3%haja
pior^k.čeMelt,
soboto. »
* —J ;
\
J i^liei three tirnem awe«t 7ueč dcty ,7}i uricloiy Sodurdaij.
^^GLASILO ILOVMIPQA KATOUiKTOA PBLAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV- (No.) i25._ CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 18. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER, 18, 1923.	"TetoTvOLTkT
Velikanski rop.
TATOVI OKRADLI VARNOSTNE ^^BAKSE^ — PRIBLIŽNO OKOLI 100 TISOČ DOLARJEV ODNESLI V GOTOVINI IN VREDNOSTNIH PAPIRJIH.— ROP SO IZVRŠILI IZVEŽBANI ZLIKOVCI KATERIH BO TEŽKO ZASLEDITI. — KAJ SE JE ZGODILO Z NOČNIM ČUVAJEM, DA NI NAZNANIL ROPA -SE NE VE.
t
Chicago. — Težko, če se je pripetil v mesta Chicago ali pa kje drugje v Zedrnjenih državah bolj senzacij« »nalen roparski slu- 1 čaj. kot se je odkril v pondeljek v prostorih Werner Brothers Fire proof spravljalnici, kjer so > oddaiali ljudem v najem varnostne bančne oklopne bakse za 1 hranjenje in spravljanje vred-j nostnih papirjev-in denarja. Za-j vod se nahaja na ^819 Broad-wav. V najemu je bilo na stotine baks, v katerih so imeli ljudje spravljen denar, čeke in različne vrednostne papirje. Tudi mnogo zlatnine, in raznih dragocenosti je pokradenih.
Kako so roparji prišli do vaultov je vsem največja ugtinka. Vrtanje se ni izvršilo vse v eni noči. Delo se je moralo vršiti par večerov, ker zlikovci so prevrtali v prostore vaultov skozi konkretno steno dva in pol čevljev debelo. Od tain so podrli jekleno ploščo in nato vlamljali v posamezne bakse.
Okoli vaultov je bilo zjutraj najti vse polno razmetanega papirja. Detektivi so našli tudi nekaj orodja, s katerim so zlikovci vlomili. Na lice mesta so dospeli fotografi za prstne odtis-ke, katerih pa ni najti na nobeni stvari, ki se je tam nahajala, to pa priča, da so zločin izvršili ekspertni roparji, katere bo težko zaslediti, ako se bo sploh komu posrečilo dobiti kak sled o roparjih.
Do sedaj preračunano, so roparji pokradli približno okoli $100.000.00 v gotovini, vrednostnih papirjih in drugem. Policija je našla med papirjem zamešanih tudi osem po tisoč dolarjev bankovcev, ki jih roparji niso o-pazili. ali pa so jih pozabili vzeti seboj. Med drugo šaro je policija našla tudi dva kvarta še stare pred vojne viške, ki jo ie nekdo hranil v vatli tu.
Ko e je novica raznesla o vlomu je prihitelo na lice mesta silno veliko ljudi, ki so imeli v najemu vaulte. Uradniki so tolažili ljudstvo, da bodo dobili go tovi del povrnjen, ker vse varnostne bakse so bile zavarovane.
Podjetje je imelo nočnega čuvaja. ki pa nihče ne zna kaj je <lelal, ali kaj se je z njim zgodila, da ni zlikovcev čul, ko so 1o-111 »H v vault.
-o-
NAGRADA ZA BREZSMRT-NE DNEVE.
Ch ago. — Prodajalci avto-i .mobilov so sklenili podariti za vsak dan. v katerem se ne bo godila nobena smrtna nesreča Pri vožnji z avtomobili en tisoč j dolarjev Reševalni armadi. To
sicer dober načrt, a le malo
tistih dni, ki bo brez take neteče.
-o-
AMERIKANCI ZAČNO GRADITI ŽELEZNICO NA TURŠKEM.
Carigrad. — Na podlagi a-^eriško-turške pogodbe, ki 30 ie plenil admiral Chester se pri-dne 9. novembra t. 1. graditi železnica, ki bo nosila ime Sam-sun-Sivas. Ves material bo pogini založen od ameriških kom-
Panij.
KITAJCI SE MGIBLJEJO H MONARHISTIČNI YLADI. ,
Praktično vlada na Kitajskem
feudalism. — Centralna vlada služi le kot figura, politično moč pa imajo v rokah pokrajinske vlade.
Peking. — ne dolgo, je j marsikdo se sklicaval na Kitajce kot zavedne svobodoljubne i ljudi. To radi tega, ker so si slu-!čajno ustanovili republikansko I formo vlade po naključju. V resnici se pa vlada ni ničesar spremenila. Ostala je prav tako starokopitna kot prejšna cesarska vlada.
Ljudstvo na Kitajskem je po večini kontrolirano od lokalnih administracij, ki imajo absolutno moč nad ljudmi. Centralna vlada, se ne zmeni ne za urejevanje davkov, ne za vojaštvo, ampak vse to urejujejo lokalne oblasti. Krajevni oblastniki imajo silno moČ in delajo samopo-Ijubne postave. Njih sistem vladanja je jako podoben feudali-stičnemu vladanju v prejšnih stoletjih v Evropi. Centralno vlado imajo samo za nekako figuro radi zunanjega sveta, da je vsled tega Kitajska pri poznana kot samostojna suverena država. .
Zadnje dni se zopet zavzemajo razni pokrajinski oblastniki za monarhistično formo vlade. ' Tudi v drugih političnih krogih | se dela nato. Sliši se. da imajo že odbrano osebo, ki jo mislijo proglasiti za vladarja.
Sedanja vlada sploh' nima nobene odločujoče besede pri vladanju, pač pa imajo vojaški diktatorji, ki so štirji in vladajo s svojo armado vsak v svoji pro-vinciji. Tem se morajo pokoriti | vsi, ker imajo s svojo vojaško močjo vso moč v svojih rokah. | TI pa so naklonjeni monarhistič-ni in militaristični vladi. Zato je brezdvomno gotovo, da bo v kratkem na Kitajskem zopet monarhija.
FRANCOZI RAZGANJAJO NEMŠKE DEMONSTRANTE.
Essen. — V Neustadtu so včeraj demonstrirali nemški delavci vsled naraščujoče draginje. Francoski vojaški poveljnik je takoj dal poklicati vojaštvo, ki je delavce razgnalo.
-o-
AMERIŠKI GENERAL U-MRL V FRANCIJI.
Scotland Neck, N. C. — Bri-gadni general Evan M. Johnson, ki je med vojno poveljeval 77. diviziji v Franciji je v soboto jutro preminul v bolnišnici v Parizu. Njegovo truplo bo najbrže pripeljano v Zedinjene države.
-o-
HOTEL ZGOREL.
Los Angeles, Cal. — Najimenitnejši hotel v južni Kaliforniji, ki je bil last Royal kluba blizu Culver City je zgorel skoro do tal. Materialne škode je povzročene okoli $171,000.00.
AMERIŠKE YESTI. |
—	Washington. — General nT poštar je dosegel, <la se bo pošta za božične praznike hitrejše j razpečavala. Vsaka večja pošta bo dobila vojaške avtomobile za, razvažanje parcelne pošte. To bo za praznike velika pomoč vsem' poštam.
—	Washington. — Napoveduje se, da bo zvezna vlada od-; redila še bolj stroge postave za1 vse kršilce prohibicije. Tudi kazni hodo zvišali in zraven bo' dodana še zaporna kazen, za vsakega, ki bo zaloten od prohi-bicijskih oblasti.
—	Washington. — Na zborovanju katoliškega ženstva Zedi-njenih držav so prejeli te dni posebno brzojavko iz Rima od sv. Očeta, v kateri papež Pij XI. čestita ameriškim katoliškim ženam za agilnost, na polju njih krščanskega delovanja.
—	Philadelphia. Pa. — Devet mož je bilo danes na mestu ubitih od eksplozije v Midvale Steel Works. Eksplozija je nastala, ko je vrgel neki kovač razbeljen kos jekla v olje in vodo za kaleoje. Več pa je bilo odpeljan ih v bolnišnico težko poškodovanih.
—	Chicago. — Angleški bivši ministrski predsednik je dospel i včeraj opoldne v mesto Chicago na Northwestern postaji, kjer so ga sprejeli mestni dostojanstveniki. V Mooseheart ga je sprejel osebno mestni župan Dever, senator McCormick in general Chas. G. Dawes in več drugih mestnih uradnikov. Po mestu so razvite zastave v počast angleškemu gostu.
—	New York. — Isiah Lidse 50-Ietni bogati izdelovalec ma-nafakturnega blaga, je padel iz osmega nadstropja na tla, ko se je včeraj jutro čevlje zaveza val Med padcem ga je zadržalo neko omrežje, skozi katerega je padel pri tretjem nadstorpju. To mu je pomagalo, da ni priletel s j toliko silo na tla.. Mož je resno poškodovan vendar bo ostal pri [življenju trdijo zdravniki.
—	Freeport, 111. — Dva ban-dita sta zgodaj včeraj vlomila v poštni urad v tukajšnem bližnjem farmarskem mestecu German Valley in razstrelila oklop-no blagajno. V blagajni se je nahajalo $600, katere sta bandita ukradla.
—	Des Moines, I a. — Tu so 1 se včeraj zbrali zastopniki 1 6t-'tih zavarovalninskih družb v
Zedinjenih državah. Njih konferenca se nanaša na bodoče delovanje zavarovalninskih družb.
—	St. Louis, Mo. — Tukajš-ni list "Star" je odkril velike goljufije pri izdajanju medicinskih diplom. Veliko zdravnikov je dobilo diplome na podlagi podkupnine trdi list, ki sedaj brez vsake izkušnje prakticirajo. Več zdravniških profesorjev je bilo te dni aretiranih radi teh slučajev.
—	San Francisco. — Tu se je pričela včeraj peta letna konvencija Ameriške Legije. Na tej konvenciji se pričakuje ostrega obsojanja Kukluksklanstva, tako izjavljajo časnikarski poročevalci. Neki Wilbur Brocker iz Michigana se je posebno pripravil na ta boj proti Klanom. Skušali bodo lokalne oddelke legije organizirati za odbijanje vsakih dejanskih napadov od strani Klanov.
—	New York. — Osem naj st-letna Estelle Philips prodajalka v trgovini je bila sinoči v* svojem stanovanju najdena zadavljena. Slučaj je javljen policiji, ki pa dosedaj še ni dognala, kdo bi bil zločin izvršil.
JUG0SL0YANSKE NOVICE
Dr. Jos. Srebrnič imenovan za škofa na Krku.
Ljubljana. — Te dni smo prejeli iz Rima vest, da je sv. Oče Pij XI. imenoval dekana ljubljanske teološke fakultete univ. prof. dr. Jos. Srebrniča za škofa na Krku.
j Novi krški bi skup dr. Jos. Srebrnič se je rodil 2. februarja 1876. v Solkanu pri Gorici. Gimnazijo je izdelal v Gorici, kjer je bil več let gojenec dr. A. Mahni-ča. Ko je leta 1896. z odliko izdelal gimnazijo se je vpisal na' filozofijsko fakulteto na Duna-j ju. Obenem je kot prostovoljec v Pragi in Budimpešti doslužili vojaško leto. Po dovršenih filo-i zofijskih študijah je bil najprej j suplent na goriški gimnaziji. Začetkom leta 1902. pa je bil na i dunajski univerzi promoviran za j doktorja filozofije. Isto leto je | napravil tudi državni izpit iz: geografije in zgodovine. Isto leto iqo2. je vstopil v semenišče. Predstojniki so ga poslali v Rim v Germanikum in na gregorijan-j sko univerzo. Od tam se je le-1 ta 1907. vrnil nazaj kot duhov-j nik in doktor teologije. Nekaj časa je bil bibliotekar na bogoslovnem semenišču. Kmalu zatem pa je bil imenovan ravnateljem deškega semenišča. Med vojsko je moral tudi on iz Go-kice. Preselil se je v Stično na Dolenjskem, kjer je goriško bogoslovno semenišče in učilišče pri belih menihih. Tu je bil tri leta kot profesor cerkvene zgodovine. .Ko pa se je leta 1919. u-stanovila ' univerza v Ljubljani, ga je poklicala teološka fakulteta in mu poverila v vodstvo zgodovino iztočne cerkve na fakulteti.
Novi bi skup dr. Jos. Srebrnič je neomadeževan čist značaj, mož plemenitega navdušenja za vse. kar je dobro. V njegovi duši plameni ljubezen do Cerkve, a prav tako ljubezen do naroda in domovine. C astitamo krški škofiji, da dobi za velikem Mah-ničem zopet tako čvrstega, delavnega, vnetega in idealnega biskupa. Prav nič ne dvomimo, da bo njegovo delovanje blago-. slovi j eno in blagodarno ne le za krško škofijo, temveč za vso našo domovino!
A d multos an nos!
-o-
Srbski Yadikali hočejo uničiti
medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Ljubljana. — Glasom naj no-j vejših vesti se pripravljajo ra-l dikali v Beogradu, da uničijo ljubljansko medicinsko fakulteto. Pravijo, da dela vladi preveč stroškov, kar pa ni resnica. Edino kar je, je to, da bode srbske samopašne radikale v oči, da so Slovenci inteligentnejši od Srbov. Pobalkanizirali bi nas radi. Poslanci jugoslovanskega kluba ostro protestirajo proti tem nakanam.
-o-
Biagoslovljenje novih zvonov.
Sv. Lenard nad Laškim. — V nedeljo 16. sept, so tu blagoslovili dva nova zvonova od zvo-narne iz Maribora. Slavnost je bila jako sijajna. Vsa fara je bila prisotna.
-o-
Novi superior v Studencih.
Studenci pri Mariboru. — Č. g. p. Ijna Prah je bil te dni i-menovan za superiorja kapucinskega samostana v , Studencih pri Mariboru. Č. g. p. Lin je bil večletni gvardjan v goriškem samostanu, iz katerega so se mo-•rali slovenski kapucini izseliti. •
Nemčija pred civilno vojno.
BREZPOSELNI DEMONSTRIRAJO PO BEROLINU. NASILNI IZGREDI NASTAJAJO VEDNO VEČJI. — DRŽAVNA POLICIJA RAŽGANJA DEMONSTRANTE Z NASAJENIMI BAJONETI. — VZROK IZGREDOV SO PO VEČINI KOMUNISTI, KI SKUŠAJO ZANESTI MED • NEMŠKO LJUDSTVO SOVJETSKI DUH.
Berolin. — Do 10 tisoč brezposelnih delavcev je zadnja dva dni demonstriralo po mestnih u-licah. Delavci so skušali zavzeti mestno občinsko dvorano, kar jim je pa državna policija preprečila z bajoneti. Oddanih je bilo v zrak več salv v svarilo nasilnim demonstrantom. V pon-deljek popoldne je nastal jako kritičen trenutek pred mestno hišo. Naval delavcev je bil vedno večji in policija je oddala par strelov z revolverji v gnječo. Trije delavci so bili ustreljeni do smrti več pa je ranjenih. ,
Drugi kritičen slučaj se je' pojavil pred berolinsko borzo J Delavci so hoteli udreti v ura-! de in si osvojiti denar. Tudi tir je imela policija velike težave predno je zamogla pomiriti razjarjene demonstrante.
Ker postajajo slučaji vsako] minuto resnejši in nevarnejši,' je vojni minister oborožil državno policijo z vojaškimi puškami in bajoneti. V več krajih ima policija tudi irrstaHrane strajne puške, za slučaj, da bi nastali resni konflikti med1 delavci in policijo.
itre policijske preiskave po-' kazujejo. da so krivi vseh neredov V Nemčiji komunisti, ki huj-skajo delavce naj si osvoje vlado in u postavi jo sovjetsko vlado. Zlasti v Lipskem so komunisti živahno na delu; tudi neredi se množe in pričakovati je hudih izgredov v prihodnjih dneh.
Pričakuje se. <da bo Strese-man odredil vojno stanje, ako se delavci v kratkem ne pomirijo
Včerajšna govorica, da bo izdal Stresemann odredbo za u-vedbo zlate valute je potihnila, ker ideja je najbrže za enkrat še neizpeljiva.
V splošnem pa je stanje v celi Nemčiji silno kritično in krvava civilna vojna zna izbruhniti vsako minuto. Tako napovedujejo odlični politični opazovalci.
-o-
POVODEN/J V DRŽAVI O-KLAHOMI.
Oklahoma City. — Reka North Canadian je prestopila svoje bregove radi deževja zadmjih dni. Do 15 tisoč prebivalcev je moralo po planjavi v okolici zapustiti svoja stanovanja, v katere je stopila voda. Povzročena -škoda bo zopet velikanska.
-o-
TROCKIJ ZOPET BOLAN IN "UMIRA."
London. — Vsegavedna Reu-terjeva agencija zopet poroča, da se Trockij nahaja v kritič-l nem položaju, in da so hiteli s zrakoplovom v Munich po posebnega zdravnika specialista proti raku.
-o-
JUŽNO AMERIŠKI PREZI-DENT UMRL.
Washington. — Poslanik juž-no-ameriške države Nicaragua je obvestil Belo hišo, da je preminul zadnji petek večer prezi-dent države Nicaragua Bartolo-me Martinez. Pokojni prezident je bil baje velik prijatelj Zedi-njenih držav.
ŠIRITE LIST EDINOST
AMERIŠKA DEL. FEDERACIJA ČESTITA KAT. DUHOVNIKU.
Zastopniki Ameriškega delavstva zbrani na letni konvenciji v Portland, Oregon izrekli pohvalo Fa-thfu O'Connorju.
Berkeley, Cal. — Gotovo ste-čitali v zadnjem našem listu, kako so neki banditje oropali eks-presni vlak v Oregonu. ki je vozil proti San Francisco. V boju z banditi so bili ustreljeni tudi štirje železničarji, ki so se par ur zapuščeni borili v pustinji s smrtjo. Ko so hiteli po duhovnika več milj oddaljenega je ta, ko je hitro zvedel hitel s zadnjo popotnica skozi dolg tunel, da je tako dospel do ustreljenih- žeiez- -ničarjev. Tam jih je spovedal ini I jim podelil zadnjo popotnico zak na pot v smrt.
To je izvršil Father O'Connor^ ki je obenem, kaplan Narodne legije v Oregonu.
Ko so zborovalci na konvenciji Ameriške Delavske Federacije zvedeli o tem činu, je cela: konvencija čestitala Fathru O"— Connor-ju. Tako skazujejo pametni. preudarni in trezni ameriški delavci čast katoliškemu? duhovniku, ki jo je zaslužil.
Kaj bi imel katoliški duhovnik za pričakovati od naših de-j lavskih voditeljev, ki se zbirajo f na Lawndale in si tako radi »dajejo delavsko masko na svoj obraz? Nagnali bi ga s prokletim farjem, kakor to običajno zna in uči prosluli Zavertnik!
Kako velika razlika je meti pravimi poštenimi delavskimir vod i tel ji. in pa razdirajočimF rdečimi voditelji! Kdor ni slep ta jo lahko vidi!!!
— St. Joseph, Mich. — Union ki se je izvršil pred 2. letoma, nad pastirjem HenrYy Gerlin-gem 86 let staremu možu je te dni prišel na dan. Umor so izvršili štirje od 14. do 16. let stari fantalini. Vzrok umora je rop, ker stari Gerling je baje posedoval precejšno svoto denarja v svoji kolibi.
DENARNE POSHJATYE.
Vtmjiu cen« so bile jofoaloTU*-» ikhn dinarjem:
100 — Din........ $ 1.40
500 — Din........ $ 6.75
1000 — Din........ $12.80
2500 — Din........ $32.00
5000 — Din ....... $64.00
Zi italijanske Ure:
50 — Lir......... $ 2.80
100 — Lir ........ $ 5.50
500 — Lir ........ $25.00
1000 — Lir ........ $49.00
Pri večjih svotah, ki presegajo 20
tisoč Din- aH 2 tisoč lir, damo še p# sebni popust. Predno pošljete denj črez druge tvrdke se spomnite fj naše podjetje, ki bo Vam poslalo Va=» denar v stari kraj ceneje in hitreje kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje!
Vse poliljatve naslavljajte na:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd St.,	Chicago, IIL
Zakaj belgrajska vlada Slovence preganja?
* + *
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
* *


Kdor izda svojo vero. ta bo kmalu izdal tudi svoj narod. Brezverec je breznačajnež v svojem verskem prepričanju, je izdajalec v najslavnejši točki človeškega bistva, kaj čuda. da je tak tudi v svojem političnem življenju.
Naši rdeči voditelji so verski breznačajneži. verski izdajalci, izdajalci najdražje dedšcine svojih očetov. Večinoma vsi imajo doma v starem kraju še dobro pobožno mater, ki ji srce krvavi, ko čuje. kako se ji je iznenarodil, pokvaril njen sin tukaj v Ameriki. Grenke solze kapajo tem nesrečnim mamicam iz oči za svojim sinom, izdajalcem njih najdražje svetinje, tolikanj ljubljene in tolikanj negovane. Kaj čuda potem, da so to sami kruhoborci, ki prodajajo za skorja kruha vse, kar kdo hoče kupiti pri njih. Kei nese, jim celo hudičeva služba ni preponiže-valna. Vzemimo našega slovenskega Don Kišota Zvonkota. To je tip, mušter vseh teh. ker je dosegel to čednost v najpopolnejši meri. Vsakikrat. ko so ga rdeči tovariši vrgli na cesto in je začel stradati, pribežal je v kako župnišče aH pa v kak "klo-Šter." Da, ko bi kloštrov ne bilo, bi bil najbrže že od lakote poginil. Kako z ginljivim obrazom se je sestra-d-an privlekel k tem "prok . . . farjem" in kako ponižno prosil pomoči. In vselej jo je dobil. Ko mu je neslo, kako pobožne storice je pisal, kakor kak pridigar, celo v cerkev je hodil. Ko mu je pa zopet solnce rdeče ljubezni posijalo, da ni več krulilo po želodcu, ali je o-
Barberton, Ohio.
Dovolite tudi meni se malo o-glasiti v vašem listu Edinosti. Kakor povsod, tako tudi tukaj dela imamo dosti. Tovarne delajo s polno paro. Samo malo nam dajo kapitalisti zaslužka. Tako. da se človek komaj rine skozi življenje, v tej veliki draginji.
Naša društva tudi jako lepo napredujejo. Imamo več podpornih društev, katera vsa jako lepo napredujejo v slogi in zadovoljstvu.
Pred časom se je ustanovil v naši naselbini tudi Slovenski politični klub, kateri sprejema vse tiste, ki mislijo postati državljani Zedinjenih držjav. Kdor še državljan ni se naj da vpisati v ta iklub, ki mu bo pomagal in dal l navodila, kako se postane državljan.
Seja političnega kluba je bila dne 7. oktobra. Predsednik tega koristnega kluba za naselbino je Mr. Andrej Bombach. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja dne 21. oktobra v dvorani društva "Domovina" na Mulberry street. Vsi tisti, ki niso bili na zadnji seji se naj prihodnje seje gotovo udeleže. Seja se bo pričela ob 6. uri zvečer. Na tej seji bo tudi razmotrivanje o prihajajočih volitvah za naše mesto Barber-ton. ki se bodo vršile <dne 6. novembra. Zato vsi se vdeležite te seje. da Slovenci organizira<ni pokažemo svojo moč.
Rojaki v slogi je moč! Ako se bomo nje držali bomo napre
skorajšnjega okrevanja in povra-ta k svoji družini.
Pozdrav vsem čitateljem. • John Jamnik.
-o-
Forest City, Pa.
Ttikai je preminul dne 7. ok-j tobra dobroznani in nbčespošto-vani rojak Anton Zupančič, ki je živel na Hudson ulici.
P»oIan ni bil ravno dolgo zbolel je pred par dnevi in v kratkem zatem umrl.
Pogreb pokojnega Antona Zupančiča se je vršil v sredo popoldne dne 10. oktobra iz slovenske cerkve sv. Jožefa, Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik Rev. Father Jev-nik.
Pokojni je bil jako priljubljen
Ne, kajne. Ravnotako ni f ba pričakovati, da bi se, lawndalski potvarjalici r>J^ h za Gompersa, ker on se j« povedati komunistom lialistom. da so nič drv^e * ^ navadni hujskači. Id so n ot Hrvatje so že od nekdaj poz- narodom in družbi. Raz Varni nani kot prvovrstni mešetarji injtetka Prosveta. razumetrio^^0 prekupčevalci. Te dni se je do-1 godila nekemu Hrvatu v Hibbin-gu nesrepa in sicer taka. iz katere se je neki Tony po imenu takoj znal pomagati. Toneta je.človek, ker je šel prijela misel, da bi se bilo do-; Slovenske protiverce da** bro oženiti. Zato je po nasvetu ivedo v čim obstoja ti ?3j ^ nekega svojega prijatelja še hvalisana izobrazba in'n* ^ spomladi poslal nekemu dekletu nost tako naprej pred izoh^ parobrodni listek, da se pripelje'm napredkom še vernih Sl^ semkaj in da se vzameta.	j cev tukaj v Ameriki, ali k ^
Kakor rečeno tako storjeno, j jih oni imenujejo "nazadni L» in dekle je došla te dni v Hibb- .oziroma v čim se po njih * ing na povabilo omenjenega To-."ju tako globoko razlikuje^* neta. Tone pride si ogleda de- ~ kleta od pet do glave, zgane rameni, zmaje z glavo in reče
"bogami. ta ni za me!"	j je prišel v Prosveti odV~57
A kaj sedaj? Katica iz Slavo-! bra pod "Metecriti" jn sicer U nije je stala Toneta do $500.! Ne v par besedah, ker to popolni bodi len. Tone jo ponudi drugim j ,r>a zadostuje. Tam stoji tiam
1---1«	tozadevno "icd rugim : "In Omanovo vn ^
sanje kaj je razlike
Odgovor, kateri moraP) e z J vezati jezike vsem nam ta? če: zvanim verskim zaslepljen,^
rojak v naši naselbini. Iz stare- kmalu je sklenil ga kraja je prišel leta iqo2. kot kupčijo z nekim Hrvatom za 16-Ietni mladenič. Ustavil se jej svoto. kolikor je stala Katica v Clevelandu, O. odkoder se je "jega in poleg je naredil še $50. par let pozneje preselil v to na-i čistega dobička na svoji impor-selbino in od tedaj naprej je stal-! tirani nevesti.
no živel v Forest Citv.
Neka mestna ženska policisti-
T 11 kaj zapušča vdovo sopro-j nja je stvar naznanila sodišču, go in pet otrok. V starem kraju ki pa je kupčijo potrdila, češ, če pa zapušča žalujočo mater in o- je Katica zadovoljna z novim ceta-	' j ženinom moramo biti mi tudi. S
Vsem žalujočim sorodnikom j je bila stvar rešena, Kati-in prijateljem bodi izrečeno glo-lca ie dobila ženina. Tony pa je boko sožalje. Ranjkemu Antonu naredil dobiček.
Zadovoljstvo je tu in tam, in
šta čete više?
* * *
Tetka Prosveta se zopet čuti
pa naj sveti večna luč in nai v miru spava v ameriški zemlji!
— Rojak Frank Skubic se je ponešrepil te dni s svojim avtomobilom. Peljal se je po polzki, užaljeno. "Ti grdi Gompers ti!" mokri cesti, ko mu je avto z dr- Je djala te dni. ko se je Gom-snil po bregu. Zadobil je lahke'Pers izjavil proti komunistom in rane po obrazu in glavi. Zdrav-fb°ljševikom. In res, le kaj ved-d oval i. ako ne bomo nazadovali, j n*ško pomoč je prejel v Emer- no draži, našo dražestno tetko Ako bomo tako napredovali kotiSTency hospital.	Tako se je razjezila, da so bili
smo dosedaj bomo Slovenci lahko postavili pri prihodnjih volitvah svojega lastnega rojaka za kakega kandidata. S tem se bomo postavili in na take čine se
..	dne-
vom m nočjo bi bilo rešeno 2a omenjeno kompanijo; po slovenski Ameriki bi vladala *J na noč."	^
Ja, jaz tudi tako pravim, kako more namreč človek, ki tava v temi misliti o rdeči izobrazbi in napredku, ko vendar vemo vsi. da slepec ne more razločevati barv kaj šele jih ocenjevati: niti ne more biti napreden ker med nami Slovenci oz v Slovenski?! Ameriki ni nobene šole za slepce niti se ne fob nobena poučevalna tiskovina v slovenskem jeziku za slepce i takozvanem "braille system-u." Ako hočemo mi verni Slovenci biti izobraženi ali doseči izobrazbo in napredek se moramo naj prvo otresti verske teme oz. slepote, ker le takrat in samo ta-
a očka Zavertnik že v resnih skr-!krat bomo lahko gledali v obraz beh, da ji poči žolč in se ji raz-] čisti? resnici, in bili če ne z?
stal potem stanoviten? V Jolietu je podpisal izjavo, s katero se^>olr,° lahko sklicevali potem, da je zavezal, da nikdar več ne bo pisal proti veri. In danes? Sit je, pa ga poglejte! In ko bo spet lačen, stavimo kolikor hočete, da bo zopet trkal samo na župnišča in na kloštre.
In taki so vsi. Kdor ni zvest svoji veri, ne bo zvest ne svojemu narodu, ne svojim prijateljem, tudi ne svojem otročičem in celo ne svoji ženi.
Drug lep in jasen dokaz te resnice imamo v Ljubljanskem izdajalcu slovenskega naroda, voditelja slovenskih liberalcev in verskih odpadnikov, Dr. Žrjavu. Pod zgorajšnim naslovom piše ljubljanski Domoljub o njem tako-le:
V zadnjih tednih je belgrajska vlada upokojila vse slovenske oficirje, ki so služili v Avstriji, s sramotno nizko pokojnino, tako da mnogi oficirji, ki imajo družine, ne vedo, kaj bodo jutri jedli. Če pomislimo, kako so slovenski liberalci po svojih časopisih, uradno in privatno vedno tožili Slovence, da so veleizdajalci in sami falotje, ki jih je treba vse pobesiti, potem ni čuda, da Belgrad Slovencem daje same brce in prav nič drugega kot brce. Tako je Žerjav I. 1919. odgovoril na vprašanje dravske divizije, ali naj se sprejmejo orožniški častniki v jugoslovansko armado, ali ne, tako-le: Če se ti orožniški oficirji, ki so pod bivšo Avstrijo pri orožništvu služili, v našo vojsko sploh sprejmejo,
prosim, da se takoj razporedijo v Južno Srbijo. Žerjav. _
Dalje je isti Žerjav poslal majnika meseca 1. 1919. ministru vojne in mornarice sledeči dopis: Molim, da odrnah šaljete što veči broj srpskih ofisira, pošto su slovenački ofisiri ne-
pouzdani (nezanesljivi). Žerjav (lastnoročno). _ luda
Tškariot je za takega človeka prečasten priimek. Zato. rojak vzemi iz teh jasnih dejstev, faktov, ki se ne dajo utajiti. en nauk: Nikdar v nobeni stvari ne zaupaj, ki je verski odpadnik. Izdajalec je v najglavnejši točki človeškega srca, izdajalec bo potem v vsem. Enako misli pote/n tudi o listih, ki so pisani in izdajani od takih-le narodnih in verskih Judežev.
Ako pa ne boš ubogal, boš pa gotovo obžaloval, kakor j vsakdo. .
— Miss. Molie Zidar hčerka Mr. in Mrs. Zidar se je te dni	r*«^^^™
zopet vrnila z East Floral Hills,i ^^ 7 vso struPeno grenkobo. Ti1 drugega vsaj sposobni razprav-N. Y. Nahajala se je na kratkih{ Goinpers ti. ga bo treba v rokejljati z našimi ljubimi "Napred-počitnicah in ie pri tem obiska-i V7*etl!	(njaki." Kakšna strašna škoda f
je se
ROPARJI VZELI DELAVSKO PLAČO.
St. Louis, Mo. — V glavni pisarni tukajšne družbe Pickel Marbel and Granite Co. so se pojavili zadnjo soboto trije ban-ditje, ki so s napetimi samokresi prisilili vse uradnike na sredo glavne pisarniške sobe z vzdignjenimi rokami. Dva bandita sta stražila uradnike, tretji pa je o-krad^el urade. Družbeni blagajnik je ravno prinesel z banke $1800 za plačo delavcem, katero so roparji odnesli.
-o--
POTRES V KALIFORNIJI.
San. Jose, Cal. — Sezmograf na univerzi v Santa Calara je za-
te. Sunek ni bil močan in ga radi tega niso povsod' culi. -o-
OGRSKI PLEMENITAŠ BO DEPORTIRAN.
Ch icago. — Stephen von Lor-thv Jr. ki je prišel pred tremi leti v Kanado iz Ogrske in odtam-kaj se utihotapil v Zedinjene države, kjer je imel svoje stariše in sicer v Chicago ina 4831 S. Michigan ave. bo te dni deportiran nazaj v stari kraj, ker so mu zvezne oblasti prišle na sled, da ni prišel postavnim potom v Z. D. Von Lorthv se je medtem časom
v Chicago oženil s tu rojeno žensko in ima že enega otroka. V j stari kraj mora. Tamkaj pa si bo ki se je moral kot hišni
smo naprednjaki. Zato še enkrat vsi na sejo Slovenskega političnega kluba dne 21. oktobra zvečer.
S pozdravom !
A. Ožbolt, član.
-i-
Imperial, Pa.
Cenjeno uredništvo Edinosti: — Od tukaj iz Imperial nisem videl že dolgo časa nobenega dopisa v Edinosti. Zato se oglašam danes jaz in prosim za nekoliko prostora v vašem listu.
Kar se tiče dela v tukajšni naselbini, je bolj slabo, ker ta mali premogokopi počivajo vsi skoraj že celo leto. Samo pittsbur-ška Coal Co. še dela vsaki dan.
Sporočati imam tudi žalostno vest, da je tukaj umrla dne 28. septembra rojakinja Frančiška Dolinar. Rojena je bila na Seni-čici, občina Medvode-na Gorenjskem. V Ameriki je bivala 13 ,et- Stara je bila 42 'let in zapušča žalujočega soproga in tri nedorastle otroke. V stari domovini pa eno sestro in eno po pol sestro.
Pokojna rojakinja je bila jako dobra in priljubljena katoliško vzorna žena. Ona se ni nikdar sramovala verskega življenja. ampak še ponosna je bila vedno na to. Zato so tudi njeni otroci vzgojeni v jako lepem krščanskem duhu.
Ko se je pokojna nahajala na mrtvaškem odru jo je obiskalo silno veliko ljudi, ki so pokojno poznali v življenju in jo čislali. H zadnjemu počitku so jo spremila tudi društva. Prvo je bilo društvo sv. Jožefa J. S. K. T. zatem dr. Prostost S. N. P. j. katerih članica je bila. Dr. sv. Jožefa ji je podarilo tudi jako lep venec v zadnji spomin. Pokopana je bila po katoliškem obredu na tukajšne kat. pokopališče v Imperial.
Ostalim žalujočim izrekam moje globoko sožalje. Ranjki pa naj sveti večna luč in naj v miru počiva!
Tukaj je te dni zadela tudi usoda družino Mr. Joe Jamnika,
la
svoje starise v Forest City.
—	Družina Joseph Dobiš je dobila te dni krepko hčerko. Čestitke !
—	Demokratska stranka je i-mela zadnji teden svojo sejo v dvorani dr. Zvona. Na seji so govorili strankini kandidatje in več političnih voditeljev.
—	Društvo Naprej je imelo zodnjo soboto vinsko trgatev in zabavno veselico in je pri tem doseglo jako lep vspeh.
Poročevalec.
-o-
Ely, Minn.
Dragi g. urednik: — Ker ste omenili v vašem listu, da bi radi videli, kaj si mislimo čitatelji o oni učeni mihvauški učenjaki-nji. sem se namenila, da vam povem svoje mnenje, kaj sem si jaz mislila.
Moje misli so te: Ženska, ki kaj takega zapiše kot je ona v dotičnem dopisu ni po mojem mnenju pri pravem razumu. Slabo časopisje jo je zmešalo in sirota ne ve, ali se jo drži glava
Ali kdo pričakuje, da bodo dobili slovenski delavci loj nazaj iz miljonskega fonda? Ali kdo pričakuie, da bo Zavertnik povedal. da laže in potvarja? Ali kdo pričakuje, da bo leskev rodila maslenke?
I da Prosveta ne izhaja tudi v angleškem jeziku, da bi poučila td-di amerikanski narod in druge narode tukaj, ker tudi ti narodi so še v temi; samo v našem mestu s dvajset tisoči prebivalcev je 2r cerkva. Kaka tema! Kaka tema!	A. Okolish.
Vsaj takšno mi njenn. fanatična pisava predstavlja.
Naše slovenske matere bi morale imeti v vsaki naselbini Ma-terno društvo in bi morale agi-tirati za nove članice. Kakor hitro se katera omoži je dolžnost drugih mater, da jo dobe v društvo in jo tako ohranijo zvesto veri in cerkvi. To bi se moglo med nami ameriškimi ženami bolj gledati na to. Pa bo manj takih-le slučajev, ki človeka kar srce boli ko ga doživi.
Naročnica.
-o-
Chicago, 111.
Naš g. župnik je dobil te dni iz starega kraja zaboj krasnih
mašnih oblek in masnega perila, še ali* ne. Sirota nekaj razino-jkar je umetniško naredila zna-triva, ki pa ne ve kaj. Kaj bijUa umetnica v tej stroki Marija se spuščala v taka globoka vpra- ,Sattner v Ljubljani. Posebno so
krasni mašni plašči. Pri pošiljat-
znamoval včerai notr^m ^im^lr	f ~J: .	v* si do — je murai koc nisni oce po-
H je tr^jalnelSj ^lad dve ^niiru	dobltl P**avho dovolje- dati v Pittsburgh v bolnišnico
aj nad d'e minU" nJe za	vsled hude bolezni. Želimo mu
šanja. ki jih ne morejo rešiti ni ti najučenejši možje na svetu. In pa tudi kaj pa je povedala v svojem dopisu. Prečitala sem ga večkrat, a o mjenih vprašanjih o katerih razmotriva ne morem najti v celi njeni dolgi klobasi ni kakega stvarnega odgovora.
Vr.ekaterih„delih svojega dopisa, pa dopisnica naravnost laže, ko govori, da je vera krvoločna in da sovraži ženske. Kje je to pobrala? V splošnem pa ni njen dopis nič drugega, kakor za-pečna fantazija neverne žene, ki jo je zastrupilo brezversko časopisje.
Meni se naše slovenske neizkušene ženske zelo smilijo. Na lastne oči sem videla dekleta priti iz starega kraja so se tu po-možile brž kot mogoče, ker sorodniki ne gledajo na drugo kot da se jih hitro iznebe. Dobe brezverce, pri tem še slabo časopisje in nič ni čudno če se take ,ki ie iz starega kraja pride-
vi je posredovala tvrdka "Americana'' v Ljubljani. Prvič smo videli nekatere teh plaščev zadnjič pri 40-urni pobožnosti. Marijo Sattner prav toplo priporočamo vsem slovenskim duhovnikom za slična dela.
—	Tretjo nedeljo v adventu priredili bodo naši mladeniči Holy Name Juniors podučno i-gro iz sv. pisma "Izgubljeni
sin."
—	Kakor čujemo nameravajo naši 00. Frančiškani v kratkem času izdajati tudi nabožni mesečnik v angleščini, ki se bo i-menoval "St. Francis."
—	Obiskal je nas te dni Rev. Valentin Mihelčič iz Pittsbur-gha, Pa. na svojem potovanju v Minnesoto. Pri tem si je ogledal tudi naše podjetje in se je pohvalno izrazil o napredku podjetja.
—	Mestna policija je zadnje dni zaprla v naselbini več sros-
store, dokler bo grmel in divjal po mestu vihar suhih. Čuje se, da bodo letošnjo zimo tudi jako strogi glede vsega. Tudi privatne hiše baje ne bodo izostale oi preiskav. Rojaki naj bodo previdni, in se naj pametno zadrie tudi po svojih domovih. Zahi kjer se bo čulo kako glasno petje ali kričanje bo dalo stvari povod. To je naš dobrohotni nasvet.
Pojasneno.
Odjemalec urarju: "Toda, vi ste meni garantirali to uro, & mi bo odlegla za celo življenje! In ni minilo niti leto pa it ne ne gre več?*'
Urar: "Gotovo sem garantiral. Toda vi ste izgledali tako bolni pred letom dni. zato sem mislil, da bo odlegla/*
Tel.: Rosevelt 8221.
L. STRITAR 2018 W. 21st Place
Dovaža premog — drva prevaža pohištvo in vse kar spada v to stroko.
Vsem se najtopleje priporoča
Pokličite ga po telefonu!
jo mlačne glede vere, se hitro Jtiln med temi tudi nekaj sloven-zgube v valov ju brezverstva. Ta- jskih. Nekateri so pa sami pro-ka mora biti tudi ta dopisnica, istovoljno zaprli gčstilniške pro-
SLOVENCEM NA ZNANJE.
Naznanjam, da sem popotnima prenovil in preuredil svoK brivnico. Na razpolago je občinstvu vedno kopalna soba in vse udobnosti, ki jih more nuditi moderna brivnica.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se najuljudneje priporočam v naklonjenost! borna postrežba vsem in vsik' dar!
ANTON KOŠMRL Slovenski brivec
194& W. spnd St., Chicago.
EDINOST
—	CUNITY.)
Izhaja vsak torek, Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
x®49 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. ___m Telephone; Canal 0098.	_
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
HAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$300
Za Združene Države za pol leta................................$i>50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta	$1.75
2UBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$i«7S
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne t torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA&I DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš toovi naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi-< cago. III., under the act of March 3rd 1879.
"Bprnorr

SPOMINI STAREGA SLOVENCA.
Priredil Josip Jurčič.
(Dalje.)
Jaz sem bil tudi nekaj nahranil, od ust pritrgal. Jeza me je torej grabila, ko sem moral gledati. kako mi Francozje malho trgajo in moje premoženje med seboj dele. O, ko bi včasih človek vsaj vedel, komu hrani in varuje, kolikrat bi rajši sam zapravil, mislil sem si. Prav vesel bi bil, ko bi bil mogel vsakemu eno za uho pritisniti, pa kaj sem hotel, samo Bog! da mi je oni niso pritisnili, kar bi mi bili lahko.
Bila je na ta dan ravno postna nedelja. Oh, žalostna postna nedelja, ko sem moral v prvič svojo ljubo domačo deželo zapustiti, kjer se govori, kakor sem naj-pred govoriti znal, in v katerem (jeziku) vam zdaj svoje križe in težave razkladam. Zapustiti domovino in daleč daleč iti na Frnncosko. pa še v zapor, to je bilo hudo, ljubi m<jji!
Zdai nismo imeli na sebi nič, pa tudi v sebi nič. Ali nihče nas ni vprašal: Ali si lačen, žejen? Kai ti manjka? Častnik, kateri je bil prejel opravek, da nas u-jetnike popelje na Francosko, za-pove nam uvrstiti se, kar se je dalo na gosto. Potem nas obsto-pi velika straža francoska z nabitimi puškami. Častnik zakriči s svojim čistim glasom, da nam je zvonilo po ušesih, stražarji nam pa vele se na levo zasukati. Častnik drugič zakriči, bobnar začne rompljati in razbijati po bonu. da je bilo groza, mi pa žalostni; eni izmed nas, ki so bili brambovci so doma imeli žene in otroke, pa v jok. Ali kaj je pomagalo!
Ko zadoni ukaz "stopaj!" haj-di. vsak je moral naprej, kamor so mu kazali francoski stražniki. Kam? tega nismo vedeli, povedati nam nihče ni mogel. To pak smo le predobro vedeli, da na dobro nas ne ženo, ker nas odvračajo od doma proč. "Umri žli hodi," tako so nam žugali in vsak lahko ve, katero smo izvolili.
Prvi dan na potu je nam bilo hudo. šembrano hudo. Pomisli kak človek, kakšen prah naredi šestnajst <t«< mož. na gostem moz za možem po suhi, prašni tržaški cesti! Tak prah je bil, da skoraj nisem videl svojega j soseda, ki je taval tikoma pred menoj, da sem mu zmeraj na pete stopal, ker me je rinil drugi
za hrbtom naprej. Imel sem prahu polna usta, poln nos, malo in dosti; ves sem ga bil poln. Skoraj mi ni dalo dihati. "Sapnik se mi bo zadelal In zamašil," mislil sem in komaj sem stopal naprej, "oči mi bodo zatemnele, vse so že od cestnega prahu za-kidane." In pa vročina, kaj mi je prizadela le-taf 2ejni pa kakor suha kepa. Lakota se še pozabi, ali žejo trpeti, to je hujše ko ne vem kaj. Madjari, ki so bili z nami, so kleli Ln jcntačili neprenehoma po svoje, Hrvatje so bog-mali po svoje, mi Slovenci smo se pa tudi po svoie hudo vali. Zdihovali smo po svoji potrpežljivi naturi: "Bog nam daj še enkrat do vode priti, sicer vsi od žeje počepamo." Res je več O-grov prvi dan obležalo, da kar naprej niso mogli, dasiravno so francoski stražniki vpili in se jezili. — Komaj sem čakal večera. "Zvečer bomo vendar vsaj vode dobili, če že kruha ne — mislil sem si —» poginiti nas vendar ne bodo pustili." Prišel je zaželjeni mrak. Zdaj se bomo odpočili, kaj za v usta djati dobili in pa vode, veselo so si pravili tovariši moji.
Dado nam res pičlo mero kalne vode in košček kruha. To. je bilo že dobro, ko. bi zopet druge, rekel bi. še hujše nesreče ne bilo. Čez noč smo imeli namreč ležišča po 4ilevih, kamor so nas zaprli kakor kozle in okoli in o-koli straže razpostavili prav na gosto. Bog se usmili, kam bom ušel, ki sem bil tako zdelan in truden, da bi bil kar obležal; stražnikov bi nam ne bilo treba zares, majhna pest vojakov bi nas bila lahko v kozji rog ugnala. Počepali smo kakor snopje na zdrobljeno slamo, ki je bila tu rastlana. Nobeden si ni po-stiljal. ampak vse križem smo pospali, kakor kralj Matjaževa vojska. Truden sem bil, to je res; ali ko bi bil vedel, da si v tem spanju tako strašansko nadlogo na glavo nakopljem, ne bi bil šel spat. Na slami so namreč poprejšnji večer spali drugega transporta vojaki; Bog vedi. kaki so bili, da so bili tako nečedni. kajti zapustili so nam ili toliko tiste hude živalice, ki trpinči in nadleguje po noči in po dnevu človeka, kedar se mu enkrat priklati, in katerro z več imeni poznajo posebno razcapani berači.	t
Ko začne drugo jutro tambor na vse zgodaj razbijati in nas na noge sklicevati, prihajali smo vsi brihtnejši in skočnejši iz hleva, kajti spodbadale so nas te živalice, da je bilo groza. Vsak mož
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo vsem svojim sorodnikom, znancem in prijateljem po širni Ameriki, da nam je kruta smrt vzela ljubljeno soprogo in drago mater
Franpiško Dolinar
ki je dne septembra po zelo mučni bolezni za vedno preminula v starosti 42 let.
Pokojna je bila roj. na Seničici, občina Medvode, na Gorenjskem. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga in tri ne-dorastle otroke. V stari domovini pa eno sestro in eno popol sestro.	-
Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem. ki so jo obiskali začasa njene bolezni, ter nam izkazali svoje sočutje. Posebno lepa hvala vsem, ki so darovali lepe cvetlicam vence. Posebno Mr. in Mrs. Tolar iz Imperial in Mr. in Mrs. Pagon iz Cliff Mine in Mr. in Mrs. Krall iz Moon Runa. Prav tako lepa hvala Zadružni prodajalni in dr. Prostost S. N. P. J. in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku posebno. Posebne zahvale sem še dolžan dr. sv. Jožefa J. S. K. J., ki je spremilo pokojno s zastavo na pokopališče.
Tebi draga soproga in mati pa bodi lahka ameriška zemlja. počivaj mirno: nam pa bo ostal spomin na Tebe v naših srcih do naših zadnjih dni.
Žalujoči ostali: John Dolinar, soprog, Ivan, Joe in Frančiška, otroci.
Imperial. Pa. dne'12. oktobra 1923.
K************************
* .	T
*f»
Zbašnik
JAVNI NOTAR,
Vsoba 206 Bake well Bldg., i) Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije)
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, * Pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-+ CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in + X pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. ♦
je dobil četrt kruha soldaškega komisa za celi dan; ali ga snej precej zjutraj ali pa enkrat malo, enkrat malo. Eno četrt smo dobivali celih petnajst dni noter do Mantove. Vokio smo smeli piti le zjutraj in zvečer, kadar smo bili zaprti; na potu pa, če smo tudi celi dan ob vodi hodili, ni smel nobeden kapljice srkniti.
Štiri in dvajset potov (mar-šov) so nas po noči po cerkvah zapirali ali pa kam drugam, kjer so se poprejšnji transporti hranili in živali puščali, tako da smo se jih bili tako nalezli, da me groza spreletava, kadar se domislim. Nastopki so bili, da smo bili blfedi kakor kamen, koža trda in skeleča, kakor bi si bil kopriv naložil. — Vem, da se bo nekaterim o tem brati gnusilo, pa meni je do tega, da po resnici povem svoje nadloge, in a-ko hočem vse povedati, me smem te primolčati, ki je bila ena najhujših. — Pa nihče ne misli, da smo bili sami krivi, da smo to nadlogo trpeli; ne. temveč na vso moč smo si prizadevali, tega vraga s sebe odkopati. Kosti so se nam majale, tako smo bili suhi od straje in uši. Ko pridemo do Mantove, šlo nam je na bolje — hvalo Bogu! — izne-bimo se sitnega in neusmiljenega zapovednika in dobimo tudi več živeža; na dan pol hlebca, tedaj še enkrat toliko ko pred. Res smo imeli še nekaj bankovcev. katerih Francozje niso hteli vzeti, ko so nas ropali; in v Man-tovi smo je ponujali, za kolikor bi jih bil kdo hotel. Ali nihče jih ni hotel poznati avstrijskih bankovcev; niso bili vredni nič. še beliča ne. in proč smo je pometali.
Od Mantove so nas spremljali ali, da bolj prav rečem, gonili civilistje. Malo število jih je bilo; ko ne bi bili tako sestradani in izdelani, lahko bi se jim bili ustavili, dasi smo bili brez orožja. Ali to nam še na misel ni prišlo.
(Dalje sledi.) -o-
LOVSKI ZAKONI IN INO ZEMCI-
Ne kater i ljudje sploh ne vedo govoriti o drugem, kakor o vremenu : pa vreme se vsled tega prav nič ne spremeni.
POZOR SLOVENCI V CHICAGO'
Kadar, kateri izmed Slovencev namerava kupiti dobro "piano" naj se oglasi pri meni. Jaz ga popeljem naravnost v tovarno, kjer se izdelujejo najboljše vsakovrstne jamčene "piane'*. Za vse podrobnosti se obrnite na : ANTON BAHAR, 1903 So. Loomis Street, __Chicago, 111.
Sedaj, ko se otvori lovska sezona, mnogi prijatelji lova se živahno zanimajo, kdaj in kaj smejo loviti, ne da bi prišli navskriž s federalnim in državnim lovskim zakonom. Nedavno je Kongres sprejel zakon v izvršitev mednarodne pogodbe med Združenimi Državami in Kanado glede lova na ptice selivke. Ta federalni zakon precej omejuje lovske odredbe nekaterih držav, kajti države ne smejo imeti daljših lovskih sezon, kot jih dovoljuje dotični federalni lovski zakon. V boljše ravnanje za lovce je Department of Agriculture izdal posebno -brošuro (Farmers Bulletin No. 1375), ki vsebuje pregled letošnjih lovskih sezon v vseh državah. Ako se kdo zanima, more dobiti tako brošuro brezplačno — dokler jih je še kaj v zalogi —, ako piše na U. S. Department of Agriculture, Washington, D. C.
Ako prelistamo to brošurico. najdemo, da vse države imajo svoje lastne zakone za zaščito in ohranitev divjačine in da iz-dajejo dovoljenje (license), ki opravičuje imejitelja, da sme loviti in streljati divjačino v dobi, ko je lov dovoljen. Ravnota-ka dovoljenja so za ribolov. License so trojne vrste: za nasta-njence (residents), ne-nastanjen-ce (non-residents) in inozemce. Nekaj malo držav nima posebnih odredb glede inozemcev in ne napravlja nikake razlike med državljani in inozemci. Večina pa onih držav, ki dovoljujejo lov inozemcem, jih stavijo v razred "ne-nastanjencev" oziroma 4z-»dajajo posebne lovske license za inozemce. Nekatere države, na drugi strani, sploh prepovedujejo inozemcem, da bi šli na lov.
Pristojbina za lovsk-* licenco
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega list po državah Illinois, Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave Maria in Glasnik P. S. J. kakor tudi oglase, naročila za knjige in vse kar je v zvezi z našim podjetjem.
Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, da mu gredo v vseh ozirih na roko in mu pomagajo širiti dober katoliški tisk.
Uprava Edinosti, Ave Maria in Glasnika P. S. J.
za ne-nastanjence je večja kot ona za nastanjence, in licenca za inozemce je dostikrat večja od teh obeh. V nekaterih državah le oni inozemec more dobiti lovsko licenco, ki je zemljiški posestnik, Dodatno mnoge -države zahtevajo od inozemcev posebno licenco za strelno orožje.
Inozemcem je prepovedano iti na lov v sledečih državah: Colorado, Connecticut, Kansas, Illinois, Nebraska, Nevada, New Mexico, North Dakota, Pennsylvania, Utah, West Virginia in Wisconsin.
V	državah Colorado, Nebraska, Newexico in Pennsylvania se že sama posest strelnega orožja smatra kot dokaz prekršitve lovskega zakona. V državi New York se ne dovoljuje inozemcem, da bi imeli puške in šli na lov, razun ako si zagotovijo posebno dovoljenje od "conservation commission.'* V državi New Jersey sme inozemec imeti puško in iti na lov le tedaj, ako poseduje zemljišče, katerega čista vrednost znaša $2,000 čez vsa bremena; v takem slučaju sme dobiti licenco.
Država Massachusetts zahteva, da mora inozemec posedovati zemljišče, ki se ceni na vsaj $500, ako hoče dobiti dovoljenje za lov aH ribarjenje. Država Virginia daje dovoljenje vsakemu inozemcu, ako je bil že pet let v državi in je posestnik; v takem slučaju plačuje $3 na licenco, ravno kakor državljan.
V	državi Idaho mora inozemec plačati poleg pristojbine za lovsko licenco tudi $5 za orožni list. V Montani treba inozemcu plačati $25 za pravico do lovskega orožja; ravnotako v državi Oregon. Dovoljenje za rabo puške treba dobiti tudi v državi Washington.
Sledeče države izdajejo lovske licence inozemcem ob višji pristojbini kot za nastanjene državljane: California, Idaho, Monta-
na, Oklahoma, Oregon, Rhode Island, Virginia in Alaska.
V Pennsylvania je inozemcem ne le prepovedano posedovati o-rožje in iti na lov, marveč imeti pse. To je menda edina država, ki ima kako odredbo glede psov, kar se tiče inozemcev.
Inozemci se smatrajo kot "non-residents" in so podvrženi istim lovskim licencam kot ti-le v sledečih državah: Alabama, A-rizona, Florida, Iowa, Kentucky, Louisiana, Minnesota, Missouri, South Dakota, Texas in Washington.
Sledeče države pa ne delajo nikakih razlik glede inozemcev in nimajo nikakih posebnih lov« skih odredb glede njih: Arkanr-' sas, Delaware, Georgia, Indiana, Maryland, Michigan, Mississip* pi, New Hampshire, North Carolina, Ohio, South Carolina, Tennessee in Vermont.
Priroda je vsakemu človeku dala priložnost za biti srečfen, če ni, je njegova krivda, ker si pra-* vth trenutkov ne posluži.
IZŠEL JG
KOLEDAR "AVE MARIA** ZA LETO 1924.*
Te dni se je pričel razpoSi-Ijati Koledar "Ave Maria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 390 strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni ur pod peres najboljših slovenskih pisateljev. Koledar vse* buje zopet mnogo slik slov., cerkva, šol, društev, it<j. Nabavite si krasni koledar predno poide. Cena je 50c. Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri haših lokalnih za* stopnikih, ali pa če ga naročite direktno od:
"AVE MARIA" 1852 W. 22nd PI. Chicago, III,
PREJELI SMO KNJIGE.
Slovenska kuharica
KUHANJE je umetnost, katere se treba naučiti vsaki gospodinji. To umetnost si lahko pridobite iz knjige "SLOVENSKA KUHARICA!"
"KNJIGA SLOVENSKA KUHARICA** vsebuje 670 strani. Blizu sto slik, ki kažejo, razne priprave v kuhanju, kako se pripravlja jestvine itd. Knjiga je močno trdo vezana.
BREZ KNJIGE "SLOVENSKA KUHARICA" bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. Knjiga je pisana v pri-prostem poljudnem tonu, da jo lahko vsak najpriprostejši človek razume. Pouči Vas, kako voditi gospodijnstvo in je radi tega zelo velike važnosti. Poda Vam merilo in navodilo za naj-priprostejšo in najimenitnejšo jed. Knjiga je prišla v novi izdaji, izborno izboljšana in predelana.
Prejeli smo jih le orhejeno število, zato je važno, da jo naročite brez odlašanja, ako hočete, da ne boste prepozni.
Knjiga stane $400-

DRUGA VAŽNA KNJIGA ZA VSAKO GOSPODINJO JE:
SADJE V GOSPODINJSTVU
TA KNJIGA je spisana še posebej, da Vas pouči, kako pripraviti sadje za konzerviranje čez leto. To je tudi velike važnosti za vsako gospodinjo. Vsaka gospodinja si dosti prihrani, ako kupi sadje sedaj, ga na umeten način konzervira in spravi za čez leto. To Vam natančno razloži ta knjiga. Knjiga je mehko vezana in stane samo 75c.
Pišite še danes po <jhe knjigi na:
KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd Street.	CHICAGO, ILL.
Rojakom Slovencem in
bratom Hrvatom
s
A



Priporočamo našo bogato založeno trgovino s črevlji za jesensko sezono.
Rojaki predno kupite črevlje kje drugje oglasite se v slovenski trgovini na 22nd in Hoyne avenue.
Prepričali se boste, da ne boste plačali več za črevlje, kakor kje drugje. Postrežbo pa boste našli v naši trgovini boljšo kot kje drug-je.
Obenem je vse naše blago jam-čeno, ako vam ni prav, ali vam
mce ona	. .	-	---
Hutchina ne ugaja prinesite nazaj m dobite
drugega.
^ V zalogi imamo vsakovrstne nizke in višje navadne črevlje za može in fante, ženske in dekleta, v vsakovrstnih velikostih in modah. Imamo tudi vsakovrstne črevlje za šolarje in otroke. Naše cene so zmerne in blago prvovrstno!
JOSEPH PERKO
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI.
2101 W. 22nd ST.	Chicago. 111.

A
VARČEN NAROD
Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Clearing House Ass'n.
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO Y
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI
BANKI V ZEDINJENIH u	DRŽAVAH
1900 — BLUE ISLAND AVENUE vogal 19. ulice.
CHICAGO,	ILLINOIS.
KAPITAL IN PREBITEK
$1.250,000.00 ---—
PRODAJAMO ŠIFKARTE za vas parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi* te) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje.
_
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DSLIH. Španski spisal p. L. Colotna is Družbe J Prevedel Paulus.
In tistkrat so se ljudje začeli čuditi in se pritoževati; izne-nadili so se, in vse je govorilo o tem dogodku . . . glasna ne-volja se je zbudila. To ni bil več šum valov, ki pljuskajo ob obrežje, to je bilo burno bobnenje morja, ki buta ob skalovje ...
Vsi so tiobro vedeli, odkod piha veter, ki je zbudil to nevihto, vsi so vedeli, odkod je prišel prah, ki je naredil toliko blata . . . Ali izmed toliko poštenih mater, ki so obiskovale Cur-ritine salone, sta le dve nehali hoditi s svojimi hčerkami v to družbo, izmed toliko poštenih mož je samo eden prepovedal svoji ženi to hišo, kamor hoditi je bilo že postalo skoraj obvezno, ker ... so uživali tamkaj tako prijetne urice . . ker je tamkaj določevala Currita pravila o **lepem vedenju," in kdor je bil sprejet v njen salon, je zaslovel kot omikan, imeniten . . . Nekega dne -pa se je raznesla po Madridu nevrjetna vest
Število je bilo nesrečno in dukesa de Bara je šepnila svojemu nečaku, duku de Bringas;
"Nesrečno število . . .! Ali je morebiti to naša zadnja večerja ?**
KNJIGE.
"Junakinja iz Štajra" je ime
knjigi, katere par zvezkov smo dobili v svojo zalogo. Knjigo je spisal pl. Hatndel Mazzetti. Na slovenščino jo je prevel dr. Jos. Jerše.
Ta roman je spisan v jako priljubljenem tonu. V njem je opisan ves ljuti boj, ki je divjal med Slovenci in pruskimi protestanti v začetku šestnajstega stoletja. Zlasti obmejni Slovenci na Štajerskem so veliko prestali v teh bojih, za svojo vero. To knjigo bi moral citati vsak Slovenec.
Knjiga vsebuje tudi potok življenja mlade ljubezni, ki se zliva v tok privlačne zanimivosti. Odpisano je v njej življenje mlade krščanske junakinje Štefane, ki je zdržala vse skozi in končno utnrla kot krščanska junakinja.
Imeli so jo v začetku za neumnost, ki jo je iznašel kak brezdelen ^ poslanik, na levici ekscelenca senor don Juan Antonio Marti- Ijaf • "Težko *e dobiti^Pola^^ postopač i* Veloz-kuba. Ali izkazalo se je nazadnje vendarle, j nez. Ta je bil sedaj Curritin zaupnik mesto odišlega Butrona. mivo knjigo kot je knjiga "Juda je resnična. In povsod so govorili o tej novici, v salonih in j Currita mu je skazovala skrbno pozornost in je večkrat poltiho nakinja iz Štajra". In tako pravi predsobah madridskih palač, po hodnikih zbornice, po ložah gle- govorila z njim.	vsak, ki jo prečita,
dališča . . . Ves elegantni svet se je začudil, zavzel, je postal Okrog teh oseb je sedela ostala družba; senora de Lopez Knjiga je vezana prvi in dru-radoveden. Vednobuina domišljija Madridcev je na vse načine Moreno, ki je sedaj zaokroževala svoje premoženje in posojeva- ^ skupaj in vsebuje nad 700 razlagala novico: eni so jo smatrali za politično spletko, drugi la po dvajset od sto, markiza de Valdivieso. ki za svoje trditve strani krasnega berila. Je lepo so menili, da je naperjena proti Curriti, zopet drugi, da je to ni več navajala Paquita Velez, temveč Fermina Doblado, kon- trd° vezTanaJn st*n.e s poštnino poskus, zediniti pobožnost in posvetnost, najbolj razumni pa so desa de Balzano, ki je živela ločena od soproga in se pravdala!	Naroclt^. Sl i° za zirr»ski
trdili, da se bo sedaj začel izreden boj med markizo de ViHasis s sinovi, duk de Bringas, katerega so bila sodišča postavila Dod'ca®'..kfJtl ta knjiga bo vam v najin kondeso de Albornoz.	-----1: -----:----- . = _ • . ~ - V - . f večji kratek cas. Uobi se v knji-
Zgodilo se je namreč, da so krožila po nekaterih izbranih
"Torej pa glej, da ne boš morebiti ti igrala vloge Judeže-ve . . . 1"	>
" — ne, ne! Jaz ostanem zvesta Curriti!"
"Pa zakaj so jo zapustili drugi?"
"Zakaj? Sprli so se lonci in zmagali so lonci Marije de-Vil-lasis . . .!"
"So okusnejši !**
<4Pš^ Samostanska juha in nebeška zabela . . .! Ljubši so mi Curritini lonci! So tečnejši . . .1"
"Ka to?"
"Imajo duh po gnilobi . .
In zasmejaia sta se teta in nečak . . .
S temi prerokbami se je začela tisti dan večerja, leno, brez življenja. Villamelan je resno in slovesno molčal in pospravljal, kar so mu prinašali strežaji. Malo se je brigal za soprogo nemškega poslanika na svoji desnici in za dukeso de Bara na levici. Vsak čas je pogledaval jedilni list, umetno pisan na perga* ment v slogu srednjeveških rokopisov, ter povpraševal stre-žaja : —
"Ali sem vzel od vsake jedi?"
Njemu nasproti je sedela Currita, na njeni desnici nemški poslanik, na levici ekscelenca senor don Juan Antonio Marti-
nadzorstvo zaradi razsipnega življenja, don Kazimir Pantojas, dva novoizvoljena poslanca, ki sta ravnokar šele dospela iz pro-madridskih rodbinah lično tiskana vabila, in v njih je markiza vincije in ki ju je lovila Currita v svoje zanjke, da bi ju prido-
de ViHasis javljala svojim številnim prijateljem in prijatelji-	bila za bodoče ministrstvo, Pedro Lopez, ki je plačeval svoj se-
cam, da jim radovoljno odpira vrata svojega salona za sestan-	dež pri mizi z dolgočasnimi članki v svojem listu Flor de lis. in
ke. in je določila kot dan za take tedenske sestanke — in v tem	markiza de Sabadell. Sedem stolov je bilo praznih in Jakob je
je bila ost vabila — petek, tisti dan, ki si ga je bila izbrala že	zaradi njih nepotrpežljivo pogledoval Currito. Ti pogledi so u-
C ur rita.	činkovali kakor veter na ogenj, pa so tudi izdajali, da se jima
Novica je dospela v Curritin salon neke srede večer ...	je danes deloma ponesrečilo, kar sta nameravala uprizoriti.
Bili so na obisku le dukesa de Bara, Carmen Tagle. Leo- Tisti, ki so bili izostali, so spadali med tiste pametne in še poldina Pastorjeva in Valdiviesova. Nekateri gospodje so igra-	poštene ljudi, katere je Currita v svojo hišo vabila in jih skušali tresillo, drugi biljard, senore so sedele v svojem salonu in	la navezati nase samo zato, da 1* z njih imeni in njih vzgledom, to knjigo," d a bi"Spozna MudMi-kramljale.	potolažila pomisleke drugih . . . Tako je manjkalo tistega veče- ste velečastne naše slovenske Currita se je začudila kakor nedolžen golobček.	ra dukov de Astorga, katere je bil novi vladar izbral za sprem- može, ki so se odpovedali vsem "Res? Kako me veseli! Imeli bodo duhovne vaje . . .!."	stvo svoP "iladi soprogi, manjkalo je kondov de Orduna, odlič-l udobnostim življenja, in šli med Vse so se glasno zasmejale, Currita pa je nadaljevala z od-	nih in zvestih Pri*tašev karlistov, manjkalo markize de LebrijaJtui€ "a™de širiti in učiti Kri-kritosrčno resnobo: ,	ki Je s Pravo poželjivostjo predsedovala pobožnim družbam in s*usovo vero-
' "Gotovo! Ne šalim se! Nikdar ne mislite da hočem zabav-	^.J)0tratn°i. Podpirala. Tudi stric Frasquito ni prišel in se v( V knjigi je tudi več slik iz Ki-
.»«i! Saj je Marija tako pobožna in zna vsak, s	JS"™* "	^ ? *	' " tU", StLT k^ KnJ^vsebut
EoznT* iice'"	h Le°P°,dlne Pastorjeve ni bilo. Opravičila se je kratko na po-,J	krajev. Knjiga vsebuje
"Seve!" je pravila resnobo dukesa de Bar^' "molili bodo T^^Jl^o^ "	^^	in ^^ZTJIv^ nSza'zim-
rožnivenec . ,,!!"	:*. >'1	I '	, , ' . ...
• "Gotovo je prosila nadškof,; :naj podeli- udeležencem no-1 7 , dveh zadnjih ni bilo. to je najbolj ranilo Cnrritino	j	« /^LI
poln odpustek . "	udeležencem po samoljubje; slutila je, da spadata med tiste ptiče, ki zapuščajo J.KUolVIALn
f "Ampak" je prekinila Currita vse te zlobne šale - "kaj^^lff'.^ daje T* T"" ™	™ P^® d™S° ■ • •	1804 W. 22nd St. Chicaeo. Ill
^ ,	1 -	- . ,T.„ .	J	vse to je vznemirjalo Currito. Zdelo se i e da so to zna-	~ . .
pa pravzaprav hoče ta sirota, ta Villasis . . .?"	, • , ... - /	'	_ / J. •	zna	Roiakom se priporočam pri
n * 1 • ■	1 .	. , ,	. , . ki bližnje nevarne zarote zoper mo. Skuša a e poživiti orna-	i
Gost: ki je prinesel novico, je pogledal na vse strani skriv- <yflIvk^	,	. 1 : ...	, J	.	nakupu raznih
J &	gujoco in leno zabavo, obenem pa je pazljivo vlekla na uho. kaj
se godi zunaj obednice. Rilo je običajno, da so še pred sklepom
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ
večerje prihajali gostje in napolnili sosednje salone, zasedli i-	TA* ^^J^LA^0 IN
gralne mize ali pa obstopili biljard, in da se je kmalu razvila na
vse strani živahna veselost in zabava, ki je trajala do ranega Naiboliše delo. najnižje cene. jutra.
Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. uokladam stenski oanir.
garni Edinosti.
"Podobe iz misijonskih de-žel" je jako lepa knjiga, ki jo je izdala družba sv. Mohorja še v Celovcu. Spisi v tej knjigi so izpod peres naših slovenskih misijonarjev, ki se mučijo po Kitajskem, v Afriki in drugih zapuščenih krajih za Kristusovo cerkev. Že samo radi teh mož, bi moral vsak Slovenec prečitati
nostno, senore iztegnile vratove in radovedno odprle ušesa.
"Pravi — pravi —, da hoče zbirati---poštene senore ---."
"Ah!"	* ,
Dolgozateglo in začudeno je šlo po salonu. Kondesa de Albornoz je nedolžno pogledala kvišku in rekla: "Mene pa do danes še ni povabila . . ." Senore so se zasmejale in vzklikale vse vprek : "Mene tudi ne — mene tudi ne — mene tudi ne — Zvečerilo se je v petek tistega tedna, prišla je ura večerje. Od dvajset povabljenih jih je sedlo tisti večer samo trinajst k mizi Yillamelonov.	»
7* ITEBFI FAQIl A! VVPVVII« uno i muv; av umu; »lauuiui n;
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk. kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
191a West aand Street,	Chicago, III
Phone t Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače
* Kranjske klobase," doma narejena po slov receptu. Gospodinje zapomnita si to!

Gregor in črna smrt
m	0
je zanimiva knjiga, ki jo je izdala Slovenska Matica. Povesti so zelo podučljivi in obenem jako prikupljive či-
tateljem. Knjiga 126 strani. Stane samo 50c. Naročite jo od:
KNJIGARNE EDINOSTI, 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Vse kar je novega za jesen
OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI, POVRŠNE SUKNJE DOBITE TU.
:— :o :—:
Površne suknje in obleke z dvojnimi hlačami za ■nože in fante v stoterih nodah in velikostih, na-ejene pristno volnene, aznih barv dobite pri nas )0: y
:— :o :—:
$25.00, $30.00, $35.00, $40.00.
in višje.
:—:o:—: :— :o :—:

V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
JELINEK & MAYER, LASTNIKA,
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
ske večere. Stane s poštnino sa mo 25c. Dobite jo od knjigi Edinosti, ki jo ima v svoji Za.
-h_
"Sadni in vinski mošt" je itne
knjigi, ki podaja nasvete, kako se naredi dobra pijača mošt. daja natančna navodila, kako se mora vse preparirati, da se doseže dober vspeh. Marsikateremu bo ta knjiga jako pomagala, ft v tem poslu morda ni doma.
Tudi vse druge nasvete, kako držati v redu posodo, da ohrani lep duh se najde v tej knjigi Naročite jo, stane s poštnino samo 50c. Dobi se jo od knjigarne Edinosti, ki jo ima v svoji zalo-
PRODAJAM JABOLKOV MOŠT.
50 galonov z sodom $29.00. Za vsa pojasnila pišite na^:
ALBERT JEMC, Grand Haven, Mich.
Moj zastojnik za Chicago je; MR. JOHJ* KOSMACH, 1804 West 22nd Str.
HIŠE NA PRODAJ! Trgovine in stanovanja na: 1837 in 1839 W. 22nd Street
Poslopje je veliko 50X70. Tri nadstropne hiše. Renta se dobi $2,400.00 na leto.
Cena: $14,000.00. Vsa pojasnila dobite na: 1837 West 22nd Street.
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3- —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jakob Wahcic
1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO.
CLEVELAND, OHIO-
Slovencem v Clcvelandu in okoHd naznanjam, da imam veliko zaloco najboljših trpežnih čerljcT. Vttl« vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporočam!
FRANK GABRENJA «630 St. Clair Ave. Cleveland, 0
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro ▼ vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU ''EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati ▼ listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem ▼ Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo * našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
Se sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim drustvam, trgovcem i» posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajts nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le t« storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicajro. I1L
Phone: Canal 0098.