistrat izrekel, da v obseg obrtnih pravic branjevcev ne spada prodaja kave in čaja po ulicah, temveč je po §. §. 15, 16 in 22. o. r. v to potrebna koncesija, se je M. J. pritožila. C. kr. deželna vlada prosi, da se zbornica izreče, če se opravilo M. J. sploh more imeti za tako, da spada pod določila obrtnega reda in ni v smislu §. 1 tega zakona izvzeto od teh določil. Odsek je iz predležečih poročil in vlog posnel, da je M. J. imela pravico za izvrševanje branjevstva od 1. 1882, katero pa je s I. poluletjem 1898 odložila ker se ji od obrtne oblasti sedaj ni več dovolilo, da bi namesto branjevstva izvrševala le prodajo kave in čaja po ulici. M. J. ni branjevstva izvrševala, vendar je mislila, da na podlagi svojega obrtnega lista sme izvrševati omenjeno prodajo. Po §. 16, lit. f zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, spada prodajanje kave, čaja k pravicam gostilničarskega in krčmarskega obrta. Zakon ne razločuje, če je obseg obrta velik ali majhen. M. J. bi bila torej morala prositi za dopustilo in bi bila na podlagi tega mogla prodajati kavo in čaj tudi v malem obsegu in dona-šati pijačo svojim stalnim odjemalcem. Če bi se vzelo, da taki mali obrti ne spadajo pod določila obrtnega reda bi se stalnim točiteljem kave in izkuharjem vse, kako škodovalo in tega nemore gotovo noben zakonodajalec nameravati. Poročevalec predlaga imenom odseka: Čestita zbornica naj izreče svoje mnenje v smislu tega poročila. Predlog se sprejme. IX. Isti poroča, da ima F. R. pravico izvrševati urarski obrt in trgovino z optiškim blagom. Ker je pa po ministerski naredbi z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 110, obrt optikarjev rokodelski in F. R. ni doprinesel onih spričeval, katere zahtevata §. 14. zakona z dne 15. marca 1893, drž. zakona št. 39, in ministerska naredba z dne 17. sept. 1883, drž. zakon št. 149, se'mu je zabranilo izvrševati dela, spadajoča v optikarki obrt. Po §. 36. omenjenega zakona se presoja obseg obrtne pravice po vsebini obrtnega lista in ker se obrtni list F. R. glasi na trgovino z optiškim blagom, ne more rokodelskega optikarskega obrta tako dolgo izvrševati, dokler ne doprinese za to postavno zahtevanega dokazila in ne dobi pravice od obrtne oblasti. Ker pa F. R. le male poprave iz- 344 vršuje, da v očala, nanosnike, dalnoglede stekla ustavlja in nekaterikrat tako steklo obrusi, da dalje pri očalih nadomesti kak postranski del in nove vijake ovije; nastane vprašanje, če teh del ne sme izvrševati tudi trgovec z optiškim blagom. Odsek je mnenja, da sme taka dela, za ktera ni potrebna posebna spretnost, tudi trgovec izvrševati in da stem ne posega v obrtne pravice rokodelstva. Da zna stekla ustavljati, je pač ob sebi umevno, ker to mora kot urar znati, da nadomesti kak postranski del ali ustavi vijak, v to pa vendar ni potrebna nobena posebna sposobnost, ker more to vsakdo, ki kupi dele pri trgovcu, tudi sam storiti. Odsek je torej mnenja, da trgovec z optiškim blagom zamore izvrševati taka majhna dela, za katera ni treba posebne izučbe in spretnosti, ker bi v nasprotnem slučaju mogel le zgotovljeno blago in ne delov tega prodajati. Predlaga torej: Zbornica naj se v smislu tega poročila izreče na c. kr. deželno vlado. Predlog se sprejme. (Dalje sledi.