• »
#
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tis-kovnega-društva do-po-
SLOVENSKI
nuna
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
JV
'ftiserati se sprejcmajg • (!d srede opolu3ne.
»v ••>;
Stev. 17.
V Mariboru, dne 26. aprila 1900.
Tečaj XXXIV.
Politična komedija.
Strah pred slovenskimi poslanci.
Izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora je dosegel že imeniten, važen uspeh. Nemška večina deželnega odbora se je zbala očitanja slovenskih poslancev, da ničesar ne stori za uravnavo spodnješta-jarskih rek in potokov, zato se je začelo v istini hlastno delati na predlogu o uravnavi Pesnice in nekoliko dni leži ta predlog že izgotovljen na deželnoodborski mizi. To je velik uspeh abstinence slovenskih poslancev. Zajedno pa je to tudi dokaz, da je doslej večina res zanemarjala Spodnji Štajar in da so naši poslanci premišljeno in modro ravnali, ko so sklenili izstop. S svojim izstopom so opozorili vso javnost na mačehinsko ravnanje Nemcev s Spodnjim Štajerjem ter jih prisilili, da krenejo na drugo pot.
S predlogom o uravnavi Pesnice so storili nemški poslanci prvi spokorni korak. Dober je, ne odbijamo ga, a Slovenci hočemo sedaj še zraven tudi druge reči. Mi ne bomo hodili več v Gradec za vsako reč toliko let prosjačit, kakor smo hodili za uravnavo Pesnice. Kajti mi ne potrebujemo od Gradca milosti, ampak pravice. Uravnavo Pesnice in drugih rek ter potokov smo si že davno plačali s krvavo zasluženimi groši, ki smo jih morali neusmiljeno vsako leto plačevati kot deželne doklade. Odslej pa hočemo imeti ta denar zase na Spodnještajarskem, da nam ne bo treba več toliko potov in trudov, predno dobimo za svoje najsilnejše potrebe od Nemcev svoj lastni denar. Noben človek ne prosjači za svoj lastni denar, le štajarski Slovenci smo morali doslej to delati. A tako ne pojde naprej. Naš narodni ponos nam tega več ne pripušča. Mi zahtevamo ločitev od Gradca, mi zahtevamo samoupravo za Spodnji Štajar.
Komedija se začne.
Nemci so se torej zbali očitanja slovenskih poslancev, ki so jim v svojem iz-bornem oklicu do slovenskih volilcev naravnost povedali, da zanemarjajo v gospodarskem oziru Spodnji Štajar in z nenavadno hitrostjo so izdelali predlog o uravnavi Pesnice. Zakaj pa jih je neki strah pred očitanjem naših vrlih poslancev? O, nemški poslanci dobro vedo, da dunajski vladi ni vseeno, kaj govorijo Slovenci o njih in da bi jih ta vlada pošteno okrcala, ako bi res ne mogli ničesar pokazati, kar se je storilo za Slovence. Zato je bilo treba hitro narediti predlog glede Pesnice. A vsak človek skuša prikriti strah, kolikor le more. To slabost imajo tudi nemški gospodje v Gradcu. Da bi nihče, posebno noben Slovenec ne mislil, da so storili kaj iz strahu pred slovenskimi poslanci, pozvali so si za dan 19. aprila v deželni zbor nekatere može iz Spodnje Štajarske, ki pa niso vsi vedeli, da se ž njimi igra le komedija, ter jim z velikim glasom oznanili, da ljubijo
istinito Slovence in da ne iz strahu, ampak iz gole ljubezni do Slovencev nameravajo sedaj uravnati Pesnico, čeprav slovenskih poslancev ni v deželnem zboru. Ves Gradec se je zakrohotal, ko je zaslišal te besede, le spodnještajarskim pozvancem se še niso hotele odpreti1 oči. Zato pa so jih Nemci pošteno izrabili še tudi za druge svoje namene. Njihov prihod so tolmačili v javnosti namreč tudi na ta način, da so ti možje popolnoma zadovoljni s tem, kar je storila nemška večina dosedaj za Spodnji Štajar in da torej ne odobravajo izstopa slovenskih poslancev iz deželnega zbora. Toda slišali bomo, da večina mož ni vedela, kako jih mislijo v Gradcu izrabljati.
Graški romarji.
Poglejmo si sedaj može, ki so se dali vendar izvabiti ter šli na poziv nemških poslancev v Gradec. V Gradec so hodili Vi-senjak iz Slom, Mei!:o, Flucher, Skorz iz Velikenedelje, Skuhala, Fistravec iz Trgovišča, Muhič, Korpar iz Cvetkovec, Kovačič iz Oslu-šovca, Muršič iz Formina, Pintarič iz Samu-šeka, Horvat J. iz Šent. Lovrenca, Fiirkaš iz Domove, Pihler iz Velovljak.
Kako so jih dobili.
Kdor pogleda imena mož, ki so hodili v Gradec, začudi se, da se med njimi nahajajo tudi značajni in zvesti slovenski možje na pr. Muhič, župan v Cvetkovcih, Korpar Tomaž, Kovačič Jožef iz Oslušovec, Skuhala : in drugi. Ti možje popolnoma odo-I bravajo izstop slovenskih poslancev, in mi smo pooblaščeni, to tudi tukaj izjaviti, a vendar jih vidimo sedaj naenkrat v Gradcu v družbi, ki govori proti našim poslancem. Poslušajmo, kako je to prišlo! Dne 18. aprila je švigala kočija ve-likonedeljskega Flucherja kakor blisk po dravskem polju. Pravil je, da mora naenkrat 15 mož se odpeljati v Gradec, kajti zdaj je zadnji čas, da se doseže uravnava Pesnice. Tako se mu je naznanilo iz Gradca. In vendar je resnica, da je bil dne 18. aprila predlog o uravnavi Pesnice že izgotovljen in da je bilo torej vseeno, ali pride kdo iz Spodnjega Štajarja v Gradec ali ne. Jasno je iz tega, da so graški poslanci že izkraja nameravali slovenske može izigrati proti svojim poslancem. V par urah dobil je Flucher 14 mož skupaj, ki so se takoj odpeljali v Gradec. Kje pa je 15., ker toliko bi jih moralo priti? Tu je imel smolo gosp. Flucher! Gospod Anton Horvat iz Cvetkovec, ud ormoškega okrajnega zastopa, moral bi biti 15., a v zadnjem trenotku je bil po svojem sinu opozorjen, da se tukaj gre morda bolj za politične reči, ko za Pesnico in ostal je doma. In mi smo zopet pooblaščeni izjaviti, da bi tudi gg. Muhič, Korpar, Kovačič, Skuhala, gotovo ne šli v Gradec, ako bi le najmanj sumili, da se tukaj ne gre toliko za uravnavo Pesnice, ampak za demonstracijo
proti slovenskim poslancem. Slovenski narod bo gotovo pozdravil to izjavo z veseljem, a tudi z opominom, da naj naši možje ne storijo nikoli nobenega javnega koraka ob strani naših narodnih nasprotnikov.
Zaupniki nemškutarjev.
Kdo je torej hodil pravzaprav demonstrirat v Gradec proti našim poslancem ? Bili so to pred vsem Visenjak, Flucher, Meško, Škorz in le tem veljajo vse naše naslednje besede. In ti graški romarji so si domišljali, da zastopajo slovenski narod v Gradcu! In slovenski narod jih niti ne pozna! Doslej še sploh vedeli nismo, da živi na svetu kak Meško, Škorc, Flucher itd. To so možje, ki niti tako daleč niso znani, kakor daleč vidijo iz svojih sob. Ce sploh kdo stoji za njimi, slovenski narod to gotovo ni, ampak k večjemu par plesnjivih nemškutarjev. Edini Visenjak nam je znan iz raznih volitev. Toda kako mu slovenski narod zaupa, kažejo ravnp Je različne volitve. Ako bi si Visenjak vsakikrat, kadarkoli je že propal pri kaki volitvi, potrl vsaj en prst, — česar mu pa ne želimo, — ne imel bi nobenega zdravega prsta več. Visenjaku zaupali so pač radi nemškutarji, a trdni Slovenci nikdar.
Pek Orni k.
Ko smo slišali, da je tudi Visenjak hodil v Gradec, naenkrat nam je prišla misel, da ptujski pek in župan Ornik v tej zadevi ni daleč proč. In to se nam zares od različnih stranij potrjuje. Ornik in Visenjak sta si kakor dva prsta, oba sinova slovenskih sta-rišev, a oba tudi zaljubljena v nemški narod in nemščino. Visenjak je doma v ptujskem okraju, Ornik v Ptuju. Pek Ornik je začel v zadnjem času vedno bolj izzivajoče nastopati. Pozabljajoč svojega slovenskega očeta in slovensko mater ne zamudi nobene prilike, da bi ne nasprotoval Slovencem. Mi smo Ornika že večkrat svarili, naj bo miren, naj bo tih kakor miška v kotu. Kdor živi od Slovencev, naj jih pusti v miru. Toda Ornik bo nas nemara še le tedaj ubogal, ko bo že prepozno.
Šmentano cena »ceringa?»
Kdo pa je plačal Visenjaku, Škorcu, Mešku itd. vožnjo v Gradec in kdo jih je na potu in v Gradcu vzdrževal? Sami? Ne verjamemo, kajti nobeden izmed njih ne plava v morju denarja. Občine? Tudi ni verjetno, kajti občine imajo druge stroške, ne da bi izmetavale denar za taka nepotrebna potovanja. Odkod je torej prišel denar? V Gradcu si šepetajo, da so se pripeljali s prijateljskim nemškim denarjem v deželni odbor. Ali so i za nemški denar kadili dišeče cigare, pili sveže pivo, srkali rujno vino . . ? Šmentano cena »ceringa?»
Komedija se igra.
Ko so prišli zaupniki spodnještajarskih nemškutarjev v Gradec, že so sedeli nemški poslanci na svojih stolih, ter jih smehljaje
pričakovali — znamenje, da je bilo vse dogovorjeno. Flucher je znal najbolj nemški, zato je on govoril. Prosil je, naj se usmilijo Nemci Spodnjega Štajarja. Nemški poslanci so jih zagotavljali, da kar se milosti tiče, bodo jo odslej kar vsipavali na Spodnji Štajar. In ko so hodili Visenjak in tovariši od Poncija do Pilata, zvedeli so nazadnje pri Šmidererju tudi novico, zaradi katere so prav za prav bili poklicani v Gradec. Šmiderer jim je naznanil, da je predlog za uravnavo Pesnice gotov. Pred namestnikom pa so imeli zastopniki tako malo rešpekta, da so se kar zaporedoma oglašali k besedi. Visenjak je nekaj govoril o svinjah, Škorc pa se je povspel višje, ter pravil, da se naj v šolah uči več nemščine, kajti le tako lahko naši fantje postanejo pri soldatih »gfrajtarji in korporali«. Kakor da bile naše šole samo za soldate! Namestnik pa je čudno gledal te može, ki se imenujejo Slovence, a se bolj kot Nemci navdušujejo za nemščino in prihajal mu je dvom, ali so to res odposlanci slovenskega naroda ali ne . . .
Prazne besede.
Visenjak in tovariši so v Gradcu na višje povelje obsodili nasproti nemškim poslancem izstop slovenskih poslancev. Ta obsodba seveda slovenske poslance toliko briga kot lanski sneg. Visenjak in tovariši jih niso volili, Visenjak in tovariši jih torej tudi nimajo obsojati. Visenjak pa zaradi tega obsoja slovenske poslance, ker pravi, da sedaj ne morejo v deželnem zboru govoriti za Spodnje Štajarce. O ti ljubi Visenjak! Kaj pa pomaga govorjenje, če pa nam nemška večina ničesar ne da. Prej so naši poslanci leto za letom hodili v Gradec, govorili tam z gorečnostjo za slovenske potrebe, a vse zaman, Nemci so odkimavali in odklanjali. Sedaj so postali seveda nekoliko mehki, ker so jim naši pokazali zobe, a ta mehkoba je le navidezna. Naše poslance bi radi imeli zopet v Gradcu, potem pa bi ostali stari grešniki.
Pri namestniku.
Zastopniki spodnještajarskih nemšku-tarjev so se oglasili tudi pri namestniku. Namestnik jim je govoril najprej o Pesnici, čeprav še je nikdar videl ni. Obljubil je, da nadalje bo njegova skrb, da se bo pri kon-tumaciranju radi svinjske kuge ravnalo v prihodnjič bolj človeško. Ko je bil naš namestnik ministerski predsednik, bi to že lahko poskrbel, pa ni. Uganjka ostane, kako bo to sedaj dosegel, ko nima na Dunaju več istega upliva. Nazadnje je govoril tudi, kako dobro
Listek,
Hudič skuha žganje.
Poljska povest; posl. J. Toman.
Živel je enkrat neki kmet. Ker je bil ubog in reven, imenovali so ga Revček.
Nekega dne je šel kmet Revček orat. Vzel si je seboj na polje zadnji košček kruha.
Orje, orje, in ko je bilo poldne, postavi utrujene vole poleg sena, katero je seboj pripeljal, sam se pa vsede na tla, vzame robec, v katerem je bil kruh in začne nekaj premišljevati. Bil je delaven, svojo rodbino je ljubil, za njo se je v potu svojega obraza trudil, in le zavoljo nje ni obnemogel pod bremenom težke bede. Pogleda kruh, globoko vzdihne in položi robec s kruhom zopet v stran. »Pokrepčal se bom pozneje, mogoče ostane tudi kaj otrokom« tako je premišljeval. Medtem pa se je k njemu nevidno približala sama hudoba iz pekla, ukradla mu kruh, in čakala, kaj bo Revček storil, ko ne najde več kruha.
Dolgo je Revček oral in premagoval lakoto. Ko pa je bil že popolnoma slab, gre, da se nekoliko pokrepča.
je, če človek zna več jezikov. Res je to dobro, zato bi priporočili namestniku, naj se nauči vsaj slovenski, ki je jezik tretjine prebivalcev na Štajarskem. Namestnik se je pokazal s tem sprejemom zopet kot odločen pristaš nemških narodnjakov, ker je »špilal« pri tem sprejemu ž njimi pod enim klobukom.
Kaj pa Slovenci pravijo?
Slovenci pravijo da nimajo Visenjak in tovariši v Gradcu v imenu slovenskega naroda ničesar iskati. Pa če bi tudi imeli, so storili veliko napako, ker so se hodili v Gradec klanjat nemški gospodi. A nemški poslanci si sedaj mislijo, nam za Spodnji Stajar pač ni treba ničesar storiti, kajti nekaj mož še je vedno takih, ki ne zahtevajo od nas mnogo. Treba nam je le predlog staviti in že primarširajo sem gor ter se zahvaljujejo, četudi še z uravnavo Pesnice ne nameravamo hitro začeti. Gotovo je torej, da je Visenjakov in tovarišev izlet v Gradec neizmerno škodoval Slovencem, kajti Nemci sedaj pravijo, da ne obsojajo vsi Slovenci zanemarjanja Spodnjega Štajarja od strani nemške deželne večine. V Gradcu bodo sedaj še bolj brezobzirno z nami ravnali, slišali bomo le obljube, dejanj pa ne bomo videli.
Zaupanje slovenskim poslancem.
V premnogih društvih in na številnih zborovanjih so se izrekli slovenski volilci, da odobravajo izstop slovenskih poslancev in da jim popolnoma zaupajo. Pri tem bodo tudi ostali. Nemci bodo sedaj sicer vabili Slovence, naj nastopijo proti poslancem. Zato bodo delali obljubo za obljubo. Dobro, naj jih delajo in naj jih tudi izpolnijo. Saj nam s tem ne skažejo nobene milosti, ampak nam dajo le našo pravico. Volilcev pa ne bodo premotili. S svojimi poslanci vred zahtevajo volilci ločitev Spodnjega Štajarja, tako da si bomo sami skrbeli za svoj gospodarski in prosvetni napredek. Na lastni zemlji hočemo biti gospodarji ne pa sužnji!
Friške fige.
Kaj so dosegli zaupniki spodnještajarskih nemškutarjev v Gradcu? Popolnoma nič. Kakor so prazni prišli v Gradec, tako so zopet odišli. Nemci so se jim smejali, ko so tako udano prihiteli v Gradec, zdaj pa, ko so odišli, se jim smejijo Slovenci, ker so iz Gradca prinesli friške fige — nič!
Vzame robec, ga razgrne — pa kruha ni!
»Čudno«, mislil si je Revček, »nikogar ni bilo videti in vendar mi je nekdo vzel kruh! Gotovo je bil bolj lačen ko jaz, Bog mu blagoslovi; danes ne bom umrl lakote in jutri bo že ljubi Bog kaj dal«.
Prekrižal se je, zmolil Očenaš, oral še nekaj časa, potem pa se je vrnil domu.
»Kaj je to« — mrmral je hudič majaje z glavo, «ukradel sem mu zadnji košček kruha in vendar se ni rotil, temveč je še Boga molil«.
Vrnil se je v pekel, stopil pred luciferja in mu razložil, kako je bilo.
»Zelo hudo si storil«, reče lucifer. »Hudo delati, je sicer naša naloga. Ako hudo storiš hudobnemu človeku, storil si, kakor se spodobi za hudiča; pa kar si naredil temu Revčeku, to je še za nas preveč. Pojdi torej k njemu nazaj in popravi napravljeno škodo!«
Stopila je hudoba zopet na zemljo, nekoliko časa se krčila kot mokra kura, vzela na sč človeško podobo, in šla k Revčeku se ponujat, da hoče pri njem služiti.
»Jaz ne morem imeti hlapca, ko sam nimam kaj jesti« reče Revček.
»E kaj ?« meni hudoba, »jaz sem reven, ti reven, bova skupaj revščino stiskala in dvema vendar gre bolj hitro izpod rok. Ako bo dobra letina, bova imela vsaj kruha, pla-
Slovenski narodni ponos.
v.
Po našem zadnjem premišljevanju smo torej živo prepričani o veliki slovanski prihodnosti, pa tudi, da je nam Slovencem kot narodu Previdnost odločila v tej prihodnosti častno nalogo. Kedaj pa bo že napočil oni vseslovanski dan, ko bodemo imeli začeti svojo nalogo reševati ? Kakor se bližanje jeseni pozna na tem, kako daleč je sad dozorel, a vendar ne more določiti dan, katerega bo sad padel z drevesa, tako tudi razna znamenja kažejo, da do onega velikega dne ni več tako daleč, zora že »puca«, nastopajoče stoletje bo ga gotovo prineslo, ali katero desetletje, katero leto, to ve sam Bog.
Dovedlo pa nas je to le premišljevanje do misli, ki nas ima sedaj bolje brigati nego vse drugo. Djali smo sicer gori, Previdnost nam je namenila, da bodemo slovanske prihodnosti častno deležni, a ni še s tem rečeno, da je bomo gotovo; kajti če je ne dočakamo, oziroma še dotle tako oslabimo, da v velikem kolesju tudi kot jedno najmanjših kolesc ne bodemo več za rabo, potem bodo naši bratje morali brez nas nastopiti svetovni oder. Zato pa nam za sedanjost ni večje skrbi, nego da se ohranimo. Jako nevarno, da, brezdvomno pogubno bi bilo za nas, o prihodnosti sanjariti, sedajnost pa pozabiti. Previdnost noče naše pogube, ali ona tudi zahteva, da mi sami v svojo obrambo storimo vse, kar je v naših močeh. Star pregovor pravi: Pomagaj si sam, in pomaga ti Bog. To je: delati moramo sami in sicer, kolikor le moremo, potem daje Bog našemu prizadevanju uspeh, ki je le v njegovih rokah. Torej zberimo in napnimo vse moči, da se ohranimo, a tudi zraven še ojačimo! Niti ped naše zemlje, niti vinar našega denarja, niti betvica naših talentov ne sme iti v narodno izgubo!
To je prav lahko izreči, a izvesti je jako težavno. Boj za obstanek! Mar ne pozna grenkosti teh besedij dandanes že vsak slovenski fant, ki se le količkaj zaveda svoje narodnosti? Če pogledamo danes vse naprave, ki smo jih Slovenci v svojo obrambo in ohrambo oživotvorili, moramo reči, in tudi sovražnik nam mora priznati, da nikoli nismo rok križem držali, in da vzlasti v zadnji dobi jako živahno in premišljeno delujemo. Prav tako, le vstrajno naprej! A neka stvar, in sicer ravno ona, ki je po starem prepričanju dalekoglednih rodoljubov kakor tudi po prepričanju naših sedanjih najbistrejših mož najvažnejšega pomena, da,
čila pa ne zahtevam. Denar je okrogel, ali ga kaj je ali ne, vse eno; ako bo le košček črnega kruha«.
»Ako pa je tako, potem pa ostani; plačila pa ne pričakuj, razven da bi Bog dal boljše čase«.
Tako je peklenšček prišel k Revčeku za hlapca. Delal pa je tako, da nobeden ni mogel razumeti njegovih opravil.
V hlevu Revčeka je bila le ena kravica, in vendar je hlapec navozil na njivo polno gnoja, v enem dnevu vse izoral, zasejal, raslo je in obilno obrodilo.
Pri Revčeku je kruha dovolj, žena ne tarna več, otroci ne jočejo. V jesen sta vse njive nasejala, nekaj še prodala; ostalega pa ne vesta kam spraviti.
»Narediya tole«, reče hlapec, »orala bova mokrotne kraje in tam sejala; leto, kakor se vidi, bo suho in tako bo tam lepo rastlo«.
In se je zgodilo. Ko so drugi videli, kako je hlapec v blato zrnje metal, so se mu v začetku smejali, ko pa je dobro obrodilo, sklenili so, da bodo tudi tako delali.
Revček je tudi to leto veliko zrnja dobil, bogat je postal, odmeril še hlapcu plačilo in je živel veselo.
Drugo spomlad so šli sosedje in so tudi l orali mokrotne kraje in tam sejali.
prvi, najimenitnejši pogoj, ta se zanemarja, za njo se doslej dejanski ni storilo skoro nič — to je združitev s Hrvati. Kakor ti sam ne moreš z jarka vzdigniti voza, vrhano obloženega s kamenjem, najsi se še toliko trudiš in krepiš in zopet trudiš, ravno tako Slovenci sami pritiska svojih silnih nasprotnikov končno vendar ne vzdržimo, ker smo prešibki. Kaj stori posameznik, kadar vidi, da lastna moč ne zadošča? Kaj stori drobna mravlja, če cepera sama vzdigniti ne more ? Človek si poišče sodruga, mravlja družice v pomoč. Naša t. j. Slovencev kulturna sila je, ker smo obkoljeni od velikih kulturnih narodov, kakor so Nemci in Lahi, premajhna; vsled tega tudi politično ne moremo uspevati, ne sedaj, ne nikoli. Hrvatom se godi približno tako kakor nam; oni bi bili ravno tako potrebni nas, kakor smo mi njih. Združeni pa bi bili dovolj močni, da jvzdržimo do velikega dne slovanske svobode 'tudi najhujši pritisk. Bili smo že nekdaj, kakor nam zgodovina pravi, s Hrvati jedno telo, najbližji brati smo njim po krvi in po jeziku, čaka jih tista naloga, kakor nas, sicer pa ne raz-zdirajno dalje besedij, ker ne dvomimo, da ga pač ni danes jednega Slovenca, ki bi ne uvidel potrebe združenja s hrvatskimi brati, ampak pojdimo k dejanju! Po nasvetu nekega modrega rodoljuba, ki razpravlja svoje misli v »Slovencu«, začnimo s tem, da »uvedimo v naša srednja učilišča, na gimnazijih in realkah hrvatski jezik kot neobvezen učni predmet. Jednako nalogo kakor Slovenci, imajo pa Hrvatje glede pouka slovenskega jezika na hrvatskih srednjih šolah v kraljevini, Dalmaciji in Istri. Drugi veliki važnejši korak pa je vsporedno delovanje na socijal-nem in gosdodarskem polju.« Slovenci imamo v tem zadnjem oziru že lepe začetke, Hrvatje nam naj pogumno sledijo. Reči moramo, da nas ni kmalu kaj tako razveselilo, kakor so nas gori navedene besede blagega rodoljuba. Da bi ne ostale klic vpijočega v puščavi, marveč rodile moško dejanje!
Dopisi.
Iz Loke pri Zidanem mostu. Na
velikonočni ponedeljek po večernicah je imelo loško gasilno društvo malo vajo, po vaji pa pošteno zabavo v gostilni g. Jakša. Udeležilo se je je precejšnje število udov. Prišli so tudi g. župnik. Med zabavo se je pelo tudi več narodnih pesmi. Po petju so nam g. župnik povedali marsikaj potrebnega in koristnega, da bi ustanovili pevsko in
Pa pri Revčeku so zopet kaj drugega delali.
»Veš kaj«, reče hlapec gospodarju, »meni se zdi, da bo to leto mokro, zorala in sejala bova na peščene kraje, naj se drugi mučijo v blatu«.
In je začel orati in sejati na peSčene kraje. Leto je bilo mokro, pri drugih je že vse segnilo, pri Revčeku pa lepo raslo. Tudi to leto je Revček veliko zrnja dobil, da ni vedel kam ž njim.
Zdaj je tudi hlapec začel sam pri sebi premišljevati: »Zdaj ima menda moj gospodar dovolj za ta kruh, katerega sem mu ukradel, zdaj sem mu povrnil tudi še z obrestmi; čas je, da ga zapustim; toda, toda, ali bi ne kazalo, da mu kaj napiskam ? Zato sem vrag, da hudo delam«.
»Kaj, gospodar,« rekel je hlapec Revčeku, »blaga je dovolj, kaj naj ž njim storiva?«
»Bomo jedli vsi do sitega, damo ubogim in stradajočim, drugo pa shranimo za sla-bejše čase«.
»Shraniti, to sicer ne škodi, pa zrnje ne čaka dolgo; ostalo bo za nas vse, tudi še za druge, vendar pa to, kar bi se pokvarilo, to bi lahko porabila za kakšno po-skušnjo; ako se nama ne posreči, nič ne zgubiva, ako pa — čast in hvala nama!«
»Kakšno poskušnjo pa misliš?«
bralno društvo; o domači godbi se je že lansko leto govorilo in sta že dva gospoda obljubila podpore vsaki po 100 kron. In še na nekaj so nas g. župnik opomnili! Zavoljo nemške komande, zakaj bi slovenska ne bila. In resnično, saj smo vsi Slovenci. Načelnik in njegov namestnik sta rodom vrla Kranjca, vodja plezalcev in drugi so tukajšnji rojaki, vsi torej sinovi slovenskih mater. Zakaj bi torej ne bila slovenska komanda? Privadili se je boste kmalu. Ker ste se nemški naučili, tuj jezik, bodete se slovenskega še mnogo prej naučili. Na delo!
Gederovci na Ogerskem. Gospod urednik! Dovolite mi izreči v »Slov. Gosp.« zahvalo onim gospodom, kateri so nam knjige in časnike poslali. Poslali so nam g. dr. J. Vošnjak iz Slov. Bistrice 5 in pol kile lepih knjig, g. Ivan Kryl, učitelj na realki v Ljutomeru 33 knjig, g. Pušenjak Anton lepo število knjig iz Veržeja, g. Lasbacher, učitelj iz Noršinec, kateremu gre najlepša zahvala, nam je poslal 88 imenitnih knjig. Blagoslovi Bog dobro delo teh gospodov in njim povrni stoterno!
Predragi rojaki in bratje naši! Vsi ste vse dobro poslali! Eden gospod pa so nam poslali dobre 2 in pol kile časopisov, med katerimi so bili tudi »Slovenski Narod« in »Rodoljub« in tudi en dopis, ki se tako glasi: »Dragi rojaki! Pošljem Vam na Vaš poziv nekaj starih časnikov. Opozoriti Vas moram pri tej priliki na žalostni boj, ki se bije na Kranjskem med rojaki liberalci in klerikalci. Liberalci hočejo napredek, a klerikalci, t. j. stranka duhovnikov je proti vsakemu napredku ter ljubi duševno temoto, ker se baje le v kalni vodi da z uspehom ribariti. S tem pa Vas ne nameravam pridobiti, ne za eno, ne za drugo stranko, a dobro je, če človek ve, zakaj se gre. — Sv. Anton v Slov. gor., pošta Cerkovnjak. Franc Šijanec, nadučitelj.«
Odgovor na to: »Č. gosp. učitelj! Vsak človek mora imeti službo, od katere živi, tako mora tudi eno stranko imeti, katere se hoče držati in pri kateri se hoče vojskovati ; to pa nas uči sv. naša vera, da bodo prišli krivi preroki, v ovčji koži, znotraj pa so volki; kateri bodo vse inače hoteli imeti; To jaz vidim v vašem dopisu, da vi nimate prav! Kajti brez vojske ni zmage, brez zmage ni krone. Nas ogrske Slovence ne boste vi tako hitro premotili s svojimi krivimi časniki. Dimniki imajo sedaj delo ž njimi. Mi se pa hočemo vestno držati naše stranke, pri kateri so duhovniki, pa bode tudi naša zmaga.«
Prosim lepo vse naše brate, naj nam
»Celo priprosta in ne nova, obeta pa veliko dobička. Iz ječmena se kuha pivo; rž je močnejša kot ječmen, toraj kuhajmo jo, mogoče da bo iz tega kaj pametnega.«
»Poskusi, ako se ti zdi. Pridno si mi delal, torej mi ne bo žal, ako tudi kaj pokvariš«.
Hudič je začel kuhati, mešati; delal je to in ono in končno je nastala iz tega neka čorba, čista kot voda, pa tako grenka in žgeča, da se je sam vrag čudil svoji iznajdbi in jo je imenoval žganje; natočil jo je v veliko posodo, nalil v čašico, postavil na mizo in se vsedel z gospodarjem.
Revček je pokusil, se je stresel in rekel: »Oh, kako grenko in žgeče!«
»Nič ne de«, reče hlapec, »tudi pivo je grenko, tudi popr žge, treba je poskusiti, kako bo dalje; izprazni čašico eno, drugo, ni se treba bati, saj je to ravno ista rž, samo da je tekoča«.
Izpraznil je Revček čašico, in diši mu.
»Grenko, pa ni mi zoprno!«
»Izprazni še eno čašico«, reče vrag.
Še eno čašico izprazni in pravi: »Se ni tako grenko, pa nekaj tako kakor . . .«
Začudil se je hudič in tudi svojo čašo izpraznil.
»Kaj še, grenko«, reče hudič, »ne spoznavaš okusa, saj to ni grenko!«
ne pošiljajo takega branja, pri katerem bi ogenj dosta imel opraviti; naj bode ljubezen do nas prava in čista.
Hvala Bogu, lepo se kaže na vse strani pri nas, da ide naprej v verskem in narodnem življenju. Mladina začne lepo brati slovenske knjige, in vedno vprašajo po novih; pošiljamo pa jih tudi v take kraje, kjer jih še ne poznajo, da se bode tudi tje preselila slovenska zavednost. Iskren pozdrav! — Edšidt Matjaš, Gederovci, pošta Frankocz, Ogersko.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Slovenska zmaga. Volitve v okrajni zastop marenberški so končane na čast slovenski stvari. Slovenci so si letos priborili štirinajst zastopnikov v okrajnem zastopu. Pri volitvah skupine kmetskih občin so Slovenci zmagali na celi črti letos prvikrat. To je vesela novica, ki nam prihaja od nemško-slovenske meje. Čast tistim odločnim možem, ki so prišli k volitvi in so pokazali, da ljubijo svojo slovensko domovino. Živeli!
V Marenbergn se je obhajal pretekle dni sv. misijon. Vodili so ga oo. jezuitje. Udeležba je bila velika.
Imenovanja v finančni službi. Finančno ravnateljstvo za Štajarsko je imenovalo davčne kontrolorje G. Zellerja, K. Kraussa, L. Tretana in Ant. Orožna, dalje davčna oficijala K. Exela in J. Klopčiča dav-karjema, oficijala R. Kovačiča kontrolorjem, pristava K. Ferčnika in J. Bezenška oficija-jom, pristava J. Vrabla in J. Koželja ofici-lalom, Fr. Resnika, J. Pihlarja, J. Ježovnika, K. Kolenca, A. Reharja in Fr. Perkota davčnim pristavom.
Streljanje proti toči. V nedeljo dne 29. aprila bo v Krškem pri Vidmu shod, na katerem se bo poročalo o uspehih streljanja proti toči. Shod bode ob 9. uri dopoldne v šolskem poslopju. Po shodu bodo v bližini mesta poskusi z raznimi strelnimi aparati. Zajedno s tem shodom bodo tudi poskusi z mehovi za žvepljanje vinogradov.
Bismarkgase v Ptuju. Sadnik, Veg-šajder, Kasimir Kolenc, Selinšek, GspaltI, Čalan, Akerman, vsi trgovci in obrtniki v novoimenovani Rismarkgase v Ptuju, naj se potegujejo, da se ta ulica nemudoma prekrsti v »ulico slovenskih grošev«, ako si hočejo zopet pridobiti naklonjenost slovenskih okoličanov. To je ptujskih okoličanskih
In oba sta zopet izpila čašico.
»Res, ni grenko, gotovo ni grenko!« kliče Revček.
»Ne, grenko ni, in po životu gre neka neka toplota — pijva še!«
Nalila sta in izpila.
»Res je, res!« — klical je Revček »tudi jaz občutim toploto, o, kako greje!«
»In meni je nekako veselo; še čašico!« Še eno in drugo čašico sta izpraznila.
»Ah, kako je veselo!« — reče Revček, »meni se zdi, da sem za deset let mlajši, in kri v meni igra, da je kaj, ha-ha!«
»Tudi jaz sem mlajši postal«, reče vrag, »in veselo mi je; — pa počakaj, počakaj, kaj se ti zdi, gospodar?«
»Meni se zdi, da še ena čašica ne bo škodovala».
«Živio! Še eno!»
»Še!«
Nalivala sta čaSice, izpraznjevala, gledala drug drugega, kakor da bi se ne poznala.
»Čakaj, čakaj, gospodar! Ali se ti nič ne zdi ... i?«
»Meni se zdi, da se ta koča začenja sukati. . . stoj, stoj! čakaj! zasukala se bo in podrla, in kje bova potem čez zimo stanovala?«
»Ne drži se stene, ne drži; saj se ne podira, kaj se ti sanja!«
Slovencev zadnji očetovski opomin, pozneje pride zadruga in konsum.
Ptuj. Ali se še spominjate, kedo je najbolj podpiral predlog za Bismarkovo ulico? To je bil Selinšek. Ta krstni boter Bismar-kove ulice si je zmislil sedaj novo sredstvo, da vabi slovenske okoličane v svojo proda-jalnico. Kdor pri Selinšeku kaj kupi, dobi vsakikrat zelen listič z napisom: »Kdor skupi v tej prodajalnici za 100 K, dobi 1 K nazaj«. No, slovenski okoličani pač niso tako neumni, da bi ne vedeli, da ta nazaj vržena krona ne pride iz usmiljenega žepa Selinšekovega, ampak brezdvomno iz skupljenega dobička.
Iz ptujske okolice. Ker je bil prestavljen notar gosp. Maks Koser iz Ptuja v Mokronog na Kranjsko in je tudi ž njim šel njegov uradnik gosp. Anton Majar, ki je bil tajnik kmetijskega bralnega društva v Krče-vini pri Ptuju, vršila se je velikonočni ponedeljek 16. aprila volitev novega tajnika. Za novega tajnika je bil enoglasno izvoljen dobro poznani in za društvo vneti gosp. Silvester Šentjurc, organist v Ptuju.
Iz Št. Pavla v Sav. dolini nam pišejo : Pri zadnji občinski volitvi je bil izvoljen zopet prejšnji župan gospod Franc Randl in sicer enoglasno za župana. Za svetovalce so izvoljeni: gg.: Janez Gajner, Franc Siter, Karol Grahor, Anton Rožaj in Jurij Žličar. Gospod župan, kateri brezizjemno slovenski uraduje, kakor tudi vsi izvoljeni svetovalci so vrli in zavedni Slovenci in kdor bi drugače sodil, je o tukajšnjih razmerah slabo poučen.
Iz Tinja. Inštalacija ali vmeščenje novega prečastitega gospoda župnika Franca Bergleza vršila se je v sredo 18. aprila iz-vanredno slovesno; kajti vdeležilo se je te lepe slavnosti 19 duhovnikov. Lično okinčani slavolok in mnogoštevilne ovenčane smrečice pa so od daleč došlim gg. gostom pričale, kako Tinjčani zelo spoštujejo in ljubijo svojega novega dušnega pastirja.
Iz Braslovč. V priznanje mnogih zaslug, katere so si stekli gosp. dekan Matija Stoklas za braslovško občino, jih je ta imenovala častnim občanom o priliki njihove sedemdesetletnice. Krasno diplomo jim je deputacija občinskega zastopa izročila na velikonočni torek. G. dekan so o tej priliki izgovorili jako lepe besede. Rekli so približno: Možje, skazujete mi čast, ko bi moral biti za-njo že neobčuten. Toda veseli me vendar, da ste to storili — ne radi moje osebe, marveč radi stanu, katerega ste s tem počastili. S tem ste pokazali, da ste verni možje, da ste dobri kristjani še v zdanjih časih, ko se večinoma povsodi goji sovraštvo
»Suče se, pleše!«
»Ne pleše, to se ti le zdi, kajti tudi meni se nekaj zdi . . .«
»Meni se zdi, da sem v svoji hiši — v peklu! — da diham domači ognjeni zrak! — in da v krempljih držim tvojo dušo — ha-ha-ha!«
Tako sta Revček in zlodej videla to in ono, na zadnje pa oba zaspala. Ko sta se zbudila, Revček ni mogel glave vzdigniti, bila je težka ko kamen.
»To nič ne de!« rekel je hudič, »veš kaj, gospodar? klin s klinom, — izpijva vsak čašico!«
»Prinesi!«
Hudič je prinesel in nalil.
»Ne, ne morem«, rekel je Revček, kislo se je držal in ves se je tresel, »meni je nekako slabo!«
»To nič ne pomeni, izpij čašico na enkrat! — jaz sem že izpil in mi je bolje!«
Ubogal je Revček in izpil.
»O, bolje, daj še čašico!»
Hudič mu je nalil in glavobol je prenehal, kakor da bi odrezal.
»Veš kaj? Dobro reč si iztuhtal! Kaj pa da bi povabila še druge sosede in jih dobro pogostila? Naj vedo, da Revček po imenu, nisem revček po premoženju, kar jaz zmorem, ne morejo oni!«
do cerkve. Podpiral sem vas po svojih močeh in gledal, da niste imeli velikih stroškov pri raznih napravah. V slogi smo živeli do zdaj, sloga naj bo med nami i za naprej in rav-najmo se po znanem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! — Mi pritrjujemo besedam g. dekana, odobravamo ravnanje vrlega občinskega zastopa ter kličemo: Preč. g. dekan, Bog Vam daj dolgo, dolgo let vživati to novo čast in spremljaj Vas za naprej še v obilnejši meri ljubezen vrlih Braslovčanov. Na mnogaja leta!
Tudi Francelj Girstmajer je nalovil ob nemško-slovenski meji nekaj mož, ki so šli v Gradec prosit za regulacijo Pesnice. Zakaj to romanje? Saj je vendar znano, da je deželni odbor vsled izstopa slovenskih p o s 1 a n c e v prestrašen že zgotovil predlog o uravnavi Pesnice. Z Girstmajerjem so hodili: Flucher iz Ranč, Gornik iz Pesnice, Weingrl, Rotter, Jager, Gierlinger, Purgay in Pircha. Kakor že imena kažejo, to niso naše gore listi. Zato je tudi brezpomembno, da so ti možje nezadovoljni z izstopom slovenskih poslancev. Le ako bi bili Girstmajer in tovariši zadovoljni z našimi poslanci, bilo bi to za nas slabo znamenje. Teh mož tudi cesarski namestnik 'grof Clary ni hotel več vsprejeti, ampak jim je odbežal na Dunaj. Izstop naših poslancev dela Nemcem grozne preglavice!
Kam gremo v nedeljo? V Jarenino na shod! Poleg obeh poslancev naših gg. Robiča in Lendovšeka nastopi tudi navdušeni kmečki govornik gosp. Franc Mlakar, prvo-boritelj Slovencev v slovenjebistriškem okraju. Slovenci ob meji, pridite vsi na ta shod, da izveste, kako delajo vaši poslanci za vaš blagor, kako delajo vaši nasprotniki za vašo pogubo. Združimo se k skupni brambi vere, zemlje slovenske in našega jezika maternega! Podajmo si roke, da priborimo slovenskemu Štajarju veselejšo bodočnost!
V spodnji Savinjski dolini je v nedeljo šla precej debela toča. Tudi bliskalo in gromelo je kot o kresu.
Kuga v Savinjski dolini se razširja. Za Vrančani kimajo nekateri Št. Pavelčani in hočejo imeti nemško šolo. Odkodi ta veter piha, je znano. V Št. Pavlu je namreč tovarna z nemškim in protestantovskim direktorjem.
Pri Svetinjah je 22. aprila umrl Al. Cimerman, učenec III. gimn. razr. B v Mariboru. Bil je milega značaja, jako pobožen in priden dijak. Vsled pomanjkanja se ga je lotila jetika, ki mu je vkončala mlado življenje. Svetila mu večna luč!
In tedaj se je razširilo med ljudstvo žganje, ta šiba božja, s katero se toliko ljudi prostovoljno pokončava, ki bedo in revščino povzroča, telo in dušo zastruplja in svojemu izumitelju — hudiču izroča vsaki dan tisoče in tisoče duš.
¡¿gjSmešničar.
: |Ni treba zapisati. Zupan: »Vi Tone, vi ste bili vpričo, ko je Strnjak govoril razne nespodobne reči o meni?
Tone: »Da, bil sem!«
Zupan: »Kaj pa je na pr. rekel?«
Tone: »Rekel je med drugim, da je naš župan prava svinja, in še pristavil, da nam to da zapisano, če mu drugače ne verujemo !«
Zupan: »No, ste mu li rekli, naj vam to zapiše?«
Tone: »Ne, gospod župan, ker smo mu itak verjeli!«
Najdena ura. Resnik: »Zakaj so te že zopet zaprli?«
Uzmovič: »Ker sem našel županovo uro!«
Resnik: »No, to vendar ni nič hudega!«
Uzmovič: »Veste, pa uro sem našel, predno jo je bil župan izgubil!«
Izvrsten župan, ves vnet za pravice našega naroda, g. J. Flucher v Št. Petru pod Mariborom, je dnč 19. t. m. umrl. Pogreb je bil v soboto, 21. aprila. Kako priljubljen je bil ranjki, kazala je velikanska udeležba pri pogrebu; 10 duhovnikov in ogromna množica ljudstva se je istega udeležila. Sprevod je vodil vlč. g. stolni župnik in dekan v Mariboru F. Jakob Bohinc, ki je v cerkvi tudi imel mrtvaški govor v proslavo prebla-gega pokojnika. Gosp. Flucher je bil 53 let cerkveni ključar in 50 let župan v Št. Petru ter si je v teh važnih službah pridobil neminljive zasluge za celo občino, nekaj let je bil tudi deželni poslanec za kmečke občine mariborskega okraja, ter je z veliko vnetostjo zastopal koristi slovenskega .naroda. Bil je odločen katoličan, vrl narodnjak, poštenjak zlatega značaja. Škoda, da ga je Bog k sebi poklical pred slovesnostjo njegove petdesetletnice kot šentpeterski župan, ki bi se imela vršiti meseca avgusta. Slava njegovemu spominu!
Velika nesreča je zadela dve vesi fare Sv. Janža na Dr. p. V ponedeljek 23. t. m. začelo je ob pol 11. uri dopoldan v Zatololi-čah goreti, ter je uničil ogenj štirim kmetom vsa gospodarska poslopja. Takoj je prihitela slavna požarna bramba iz Sv. Janža na pomoč in je zavarovala, da se ni ogenj še dalje razširil. A komaj pol ure pozneje vnelo se je v Trničah. Tukaj je bila nesreča še večja, kajti devetim posestnikom pogorelo je vse imetje. Ogenj se je tako naglo razširil, da ni bilo mogoče skoraj"ničesar rešiti. Kako je ogenj nastal, |še ni do zdaj nič gotovega.
Sv. Martin pod Vurbergom. Piše se nam: Dragi bralec »Slov. Gospodarja«! Ako prideš v naš okraj in se pri nas nekoliko pomudiš, videl boš nekatere reči v redu, zopet druge zelo v neredu, posebno če povprašaš po bralnem društvu, poučnih govorih itd. Vsak ti bo odgovoril: o tem ničesar ne znamo. Ni človeka, ki bi nas vzdramil iz dolgega zimskega spanja. Poglej prebivalstvo in spoznal boš, da živi tukaj priprosto, uka-željno ljudstvo. Le buditeljev nam manjka. Torej na delo slovenski možje, vaša bo čast!
Wolf v Mariboru. V nedeljo, 29. t. m. bo znani državnozborski razgrajač Wolf govoril v Mariboru v vrtni dvorani pivovarne Goetz. Zborovanje bo zaupno, torej pravzaprav pri zaprtih vratih, ker se bojijo socialdemokratov.
Rekruti glasno juheckajo po Mariboru. V torek pa je postal nek fant vendar že preglasen v gosposki ulici in policaj ga je posvaril. A to fantu ni ugajalo, zato je postal še bolj korajžen, tako da ga je moral policaj vzeti »hop«. A glej, prijatelji so se zavzeli zanj, in policaj je prišel do svoje veljave še le tedaj, ko so mu tovariši prihiteli na pomoč.
Deželni zbor štajarski se drži jako kislo, odkar ni več slovenskih poslancev v njem. Delo mu nič več prav ne diši. Dne 24. t. m. ni bil sklepčen, ker nekateri nemški poslanci rajši sedijo v krčmi nego v zbornici. Dne 20. t. m. so nemški poslanci odbili prošnjo slovenske občine Pacinje, ki želi izločitev občine Domove. Torej niti tega nista mogla Visenjak-Flucher doseči 18. t. m., ko sta priromala v Gradec! Za Nemce hočejo v Lipnici ustanoviti zopet novo deželno meščansko šolo. Tudi Slovenci bomo morali soplačevati.
V	Radgoni je umrl dne 21. t. m. zdravnik in posestnik Josip Sedlak. Rodom Ceh je ostal zvest svojemu narodu do smrti. Blag mu spomin!
V	Celju se vršijo danes, jutri in v soboto občinske volitve. Ker so se Nemci sami med seboj zlasali in si postavili dvojne kandidate, pričakuje se izid z velikim zanimanjem. Slovenci se volitve še letos ne bodo udeležili-
Smarnice. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru šo izšle ravnokar »Smarnice«, spisal č. g. Martin Jurkovič, duh. svetovalec in
župnik pri Sv. Petru blizu Maribora. Mehko vezan izvod stane 40 kr., trdovezan 65 kr., v usnje vezan 80 kr; za pošiljatev po pošti se naj pridene 5 kr. Ker se bliža Marijin mesec maj, za kojega je ravno knjižica določena, naj Slovenci radi segajo po njej. Našli bodo v .Šmarnicah' ljubeznjivo-pobožna premišljevanja, ki nam, naslanjajoč se na majniško cvetličje, kažejo vzgledne čednosti, ki jih ima Marija in bi jih naj tudi mi imeli.
V	zavodu šolskih sester v Mariboru je umrla č. sestra in vikarinja Salesia, roj. Veicer. Bila je v zavodu tudi učiteljica. Naj v miru počiva!
Davkarski kontrolor g. Aleksander Orožen v Rogatcu je imenovan davkarjem v Arnovžu.
Pri Vurbergu se je udri te dni velik usad. GrajSčina grofa Attemsa "je v veliki nevarnosti, istotako cerkev. Udrlo se je že osem oral sveta, največ vinogradov.
V	Pilštanj a na Štajarskem se je zgodila na velikonočne praznike velika nesreča. Rudar iz Koflacha Matija Kodrin je obiskal svojega brata v Javoršici. Popoludne na velikonočno nedeljo je streljal z dvocevko. Petelin na pištoli ni mogel sprožiti, zato Matija udari s kladvom, pištola poči in se razleti. Majhen košček železa preseka strelcu usnjat pas in se zaleti v trebuh. Rana je bila majhna, a bolečine strašne. Po nasvetu zdravnikovem odpeljali so ponesrečenca velikonočni ponedeljek zjutraj v celjsko bolnišnico. Pripeljali so ga samo do Glince in tam je na vozu umrl. Spremljal ga je brat, kateri voz obrne in hajd z mrtvecem nazaj domu. Vprašan, kakšne zadnje trenotke je rajni imel, odgovori: »Neimajoč sveče prižgal sem žveplenko in mu držal, le škoda, da ta ni hotela goreti, ker je preveč veter pihal.«. Dobro, da je bil previden.
Roparji so v noči od srede do četrtka obiskali Pilštanj na Štajarskem. Prišli so najbrže prek Sotle s Hrvaškega. Poskušali so brezvspešno, da bi ulomili v župnišče ter potem pri poštarju in trgovcu Matevžu Zupančiču. Na obeh krajih bili so prepodeni. V bližnji vasi Lesični so iz neke prodajalnice odnesli precej blaga. Poskušali so še pri večih hišah in vse kaže, da je moralo biti več oseb. Sodijo, da so bili to najbrž cigani.
Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. priredi jareninsko politično društvo svoj drugi shod o zadevi izstopa naših poslancev v nedeljo dne 6. maja. Poročal bo g. poslanec Robič, nastopijo tudi drugi govorniki. Natančneji vspored naznanimo prihodnjič.
V	Konjicah bo dne 29. aprila 1900 daroval novo sv. mašo katehet pri knezu Vindišgrecu, č. g. Alfonz Požar.
V	Cadramu bo gsp. potovalni učitelj J. Bele 29. t. m. popoldne za ude društva »Sloga« in druge poslušalce razlagal umno kmetovanje in pričakuje obilno poslušalcev.
Nova litnrgična skladba. Za škofov sprejem o priliki cerkvenega obiskovanja (kanonične vizitacije) predpisani responzorij »Ecce sarerdos magnus« je izšel v trojnem različnem napevu in sicer: 1. za en glas z orgijami, 2. za združene višje in nižje glasove s spremljevanjem orgelj, 3. za čveteroglasni mešani zbor. Tiskal R. Milic v Ljubljani, zložil in založil Jos. Lavtižar, župnik v Ratečah (pošta Kranjska Gora) na Gorenjskem. Cena izvodu, ki obsega vse tri točke, s poštnino vred 40 kr. (80 vin.)
Velevažna izjava. Ravno ko sklepamo list, dobili smo izjave gg. V. Novaka in V. Sova iz Trgovišč, v koji pravita, da bi izjave v graški »Tagešpošti« z dne 24. aprila 1900 nikdar ne bila podpisala, ako bi vedela, da se bo ista uporabila proti dr. Rosini. Izjavljata, da je dr. Rosina za regulacijo Pesnice vse storil, kar je bilo mogoče. Prihodnjič natančno! Še druge izjave se napovedujejo !
Društvene zadeve.
Katol polit, društvo »Pozor« v Ptuju zboruje: v nedeljo dne 29. t. m. ob 3. uri
popoldne pri Sv. Marjeti niže Ptuja v prostorih g. Mikla. V nedeljo dne 6. majnika 1.1. pa na Zavrču. Župani, občinski odborniki in posestniki volilci naj se vsi udeležijo! — Uljudno vabi odbor.
Mili darovi za družbo vednega če-ščenja: Zreče K 6470, Pernice K 2170, Sv. Vid na Planini K 74, Zagorje K 12, Podsreda K 10, Negova K 8 40, Sv. Jurij na Pesnici K 5, Sv. Martin pri Vurbergu K 20, Selnica K 18, Ruše K 20, Sv. Vid pri Val-deku K 9, Sv. Alojzij v Mariboru K 13 60, Prihova K 30, Skomarje K 1460, Sv. Ilj pri Turjaku K 40, Sv. Marjeta na Pesnici K 50, Konjice K 240, Šmarje K 36, Zibika K 6136, Kalobje K 1080, Pameče K 6.
Žiče. Slavno predstojništvo posojilnice v Konjicah je doposlalo deset kron, kot prostovoljni prispevek v podporo našemu bralnemu društvu, za kar se izreka najprisrč-nejša zahvala. — Odbor bralnega društva v Zičah vabi vse ude, pa tudi sosede k seji dne 6. maja ob 3. uri popoldne v stari šoli. Spored: 1. Govor o vinarstvu in sadjarstvu; škodljivci in zapreke. 2. Račun za preteklo leto. 3. Vpis novih udov. 4. Vplačevanje letne udnine. 5. Volitev novega odbora. U.judno vabi odbor.
Iz drugih krajev.
V Krškem je umrl velikonočni ponedeljek mestni župnik č. g. J. Knavs. Pokojnik je pasti roval v Krškem 32 let ter si stekel veliko zaslug za cerkev in šolo. Pogreb njegov je bil sijajen. Nad 30 sobratov, mnogo društev in nebroj meščanov in okoličanov je spremljalo rajnika k zadnjemu počitku. N. p. v m.! Pogreba so se udeležili tudi korporativno ognjegasilci. Pa osupnila je navzoče njihova nemška komanda. Nič manj nismo strmeli nad nebrojem nemških nagrobnih nadpisov, dasi v Krškem Nemcev ni. »Slov. Narod« v preobilnih izvodih prihaja v Krško, a kakor se vidi, slabo izvršuje narodnostno delo.
Slovenci v Rim. V ponedeljek se je odpeljalo blizu 900 slovenskih romarjev iz ljubljanske in goriške škofije v Rim, da si zadobijo tamkaj odpustke jubilejnega leta. Poklonili se bodo tudi sv. Očetu. Romanje vodi ljubljanski škof dr. Anton Jeglič.
Posredovalni jezik v Ljubljani.
Nemci vedno kričč, da je v Avstriji nemščina potrebna kot občevalni in posredovalni jezik med narodi. Da temu v istini ni tako, dokazal je zadnje dni ljubljanski župan Hribar. Bolgarski učiteljiščniki so naredili v Ljubljano izlet, da si ogledajo ondotne šole. Župan jih je povabil k obedu ter jim napil ne v nemščini, ampak v ruščini. Zaklical je slovanski vzajemnosti »Ur&!«
Kako Čehi in kako Slovenci! »Edinost« piše: Te dni je izjavil tukajšnji vele-tržec E., da na Češkem nočejo sprejeti nobenega trgovskega pisma, ako ni pisano v češkem ali katerem drugem slovanskem jeziku! Zato pa se Lahi in Nemci kaj pridno uče slovanskim jezikom, oziroma imajo ljudij, veščih češkemu jeziku. Dobiček je dobiček tudi pri Nemcu in Lahu. Tako varujejo Čehi ugled svojega jezika in skrbe svojcem za kruh!
Današnji svet. Na Dunaju se je ustrelil vodja neke velikanske trgovine; preiskava je pokazala, da je bil izneveril 320.000 K; siromak je imel letne plače samo 40.000 K.
Vojska v Južni Afriki. Burske in angleške čete se zbirajo okoli Vepenerja. Vsak dan se dogajajo manjše praske, ki pa niso odločilnega pomena. Glavna moč angleške armade še počiva zmeraj v Bloemfon-teinu, odkoder se pošiljajo oddelek za oddelkom proti Vepenerju.
Zabranjen uvoz v Rusijo. Rusko mi-nisterstvo je prepovedalo iz avstrijsko-ogrske momarhije svinje uvažati v Rusijo. Tega so krivi ogrski židje, ki v onostranski polovici po svoje gospodarijo.
Devetstoletnica krščanstva na Oger-skem se bode po pripravah katoliških škofov od 15. do 20. avgusta t: 1. sijajno praznovala.
V	Ostrogonu, kjer je bil rojen kralj svetnik Štefan, in v Ogerskem Belemgradu, nekdanjem mestu kronanja ogerskih kraljev, bodo slav-nosti 15. avgusta na dan sv. Štefana, dne 20. avgusta pride k slavnostim v Budimpešti cesar, zastopniki raznih držav in drugi od-ličnjaki.
Paradiž za ženske. V Brunswick Counti v državi Virginija je pravi paradiž za ženske.
V	postavodajalni zbornici te države je pred nekaj dnevi zastopnik Powel dejal, da je v njegovem kraju le malo žen, ki ne bi redno natepale svojih mož iz najmanjšega vzroka. Tam ne sme mož svoje žene niti grdo pogledati, če noče, da ga ne namlati. Vse žene imajo palice in biče in jih znajo tudi rabiti. »Ako kdo potrebuje v naši državi zagovora in brambe«, dejal je čestiti Powel, »so to možje«. Ko so ga vprašali, hoče-li predložiti zbornici zakon v obrambo mož pred soprogami, je odgovoril, da bi si nikakor ne upal iti domov, ko bi se drznil staviti tak predlog. To ni nobena izmišljotina, ampak pravcata zgodovinska resnica, zabeležena v zapisniku postavodajalne zbornice v Virginiji v vedni spomin, kako lepe sadove rodi žensko gibanje v Virginiji.
Iznajdbeniki na nogel Kdor iznajde krmilo za zrakoplov, dobi poleg zaslužene slave še darilo 100.000 frankov. To nagrado je razpisal namreč neki člen pariškega aero-kluba. Ta dobrotnik pa ne zahteva niti popolnega krmila, ki bi moglo vzdržati trajno zrakoplov v določeni meri, nego je zadovoljen, ako opravlja krmilo svoj namen vsaj 11 klm. daleč. Razpis velja za dobo 5 let. Potem vzame dobrotnik svojih 100.000 frankov zopet v svojo blagajno.
Kardinal Manning, nadškof v Londonu je pokazal, koliko dobrega in plemenitega more storiti en sam človek v svojem življenju. V zadnjih dvajsetih letih njegovega delovanja se je sezidalo 1200 cerkva in kapel, 90 samostanov, 320 ženskih redovniških zavodov, 9 semenišč, 10 višjih učilišč (kolegijev), 30 delavskih domov in okoli 100 raznih dobrodelnih zavodov. — Dalje je ta veliki škof ustanovil društvo treznosti, ki šteje sedaj nad 100.000 udov, in poleg tega je še deloval skoro pri vseh dobrodelnih podjetjih v Londonu.
Irsko. Angleška kraljica je obiskala Irsko. V irski luki Kingstown, se je vršil slovesen vhod v glavno mesto Irske. Za Angleško je ta dogodek velikega pomena, ker angleška kraljica že nad petdeset let ni bila na Irskem. Njen sedanji obisk na irskih tleh je nekaka zahvala irskemu narodu, čegar sinovom se imajo prav za prav Angleži zahvaliti za vse dosedanje uspehe v južni Afriki. Irski vojaki so morali vselej prvi v boj in je kajpada ravno v njih vrstah bila izguba vedno največja. Irski narod bo sicer sprejel to zahvalo, a kaj mu koristijo same lepe besede, ko vlada v dejanju ne pokaže zatiranemu narodu druzega, nego bič.
Tuji meč. Na Irskem, ki šteje danes 4,600.000 prebivalcev, je pod slavno vlado sedanje angleške kraljice Viktorije umrlo gladu 1,225.000 oseb, pregnali so jih iz dežele 4,186.000 in 3,668.000 osebam je vzela sodnija premoženje. Številke so dokazane in torej zanesljive. Vrh tega pošilja Anglija v afriško vojsko večjidel Irce, da bi je prej zadavila. Irska je bila nekdaj samostalna, a prišla pod angleško oblast.
„Slovanski vek." Na Dunaju bode tekom tega meseca začel izhajati v ruskem jeziku »Slavjanski vek«, vseslovansko glasilo, ki bo branilo kulturne koristi Slovanov ter pospeševalo trgovinski promet med Rusijo, Avstro-Ogersko in Balkanom. List bode skrbel za to, da vdobe čitatelji popolno, jasno in resnično sliko o vsem slovanskem kulturnem gibanju. Služil bo dobro zlasti tistim, ki se hočejo učiti ruščine. Sotrudništvo so obljubili
priznani učenjaki, politiki in novinarji. Številke na ogled pošilja brezplačno upravništvo na Dunaju VIII. Bennogasse 22. List bo izhajal po dvakrat na mesec. Naročnina za vse leto 10 K. Izdajatelj in urednik je dr. Dimitrij N. Vergun.
»Der Süden«. Organ für die politischen, culturellen und wirtschaltlichen Interessen der Kroaten und Slovenen. — Edini v nemškem jeziku na Dunaju izhajajoči tednik za hrvatske in slovenske koristi. Celoletna naročnina 8 K, polletna 4 K. Uredništvo: Dunaj, I. Plankengasse 4.
Gospodarske stvari.
Gnojenje.
Že več let opazujem, kako ljudjo tratijo gnoj, ki pa ga vendar potrebujemo na vsakem zemljišču.
1.	Veliko gnojišč je vrejeno tako slabo, da se gnojnica steka na cesto ali po klancih, kjer ne dela nobenega haska, pač pa nesnago.
2.	Na mnogih krajih opazujemo, da ležijo kosti, parklji, rogovina, ščetinje, dlaka, ostanki izčesanega perja t. j. piseki, kosi usnja, stari čevlji, apno, ali pa tudi dobra zemlja, ki se je v grudah skotala na pr. iz njive ali pa vinograda.
3.	Mnogi v spomladi sežgejo listje, šibje ali kako trsje, ki ga nagrabljajo, ko snažijo travnike z grabljanjem. Vse to je napačno.
a)	Gnojišče si mora priden in razumen gospodar narediti na takem kraju, kamor lahko kida, vendar ne na takem kraju, kjer bi bilo blizo stanovanja, da v stanovanje ne smrdi, ali da se gnojnica ne steka blizo stanovanja, tudi ne blizo studenca, ker to je nezdravo in ostudno. Gnojišče mora biti tako vrejeno, da se gnoj lahko izvaža, da gnojnica lahko odteka ali pa zapre, da gnoj ni suh in da ne plesni in da je mogoče vodo napeljati na gnojišče. Navadno imajo gnojišče v sred dvorišča blizo hlevovih vrat. Tega ne grajam in ne hvalim. Najboljše je, da je hlev postavljen in gnojišče vrejeno tako, da se ne kida v dvorišče, ampak skoz kako postransko odprtino v ograd ali travnik.
Priden gospodar skrbi, da mu ni kaplje gnojnice ne odteka v kvar, po cesti, ampak jo napeljuje po zemljišču, ali pa če jo ima veliko, jo razvaža po travnikih in njivah. Tudi v vinogradu je koristna. Pravijo, da bi bilo mogoče z gnojnico vničiti trtno uš, ko bi z gnojnico zalival trs.
Mnogi gospodarji na pr. na Bavarskem imajo nalašč jame, kamor se steka gnojnica in deževnica vkup, in to razvažajo po zemljišču in s tem gnojijo. Ni pa koristno preveč gnojnice na enem mestu, ker po nji trava ima duh in je živina rada ne jč. Ako priteka preveliko gnojnice k drevesu, se s časom posuši.
b)	Kosti in vse našteto pri točki 2 in vse, kar je od živali, je zelo dober gnoj, posebej pa še so kosti za vinograd najboljši gnoj. Zato priden gospodar ima nalašč pri-
pravljeno posodo, kjer spravlja kosti. Že v enem letu se jih nabere veliko. Snažnih kosti ne zavrži prehitro, ampak shuhaj jih do lOkrat in boš vsakokrat imel dobro juho, ki ji ne bo treba začimbe ali zabele. Potem jih stolči in kar je še dobrega, podajaj kokošim, in bodo ti rade nesle, ker one potrebujejo snovi od kosti. Kar ti ostane, porabi za gnoj. Ako rabiš za gnoj ščetinje in dlako, je ne puščaj v kepah in šmukljih, da si iz njih ne bo krtica mogla delati gnjezda, da si toraj ne vabiš nje na zemljišče, ker je škodljiva, ker podjeda rastline.
Priden gospodar ima tudi pripravljeno posodo, v ktero spravlja pepel, da ga raztresa po travnikih, ker po pepelu rada raste detelja, kar že tak v6 vsak gospodar. Sicer pa je pepel koristen na vsakem tudi oranem zemljišču. Apno je dobro, pa bolj za mokre travnike. Stara zmaz, ilovna in omet iz apna je dober gnoj, samo treba tega rabiti na malo, ker bi to znal biti premočen gnoj na mnogih zemljiščih.
c) Kadar v spomladi pograbljaš travnike, ne sežgi tistega listja in trnja, in ako kaj pleješ, ne zavrži plevela na cesto, v vodo, ali kam na nekoristen kraj, ampak napravi iz tega kompost, kterega boš povsod lahko rabil s pridom. Toraj ne zavrži nobene reči, ktero lahko porabiš za gnoj. Ohrani si tudi vsako kapljo gnojnice. Kjer ni gnoja, tam ni kruha. Tudi tukaj veljajo besede: Kdor malega ne časti, velikega vreden ni. Kdor hoče kaj imeti, naj bo varčen z najmanjšimi rečmi.
Frailjo Körner, krojaški mojster
Št. Ilj v Slov. gor. p. Egiditunnel. K K H —
Podpisani naznanja, da je prejel iz Jägerndoriskih tovarn veliko zalogo blaga. Zato lahko vsem vstreže prav po nizki ceni z celo že napravljeno obleko, katera je tem boljša, ker je ne dobiva z Dunaja ali Gradca, ali Maribora, ampak jo sam izdeljuje. Cela obleka za možke stane 14. 16. 20. 24 kron, najfinejša 36 in 48 kron, za šolarčke pa po 6. 8. 10. 12. 16 kron.	3
Tudi bo letos dobro napravljeno obleko pripeljal na razne sejme.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuju
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom.
»Hranilno in posojilno društvo v Ptuju« imelo je v I. četrtletju tek. leta prometa..........K 901.948-93
Hranilnih ulog se je sprejelo........» 223.355 29
Izplačalo se je.............» 184.250 45
Posojil se je vrnilo...........» 140.005.93
Izplačalo pa............... 130.062 50
Uraduje se vsaki dan, izvzemši praznike in nedelje od 8—12 ure dopoludne.
Hranilne uloge sprejemajo se od vsakega, ter se obrestujejo P« 4Vs% in se pripišejo obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila dajejo se samo zadružnikom. Pri osebnem kreditu se računijo 6%, pri kreditu na hipoteke 5%, če je pupilarna varnost» drugače pa 5'/2% obresti.	Ravnateljstvo.
^KKKKKItltKKKKHItKKKKHKK
Rudolf \ovak |
re m en ar, sedlar izdelatelj torbic K
Grajski trg 2 MAKIB0B Burgplatz 2 £
Priporoča vsake vrste konjske oprave, torbic, kovčekov, bičev, denarnic itd. itd.
3C* Lastni izdelek vseh predmetov, "^c JČ
PrtnT>5JThI3 vsake vrste se hitro in po ceni X U^JlclVlidi izvrše. Za dobro delo se jamči.
FotoffrfijfijsM zavod v Maribora
je najstarejši
Henrika Krape k a, EITS^*
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse. ♦ PriP°roča fotografijska dela vsake vrste od medajlonove do
X človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje.
naznanilo.
JTožei Verdnik,
krojaški mojster v Spodnji-novivasi pri Slov. Bistrici,
poprej
v Slovenski Bistrici
naznanjam, da sem odprl v lastni hiši štev. 30 v Spodnjinovivasi, svoje obrti: gostilniško, trgovinsko s špecerijskim blagom in krojaško z narejenimi odlekami. Uljudno se priporočam vsem znancem in tudi drugemu občinstvu s Črešnovca, Makol, Laporja, kakor tudi iz vseh drugih krajev in vasi, ki so mi dosedaj zaupanje dali, da mi tudi zvesti ostanejo v bodoče.
Zagotavljam solidno blago in zelo nizke cene.
Ker nisem dlje od mesta ko četrt ure, me lahko vsak obišče.
Naznanim tudi, da bom kakor dosedaj tudi zanaprej sejme obiskoval in narejeno obleko prodajal.
Gostilnica pa je pripravna tudi za izlete; s prav dobrim vinom je tudi preskrbljena.	1-3
2Na prodaj
hiša sposobna za »grajzlarijo« z gospodarskim poslopjem, velik vrt, lepa njiva v Poberžu št. 122 Fraustaudenstrasse.
Opustite? trgovine!
Ker bom opustil kupčijo, zato prodam svojo 10 minut od mesta v Verstju ob Ormožki glavni cesti ležečo pristavo, obstoječo iz hiše, velikega gospodarskega poslopja in okoli sedem oralov najboljših travnikov in njiv.
Pristava bi bila po svoji ugodni legi izvrstna za nakupovanje poljskih pridelkov. Pojasnila daje: Franc Reicher, Ptuj, Spodnje dravske ulice št. 2.	1-2
t
iz dobre hiše, lepimi šolskimi spričevali, nemškega in slovenskega jezika zmožen, sprejme se v mešani trgovini pri Štefan Brodar v Ormožu.	1-2
Živinski in kramarski
sejem bode v četrtek dne 28. t. m pri Sv. Antonu v Slov. gor.
v.v.v.v.v.v
Ar ni Wrl>njak
v Križevci
ima letos jako veliko zalogo raznovrstnih becikelnov novih z lan-čeki in brez lančekov (Kajnles) tudi rabljenih več vrst; dobe se tudi vsi deli beciklja; prodaja tudi slamorezne stroje.	1-3
Priznano nizke cene.
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka J. F. PEYER-ja SS
v Haribor«,
MoscUinegg-Allee, Hilariusstrasse, Carneristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.	12
«Tftä.	I'l'o	o'l' o 12°o o° ° °o o° ° "c o' " °o »"""o
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, , ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in, sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda."
Dobiva se povsod.	8
zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani.
C o O O o O "o o O 0 aO.O° O o O O o O " °0 o O0 ° O o O ° "Oll' ° O o C ° ° O o O
• •V
ÄÄ.

Karol Tratnik,
izdelovatelj cerkvenega orodja in pa posode
stolne tilice št. 1. v Mariboru, Domgasse Nr.l
Priporoča se preč, duhovščini za napočila cerkvenih or>odij :
monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, križev, svečnikov, itd. v različnih zlogih,
katere prav lepo in trpežno izdeluje. Staro cerkveno orodje prav dobro popravljan1, pozlatim aH posrebritn v ognji.
Za vse svoje Izdelke jamčim, prlznalna pisma naročnikom na razpolago. Svoji k svojim, -^a

Vozni red
Dravograd - Velenje«
1243	348
1253	358
101	406
115	420
125	430
135	440
146	451
159	504
202	508
212	517
225	530
505	720
Odide
Pride
Spodnji Dravograd Št. Janž S. p. Sv. Jedert Slovenji Gradec Turška vas Dolže Mislinje Gornji Dolič Huda luknja S. p. Paka S. p. Velenje
Celje
Pride
J k
Odide
1203 1153 1146 1133 1123 1113 1103 1063 1044 1035 1022
740
822 812 805 752 741 731 721 711 702 6£3 640
410
Vožnje karte inStovorni listi v1
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje:
Red Star Linie, Dunaj
IV. Wiedenergiirtel 20
ali pa	11
Anton Rebek v Ljubljani —
Kolodvorske ulice 34. Julij Popper, Innsbruck —
Bahnstrasse 8.
Kari Kertli
stavbeni in umetni ključar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela za cerkvene in zasebne stavbe: kakor omrežja za oltarje, za mostovže, zastopnice, za vrtove in slemena, za grobove, strelovode itd. po najnižji ceni pri vestni izvršitvi.
Oskrbi tudi kar najhitreje vsa v svojo stroko spadajoča popravila.
Delavnica: 4-5 v Mariboru Koroška ulica 37, poprej Sirak
Qa+ptt| franc. lahni oves, 0"l»v5V - črni gorski semenski oves, dupanski oves & gld. 6'50 gorski klajni oves I a gld. 6 — 3-3	II a gld. 5 80
— Tudi celi vagoni. —
rž (žito) gld. 6.50 pšenica gld. 8.— ajda gld. 8.50 razpošilja proti povzetju iz Frama pri Račjem Barthlme Zamolo.
80%ocetni cvet!!
Ako hočete dober ocet sami narediti, vzemite od mojega 80% ocetnega cveta 1 kg., pomešajte ga z 30—40 litrov sveže, stu-denčne vode, vse dobro zmešajte in izvrsten ocet je gotov. Prepričali se boste, da niste nikdar še imeli tako okusnega octa (jesiha), in vendar po ceni.
1 kg. ocetnega cveta velja 2 kroni	10-9
R. Bračko v novi poštni hiši v Ptuju.
Službo
1 cerkovnika §>
želi sprejeti mlad fant z dobrimi spričevali, krojač. — Piše se naj upravništvu tega lista.	1-3
Kdor hoče 400 mark34
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti ? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annonoen - ExpecL 1 " '
'K.F. WoJtan, Lelpzlg-Lnd. [ J , ......................
i
Rozalija Ullrich rojena Swiczinski naznanja v svojem kakor v imenu sorodnikov, prijateljev in znancev prežalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma sin, brat, svak, zet in stric gospod
Ferdinand Ullrich,
notarijatski substitut, kazenski zagovornik,
danes dne 26. t. m. ob V* 2 uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega bo v petek 27. t. m. ob 5 popoludne iz mrtvašnice mestnega pokopališča, kjer se bo slovesno blagoslovil in položil v družbinsko rakev k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 28. t. m. ob 10 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Maribor, 26. aprila 1900.
(Posebne osmrtnice se v Mariboru ne razpošiljajo.)
Prisrčno se zahvaljuje
podpisana rodbina vsem, ki so se udeležili pogreba našega blagega očeta gospoda
JTa ne za Flucher,
župana, cerk. ključarja, bivšega dež. posl., itd.
kateri je 19. t. m., previden sv. zakramenti v Gospodu zaspal. — Posebno se zahvaljuje g. stolnemu župniku za tolažilni nagovor, vsej preč. duhovščini, slav. zastopnikom glavarstva in okr. šols. sveta, gg. Robiču in dr. Radaju, učiteljskemu osebju, pevcem in znancem
žalujoča rodbina Flucher. Sv. Peter pri Mariboru, 23. aprila 1900.
Zahvala.
Prav iskreno se zahvalimo vsem, kateri so izražali tolažeče sočutje ob bolezni in sožalje ob britki smrti ljubega sina, brata
Alojzija Cimerman,
nčenca III. gimnazije v Mariboru Presrčna zahvala še posebno preč. gg. Košanu, njegovemu blagemu razredniku in Kančiču vnetemu profesorju veronauka za tolažilne besede pri grobu, peterim sošolcem, ki sta je gg. profesorja iz Maribora k pogrebu seboj pripeljala, domačemu gsp. župniku za vse rajnemu dušno in telesno izkazane dobrote, blagi Petovarjevi hiši za veliko podporo v šolanju, domačim gg. učiteljem in spremljevalcem pokojnika k poslednjemu počitku.
Svetinje dne 24. aprila.
Žalujoča družina.
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice v Pišecah
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil
dne 6. majnika ob 8 uri dop.
v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5.	Razni predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, tedaj se vrši ob 9. uri isti dan in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, pri katerem se zboruje brezpogojno.
Ta posojilnica obrestuje hranilne vloge po 5% dne vloge do dne vzdiga, nevzdignjene obresti se pripisujejo celoletno h kapitalu. Rentni davek plačuje posojilnica sama, posojila se dajejo zadružnikom proti 6%-
Stanje zadružnikov koncem leta 1899 je bilo 710. Vplačanih deležev 2 338.— Vseh aktiv skupaj 52.35508.
Načelstvo.
©toč. redar
Služba občinskega redarja se razpiše. Plača 500 kron na leto, prosto službeno obleko in stanovanje z kurjavo, ter zavarovanje proti nezgodi.
Ker je služba mala, pripravna je za obrtnika, katerega obrt se strinja s to službo
Pogoji: neomadeževani značaj, znanje slovenskega jezika v besedi in pisavi (nemščina le v besedi, a ni pogoj) in zmožnost službo redarja opravljati.
Dosluženi vojaki in žandarmi imajo prednost.
Prošnje se naj pošljejo na redakcijo tega lista.	1-3
II zavodu
Marijinih bratov v Gradcu, Kirchengasse št. 1, se sprejme priden, pobožen hlapec. Mesečna plača 16 kron, prosto stanovanje, hrana in perilo. S priporočilom od č. g. župnika se naj pismeno oglaša do 5. majnika pri ravnateljstvu tega zavoda.
Naroden
podjeten trgovec
želi pripraven prostor za trgovino z manufaklurnim in mešanim blagom v večjem in dobrem kraju v najem vzeti.	1-6
Ponudbe se naj blagovolijo poslati na upravništvo tega lista pod šifro „Naroden trgovec 30."
Na prodaj!
Hiša s trgovino mešanega blaga, vrtom in travnikom za 3500 gld. blizo šole in farne cerkve, brez konkurence, naslov pove upravništvo tega lista.	3-3
Syndikat nemškega viteškega reda, kot inštanca zapuščinske razprave poživlja tiste, ki imajo kako terjatev kot upniki zapuščine gosp. župnika Vilibald-a Venedig-a, duhovnika nemškega viteškega reda avstrijske balye in župnijskega upravitelja v Ormožu na Štajarskem, ki so 23. marca 1900 brez oporoke umrli, naj pridejo k podpisanemu syndikatu (Dunaj I. Sin-gerstrasse 7) samemu ali pa k rentnemu oskrbništvu nemškega viteškega reda pri Veliki Nedelji
na Štajarskem, ki je od syndikata deligirano, da naznanijo in dokažejo svoje terjatve
30. aprila t. 1. ob 10 uri dop.
ali pa naj do tistega časa svoje prošnje pismeno vložijo; v slučaju da upniki tega ne storijo in se vsa zapuščina na naznanjene terjatve porabi, ne morejo več ob-veljave svojim pravicam zadobiti, tudi, ako imajo kako zastavno pravico.
Syndikat nemškega viteškega reda na Dunaju, 26. marca 1900.
Gustav Bandiau, m. p.
Oznanilo!
Občine, okrajni zastopi in pa kmetijske podružnice na Štajar-skem nabavijo lahko smodnik za streljanje proti toči za znižano ceno 38 kr. klgr. po štajarskem deželnem odboru in sicer: a. v zabojih po 25 klgr., b. v sodih (eno vrečo) po 115 klgr.
Naroči se naj pri štajarskem deželnem odboru pravočasno, t. j. če mogoče 2 ali 3 tedne predno se smodnik rabi, da se ubranijo slučajne zamude pri pošiljanju, ker vlaki za prevažanje smodnika ne vozijo vsaki dan.
Natanko se naj naznani pri naročevanju železniška postaja, na kateri se bode smodnik vzel iz železnice.
Smodnik pošlje c. in kr. top-ničarska opravnica (k. u. k. Ar-tillerie-Zeugsdepot) iz smodniškega skladišča v Kalsdorfu.
Cena smodniku je proraču-njena s vkladanjem vred, potem z voznino od smodniškega skladišča Kalsdorf do železniške postaje Kalsdorf in z voznino od postaje v Kalsdorfu do zadnje postaje železniške, ktera se označi v naročilu za zaboj s 25 klgr. na 20 k 44 vin. in za sode s 112 kg. na 91 k 02 vin.
Označena naročnina se naj pošlje z naročilom vred deželnemu odboru.
Nepokvarjeni sodi in vreče se vzamejo franko postaja Kalsdorf nazaj proti 15% pristojbini za obrabo.
Posebno pa se opozarja, da se ne sme rabiti smodnik ki je kupljen po znižani ceni za streljanje proti toči, za nobeden drugi namen.
Gradec, 16. aprila 1900.
Štaj. dež. odbor.
Naznanilo !
V zmislu § 37 društvenih pravil se naznanja, da se bode vršil občni zbor »Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem« dne 4. maja t. 1. ob 9. uri predpoldne v pisarni Posojilnice na Ljubnem s tem-le vsporedom:
1.	Poročilo o društvenem delovanju 1. 1899.
2.	Poročilo računskih preglednikov o računih za 1. 1899, oziroma odobrenje teh računov.
3.	Volitev računskih preglednikov.
4.	Razni nasveti.
P. n. društveniki se k zborovanju uljudno vabijo.
Ljubno, 24. aprila 2900.
Načelnik.
Kmetijsko društvo v Konjicah
začne s 1. majem t. 1. svoje delovanje. — Vsi tisti zavedni kmetovalci, kateri se ne dajo splašiti z različnimi lažmi naših nasprotnikov se opozarjajo da naj pristopijo prej ko prej k temu zanje jako važnemu društvu.
Onim, kateri so ta korak že storili pa naznanjamo, da lahko začnejo sprejemati zadružno blago.
Odbor.