NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic
Urednica NT Milena BreHko Poklic
ŠT. 35 - LETO 54 - CELJE. 2. 9.1999 - CENA 280 SIT -19 HRK
UPRAVA NAPOVEDALA ODSTOP
Odločitev o Merkurjevem prevzemu Kovinotehne v rokah vlade in urada za varstvo konkurence. Stran 6.
Neustrašni
ruševinarii
Psi so bili med najbolj zaželenimi reševalci po potresi^^
v Turčiji. Reportaža na strani 16.
JUNAK DVODNEVNE
SRHUlVKE
Gregor Cankar se je s SP v sevilli vrnil z bronastim odličjem.
stran 21.
KAMENIK Z NOVO
OBRAMBO
Osumljenca za štirikratni umor v Tekačevem bo zagovarjala
Marjetica Nosan. Stran 29.
Srednjeveška sončna plat Celjskih
Srednjeveški dan je na celjski stari grad minulo soboto privabil
preko 6 tisoč obiskovalcev. Prijetno vzdušje, odličen spored,
privlačen prikaz življenja v starih časih, vse to je prispevalo k
imenitnemu uspehu dne na gradu, ki obeta postati ena od najbolj
zanimivih slovenskih poletnih prireditev. Več v fotoreportaži na
strani 18.
Vse manj je
pravih gostiln
v kroniki s Celjskega vam predstavljamo tri.
stran 32.
V jami m med
čarovnicami
Izlet v škocjanske jame in k Cerkniškemu
jezeru je lepo uspel, stran 15.
2
DOGODKI
Šolske duri
odprte
Včeraj, v sredo, je nekaj
več kot 186 tisoč osnovnošol-
cev in dobrih 100 tisoč sred-
nješolcev po vsej Sloveniji po
poletnih počitnicah znova
sedlo v šolske klopi. Za blizu
2.500 med njimi, od tega kar
1.499 šestletnikov, pa je bil
začetek letošnjega šolskega
leta še prav poseben, saj so
kot prvi v generacijah, ki še
sledijo, začeli s poukom po
programu devetletke.
Med 42 izbranih osnovnih
šol, kjer so s poukom po pro-
gramu devetletke začeli vče-
raj, sodi tudi 6 šol s Celjskega.
V II. OŠ Celje, OŠ Polzela in
OŠ Rogatec imajo med devet-
letkarji tako prvošolčke kot tu-
di sedmošolce, učence, ki so
lani zaključili s poukom po
programu osemletke 5. raz-
red, letos pa po programu de-
vetletke nadaljujejo v 7. razre-
du. V OŠ Šempeter v Savinjski
dolini, OŠ Bistrica ob Sotli in
OŠ Zreče pa so všolali le šest-
letnike in z devedetko zače-
njajo samo v 1. razredu. Sku-
paj je tako na Celjskem okoli
200 šestletnikov, ki so se s
šolo srečali že včeraj; del te
generacije bi se sicer, glede na
svoj datum rojstva, tudi »po
starem« že lahko všolal v
osemletko, večini pa bi bile
šolske duri zaprte še do pri-
hodnjega septembra.
Naj bo njim, seveda pa tudi
vsem ostalim šolarjem, čas
med septembrom in junijem
prihodnjega leta prijazen!
Poln znanja, vedoželjnosti in
ustvarjalnosti ter s kar naj-
manj napetosti, strahu in stre-
sov - si ob šolarjih in šolskih
delavcih želimo tudi vsi ostali,
ki šolsko dogajanje spremlja-
mo bolj od daleč.	IS
Da bo v šoli lepše
v ponedeljek je bil za vse
Štorane velik dan; odprli so
namreč prizidek k osnovni
šoli, ob tem pa so temeljito
obnovili in preuredili še vse
ostale prostore ter kupili no-
vo opremo za šolsko zgrad-
bo. Celotna naložba, od ideje
do otvoritve, je po besedah
župana Občine Štore Franca
Jazbeca, veljala nekaj preko
300 milijonov tolarjev.
Glavni investitor je bila Obči-
na Štore, v gradnji prizidka pa
je bilo s polovico potrebnega
denarja udeleženo tudi mini-
strstvo za šolstvo in šport. Po
besedah ravnatelja Osnovne
šole Štore Vlada Novaka, je to
začetek nekega novega obdob-
ja, v katerem nameravajo uve-
sti tudi program devetletke, za
kar pa je bil prvi pogoj razširi-
tev in obnovitev obstoječega
šolskega prostora. Z odprtjem
prizidka se je uporabna površi-
na šole poveč^a za približno
700 kvadratnih metrov, v veliki
meri pa so preuredili tudi stari
del, tako da je funkcionalnih
prostorov, namenjenih učen-
cem in učiteljem, dosti več.
Zagotovljeni so tudi vsi pro-
storski pogoji, če bi število
otrok naraščalo oziroma za
uvedbo programa devetletke v
naslednjem šolskem letu.
Trenutno imajo 24 velikih
učilnic, takšnih, kjer lahko
pouku prisostvuje cel odde-
lek, imajo pa tudi šest manjših
učilnic za posamezne skupi-
ne, dve telovadnici, prehram-
beni trakt in tudi povsem no-
vo knjižnico z medioteko in
čitalnico. V šolskem letu
1999/2000 obiskuje šolo 400
otrok. Število učencev je sicer
v zadnjih petih letih nekoliko
upadlo, pa kljub temu ne toli-
ko, da bi se to poznalo pri
končnemu številu oddelkov.
Štorska osnovna šola ima še
dve podružnični enoti; v Kom-
polah obiskuje šolo 40 otrok,
na Svedni 18 učencev, zadnja
leta pa spada pod njihovo
okrilje tudi vrtec. Podružni
na šola na Svetini je že pra
tično obnovljena, potrebna j(
le še naložba v opremo, pri
pravljen pa je tudi že projek
za obnovo podružnične šolei
Kompolah, ki pa je še zeli
odvisen od tega, v kakšni mer
bo pripravljeno sodelovati mi
nistrstvo za šolstvo in šport.
JERNEJ JANČK
Novo ime in novi
problemi
Srednja strokovna in po-
klicna šola Celje je novo ime
dosedanje Srednje frizerske,
tekstilne, strojne in promet-
ne šole, ki jo mnogi Celjani
še danes poznajo kot nekda-
njo Srednjo šolo Borisa Ki-
driča.
Novo ime je določilo mini-
strstvo za šolstvo in šport, v
veljavo pa je stopilo z začet-
kom novega šolskega leta. Po
mnenju ravnatelja Franca Er-
javca je nov naziv ustreznejši
od prejšnjega, ki je bil pre-
dolg: »Novega imena nam ne
bo treba sprod spreminjati, če
bi prišlo do prenehanja izvaja-
nja katerega izmed učnih pro-
gramov.« Erjavec upa, da bo
ime zdržalo dlje od prejšnjih,
ki jih je šola menjala skoraj na
vsakih deset let: »Od ustanovi-
tve leta 1883 je to že deveto
ime oziroma že sedmo v po-
vojnih letih.«
Samo ime šole pa je seveda
za učitelje in dijake še naj-
manj pomembno. Pomem-
bnejši so rezultati šolanja. Šo-
la je z rezultati letošnjih za-
ključnih izpitov zadovoljna,
saj jih je do avgusta opravilo
96 odstotkov prijavljenih dija-
kov. Drugače pa je z maturo,
ki jo je letos bolj ah manj
neuspešno opravljalo 12 dija-
kov in dijakinj. »V javnosti se
premalo govori o neenakem
položaju maturantov v sred-
njih poklicnih šolah v primer-
javi z gimnazijci. Naši dijaki
morajo v tretjem in četrtem
letniku hkrati doseči strokov-
no izobrazbo in še prenašati
breme mature, kar ni enostav-
no,« zatrjuje Erjavec, ki kriti-
zira tudi odločitev ministrs-
tva, ki v bodoče onemogoča
opravljanje mature dijakom
poklicnih šol: »To je diskrimi-
nacija, saj se nikomur, ki želi
opravljati maturo in se bo na-
njo tudi pripravljal, tega ne
sme prepovedad. Z uvedbo
obveznega maturitetnega te-
čaja po štirih letih šolanja je
jasno, da večina dijakov s po-
klicnih šol mature ne bo nikoli
opravljala.«
Posledica tega bo po njego-
vem povečan vpis na gimnazi-
je in osip dijakov na tehničnih
in strokovnih šolah, ki se v
Srednji strokovni in poklicni
šoli Celje že kaže v programu
konfekcijski tehnik, ki so ga
zaradi majhnega števila vpisa-
nih dijakov letos komaj spra-
vih pod streho. Erjavec predla-
ga, da bi z uvedeno pokhcno
maturo dijakom omogočili, da
bi se vsaj v svoji stroki lahko
vpisali tudi na univerzitetni
študij. »Kljub povečanemu
številu dijakov je vpis na teh-
nične fakultete iz leta v leto
manjši. V bodoče se bo še
zmanjšal, a očitno se v Ljub-
ljani tega problema ne zaveda-
jo,« opozarja ravnatelj.
PRIMOŽ CIRMAN
Hmeljišča kmetom
v ponedeljek je večina, ki
je v žalski občini kakorkoli
povezana s hmeljem, obli-
kovala skupni predlog, kako
bi rešili savinjska hmeljiš-
ča. Predlog bodo v teh dneh
poslali na vlado in tudi dru-
gim spodnjesavinjskim ob-
činam.
O hmeljiščih so se dogo-
varjali predstavniki Kmetij-
skih zadrug Šempeter, Go-
tovlje in Petrovče, odbora za
kmetijstvo, kmečkega sindi-
kata, inštituta za hmeljars-
tvo in pivovarstvo ter SLS.
Na seji so se dogovorili, da
bi na območju občine Žalec
ostaU trije kompleksi, ki bi
jih prevzele tri kmetijske za-
druge. Te bi se dogovarjale z
zainteresiranimi kmeti, ki bi
lahko odkupili zemljišča. »S
predlogom, z njim se strinja
tudi stečajni upravitelj Hme-
zad Kmetijstva Zlatko Hoh-
njenc, želimo preprečiti pro-
dajo zemljišč na trgu; omo-
gočiti nakup zemljišč doma-
čim kmetom, ki se spoznajo
na pridelavo hmelja; zadrža-
ti posamezne komplekse in
namakalne sisteme ter pre-
prečiti nakup tujcem,« je po-
jasnil župan Lojze Posedel,
ki pričakuje, da bo sloven-
ska vlada o predlogu preso-
dila do konca septembra.
»Oktobra mora biti stvar ja-
sna, če ne, bo nastal prob-
lem letine v letu 2000,« je
zatrdil Posedel in dodal, da
so predlog podprli vsi, ki si
želijo narediti konec »hmelj-
skim« razprtijam v občini
Žalec.
U. SELIŠNIK
Velenje v srednjih letih
Pred približno sedemdesetimi leti je imelo Velenje z bližnjo okolico komaj 1.800
prebivalcev, a z razraščanjem rudarske dejavnosti se je začelo naglo širiti. Druga mesta so
rasla skozi stoletja, Velenju pa so dali mestne pravice 20. septembra pred štiridesetimi leti
in od takrat dalje se je krepilo na vseh področjih življenja.
Ob občinskem prazniku, ki je 20. septembra, bodo letos zabeležili okroglo obletnico s
številnimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami. Med njimi v septembru napove-
dujejo tradicionalni Pikin festival in fesdval mladih kultur Kunigunda. Osrednja prireditev ob
štiridesedetnici mesta in občinskem prazniku bo v soboto, 18. septembra, na Titovem trgu.
Organizatorji napovedujejo številna presenečenja, rdeča nit prireditve pa bo prikaz razvoja
Velenja, v katerem bodo sodelovale vse generacije. Ta dan bodo predstavili tudi knjigo o
Velenju, ki je delo več avtorjev.	K.L.
Občino Žalec praznuje
Jutri, v petek, se v žalski občini pričenjajo prireditve v
okviru praznika Občine Žalec in Taborskih kulturnih dni.
Sklop prireditev bo ob 19. uri začela skupina Faraoni na
Šlandrovem trgu. V soboto, 4. septembra, bodo ob 9. uri
športne igre, popoldne pa se bodo predstavila vsa kulturna
društva občine. V Športnem centru Žalec bodo podelili
priznanja ob 100-letnici odprtja koče na Mrzlici, 90-letnici
čebelarstva in 50-letnici društva upokojencev, v programu pa
se bo predstavilo 200 nastopajočih vseh generacij. V nedeljo
se bodo na pot podali kolesarji, v ponedeljek ob 19. uri pa bo
slavnostna seja občinskega sveta, ki jo bo obogatil koncert
Orkestra Slovenske vojske.
Žalčani so v goste povabili Jureta Lukaščika in Estelo Žutif
s plesno predstavo Totems, ki bo na sporedu v sredo ob 19-
30 v Dvorani II. slovenskega tabora. V tej dvorani bosta
prihodnji četrtek ob 19. uri gostovala Lenča Ferenčak in Lado
Jakša z literarno glasbenim recitalom o Lili Novy. Številne
kulturne, športne in družabne prireditve se bodo vrstile vse
do 21. septembra, ko bo v župnijski cerkvi koncert violinista
Marka Zupana in pianistke Irene Kralj.	US
DOGODKI
3
Kmalu bodo vse poli vodile v Celje
I Za 32. MOS med 10. in 19. septembrom vse nared - V prihodnje mogoča le še vsebinska nadgradnja sejma
Mednarodni obrtni sejem v Celju že leta velja za osrednji
gospodarsko sejemski dogodek v državi, v desetih dneh, ko
je na 60 tisoč kvadratnih metrih razstavišč srečajo dosežki
domačega malega gospodarstva in velikih gospodarskih
sistemov s ponudbo iz tujine, pa mesto ob Savinji obišče do
četrt milijona obiskovalcev. Letos, so poudarili tudi na
torkovi novinarski konferenci, je 11 dni pred začetkom 32.
\10S za razstavljavce praktično že vse nared, saj urejajo že
prve razstavne prostore, Celjani pa hitijo še z zadnjimi
pripravami, da bi vsaj del od pričakovanih sejemskih obisko-
lalcev privabili tudi v staro mestno jedro.
Razstavišča 32. MOS, nad
katerim so tudi letos general-
no pokroviteljstvo prevzeli v
Kovinotehni d.d. Celje in na
Itaterem se bo med 10. in 19.
septembrom predstavilo re-
kordnih 1.816 razstavljavcev
iz skupno 28 držav, bo prihod-
nji petek ob 10. uri slovesno
odprl predsednik države Mi-
lan Kučaa Zanimanje za
predstavitev v Celju je bilo,
kljub temu, da je v svetu opa-
ziti rahlo krizo sejemske de-
javnosti, letos rekordno, več
možnosti za še preglednejšo
postavitev sejemskih razstav-
nih programov pa so v Celj-
skem sejmu d.d. in Obrtni
zbornici Slovenije dobili z no-
vo sejemsko dvorano L, ki or-
ganizatorjem prinaša kar 11
tisoč kvadratnih metrov kako-
vostnih sejemskih površin.
Možnosti za prostorsko šir-
jenje sejmišča v Celju ni več,
tisto kar organizatorje čaka
prihodnje leta, sta v torek
poudarila direktor Celjskega
sejma d.d. mag. Franc Pan-
gerl in predsednik Poslovnega
odbora 32. MOS Stanislav
Kramberger, je le še vsebin-
ska nadgradnja sejemskih raz-
stavnih programov. Znotraj
sejmišča je zatorej pričakovati
širjenje poslovno-promocij-
skega dela ter krčenje površin
za sejemsko trgovanje, čeprav
brez slednjih, že zaradi pri-
vlačnosti za obiskovalce, MOS
tudi v prihodnje ne bo ostal.
32. MOS bo spremljala vrsta
obsejemskih strokovnih in za-
bavnih prireditev, med števil-
nimi okroglimi mizami, pos-
veti in poslovnimi srečanji (tu-
di s tujimi partnerji) bodo v
OZS letos posebno pozornost
namenili opozarjanju na pa-
sti, ki jih slovenskemu gospo-
darstvu, tako malemu kot veli-
kim sistemom, prinaša pribli-
ževanje Evropski uniji, ter se-
veda predstavitvi dualnega si-
stema izobraževanja za potre-
be obrti, kjer na skupno 1.200
kvadratnih metrov s predsta-
vitvijo 31 obrtnih poklicev pri-
čakujejo okoli 20 tisoč mladih.
V priprave na sejem se je le-
tos, za razliko od preteklih let,
dejavneje vključila tudi mest-
na občina, Celjani pa si v času
sejma želijo vsaj del sejem-
skih obiskovalcev pripeljati
tudi v staro mestno jedro.
IVANA STAMEJČIČ
V izziv slovenskim območ-
nim obrtnim zbornicam, da
na ogled MOS pripeljejo kar
največ svojih članov, so se-
jemski organizatorji letos
razpisali posebno tekmova-
nje. Tisti območni obrtni
zbornici, ki bo prvi sejemski
dan, v petek, 10. septembra,
pripeljala v Celje največ svo-
jih članov, bodo za petino
znižali plačilo letošnjega raz-
stavnega prostora, območna
obrtna zbornica, ki bo najus-
pešnejša kar trikrat, pa bo
četrto leto v Celju na MOS
dobila brezplačen razstavni
prostor za svojo predstavitev.
Življenje ob
vzhodni meji
Gorenjeva nova delovna mesta, cesta za Trlicno ter
I	vodovod za Mršecko vas
Osrednja prireditev občin-
skega praznika Rogatca bo v
oboto, 4. septembra, po slav-
lostni seji občinskega sveta,
^upan Martin Mikolič bo na
[lavnem trgu podelil letošnja
ibčinska priznanja ter spom-
lil na dosežke zadnjega leta.
Najvišje priznanje, plaketo
'bčine, bo prejela delniška
Iružba Gorenje Velenje, ki je
?tos vložila v Emkor Rogatec,
j deluje v njenem sklopu, prib-
ižno 300 milijonov tolarjev. To
lomeni za demografsko ogro-
eno obmejno območje približ-
10 50 novih delovnih mest. Le-
ašnji priznanji občine bosta
irejela Kvartet Rogatec in za-
'avnoglasbena skupina Mi 2, ki
Tedstavlja obsoteljski kraj po
sej državi (za skupino Mi 2 so
e odločili naknadno, na petko-
iseji občinskega sveta). Pode-
li bodo tudi denarno nagrado -
^ ljudske pevke iz Rogatca. V
'Ulturnem programu bodo
led drugimi nastopili Kvartet
Logatec, domači folkloristi in
.^tnburaši, med družabnim sre-
'^njem pa ansambel Kristali ter
lupina Mi 2, ki bo na vrsti po
'gnjemetu.
^ Po številnih prireditvah v po-
^stitev občinskega praznika, ki
^ Vrstijo zadnje dni, bo danes
"Opoldne Zmajčkov dan z
''foškim živžavom. Jutri, v pe-
^^ zvečer, bo še odprtje razsta-
o zdravilnih zeliščih v doma-
Vekarni in dišavnicah, sreča-
foklornih skupin ter podeli-
^ zmajčkov za lepo okolje.
Sicer pa se za letošnji občin-
^ praznik veselijo dveh po-
*^nibnih pridobitev, ki so ju
gradili s pomočjo denarja za
demografsko ogrožena območ-
ja. V ponedeljek so v obmejnem
naselju Trlično odprli 2,2 kilo-
metra obnovljene ter delno pr-
vič asfaltirane ceste, v Mršečki
vasi pa bodo jutri predali name-
nu vodovod za 12 gospodinj-
stev, ki so bila doslej brez njega.
BJ
Enotni župani
v ponedeljek so se v Mo-
zirju sestali predstavniki
(večinoma župani) vseh 32
občin z naše regije, ki so se
pogovarjali o razvojnih pro-
gramih in sprejeli nekaj
skupnih stališč.
Kakor kaže, bo Regionalna
razvojna agencija v skladu z
zakonom o spodbujanju re-
gionalnega razvoja pooblašče-
na za pripravo razvojnih pro-
jektov. Skupen dokument, v
katerem bo določeno, kdo bo
izvajalec programov v posa-
meznih občinah in seveda tu-
di skupna razvojna politika,
naj bi bil pripravljen do konca
leta; skupne točke pa naj bi se
vrtele okrog šolstva, turizma
ter kmetijstva in infrastruktu-
re. Župani in drugi predstav-
niki občin so se dogovorili, da
morajo Zgornjesavinjčani s
ministrom Jankom Razgorš-
kom dogovoriti, kakšna bo
usoda RTC Golte. Naslednji
tovrsten »županski« sestanek
bo v Žalcu, kjer bodo osrednjo
pozornost namenili proble-
matiki, ki jo imenujejo kar
»voda« - na vodovarstvenem
področju se nič ne dela, kar je
pred jesenskimi poplavami
precej zaskrbljujoče.
U. SELIŠNIK
Lučka zastava na vrhu Igle.
Na Igli tudi lučka zastava
Nedavno so Lučani stopili ob bok slovenskim občinam, ki se že ponašajo z lastnima,
prepoznavnima simboloma, torej z grbom in zastavo.
Kaj kmalu je v Lučah dozorela ideja, da mora lučka zastava zavihrati na vrhu znamenite Igle,
kjer že dolga leta obiskovalce pozdravlja slovenska zastava. Precej tvegano dejanje je pod
budnim varstvom alpinistov Robija in Boga Supina opravil kar sam župan in poslanec Mirko
Zamernik. Preplezati 80-metrsko konico nikakor ni preprosta avantura, težavnostna stopnja
stene je ocenjena med 3 in 4, menda pa ni potrebno poudarjati, da ni prav veliko »navadnih«
smrtnikov stalo na vrhu vetrovnega obeliska. Če kdo dvomi, naj poskusi premagati Iglo, po
legendi šivalni pribor ajdovske deklice. Ob tej priliki lahko na vrhu zamenja nekoliko dotrajano
slovensko zastavo.	EDI MAVRIČ, Foto: CIRIL SEM
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv . -
Ruse pretresa
Kremeijgate
Rusijo po političnih zame-
njavah in drugih preseneče-
njih, ki jih zna pripraviti
predsednik Jelcin, zdaj pre-
tresa še prava finančna afera.
Nekateri so jo poimenovali
kar Kremeijgate, saj naj bi
bil v njo vpeleten sam Jelcin
in njegovi obe hčerki, Tatja-
na Djačenko in Jelena Oku-
lova.
Italijanski časopis Corriere
della Sera je namreč objavil
članek, v katerem trdi, da je
Jelcin od švicarskega gradbe-
nega podjetja Mabetex, ki je
izvedlo obnovitvena dela v
Kremlju, prejel milijon dolar-
jev podkupnine. Lastnik pod-
jetja, albanski poslovnež
Behgjet Pacolli naj bi denar
nakazal Pavlu Borodinu, glav-
nemu ekonomu kremeljskega
premoženja. Kot še trdi avtor
članka, ki se sklicuje na Filipa
Turoverja, ki je kot predstav-
nik neke švicarske banke deial
v Moskvi, naj bi med preiska-
vo podjetja Mabetex oz. med
preiskavo proti ruski mafiji
odkrili kreditne kartice Jelci-
novih in dokumente, ki govo-
rijo o korupcijah. Menda naj
bi podjetnik Pacolli plačeval
tudi račune Jelcina in njegovih
dveh hčera za njihove nakupe
v trgovini z oblačili v švicar-
skem Luganu. V Kremlju so
zanikali pisanje italijanskega
časnika, kot tudi, da ima Jelci-
nova družina v tujini odprte
bančne račune (poleg tega ru-
ski zakoni tega ne dovoljuje-
jo). Skoraj sočasno kot Corrie-
re della Sera pa je ameriški
časopis USA Today zapisal, da
naj bi Jelcinova hči Tatjana in
še štirje tesni predsednikovi
sodelavci s pomočjo newyorš-
kih bank oprali najmanj 15
milijard dolarjev. Del omenje-
nih sredstev naj bi bil tudi iz
posojila Mednarodnega denar-
nega sklada Rusiji. Pisanje naj
bi bilo plod preiskave, ki jo
zoper rusko mafijo vodijo
ameriški in britanski uradniki.
S seminarja V
zapor
Sodišče za vojne zločine
na območju nekdanje Jugo-
slavije v Haagu je dobilo še
enega osumljenca s tajnega
spiska vojnih zločinov. Av-
strijske oblasti so aretirale
načelnika generalštaba voj-
ske bosanskih Srbov Momir-
ja Taliča. Ta se je na Dunaju
udeležil seminarja, ki ga je
pripravila Organizacija za
varnost in sodelovanje v
Evropi.
57-letni general Talič je mož
na najvišjem položaju, ki so ga
doslej prijeli in poslali v Haag.
Med vojno je bil član ekipe
zloglasnega generala Ratka
Mladiča in je v letih 1992-1995
poveljeval enotam v Krajini.
Obtožnica ga bremeni, da je
skupaj z Radoslavom Brdjani-
nom, podpremierom RepubU-
ke Srbske, ki je tudi že v Haa-
gu, kriv za mučenje in izgon
okrog stotisoč bosanskih Hr-
vatov in Muslimanov na ob-
močju Prijedora. Mnogi od
njih so končali v zloglasnih
taboriščih v Prijedoru, Omar-
ski in Keratermu. Ob koncu
vojne leta 95 je bil Talič povelj-
nik prvega krajiškega korpusa.
V	sporu med Momčilom Kraji-
šnikom in Biljano Plavšič se je
Talič postavil na stran slednje
in je z mesta načelnika gene-
ralštaba Republike Srbske izri-
nil Pera Čoliča, zagovornika
trde linije in Krajišnikovega
človeka. Če bo sodišče Taliča
spoznalo za krivega, mu grozi
dosmrtna ječa. Aretacija Tali-
ča je sprožila številne reakcije.
V	Republiki Srbski so jo ozna-
čili za barbarsko dejanje, Rusi
za nezaslišan dogodek, Was-
hington pa je aretacijo sprejel
z odobravanjem. Nekateri srb-
ski politiki so bili začudeni
nad njegovo aretacijo, saj naj
bi Talič veliko naredil za de-
mokratizacijo razmer v Re-
publiki Srbski. Nek zahodn
diplomat je ob tem izjavil, da
je aretacija jasno sporočilo
vodstvu v Beogradu, da se roki
pravice ni moč izogniti.
Albanci proti
ruslcimvojalcom
v poročilih s Kosova se je
ta teden najpogosteje ome-
njalo ime Orahovac, kjer ko-
sovski Albanci že več kot de-
set dni blokirajo prihod ru-
skih vojakov v mesto. Od-
stranitve cestnih zapor ni
mogoče doseči niti s pogaja-
nji, na katerih sodelujejo tu-
di vodilni Kforja. Rusi so pač
za Albance tradicionalni srb-
ski zavezniki in narod, kate-
rih plačanci so se z ramo ob
ramo s Srbi še pred nedav-
nim borili proti Albancem.
Nad mestom Orahovac pa je
v hribih obkoljenih okrog tri
tisoč Srbov in Romov, ki so tja
zbežali pred maščevanjem ko-
sovskih Albancev, ki jih je v
mestu okrog 30 tisoč. Obkolje-
nim Srbom primanjkuje vse-
ga, položaj pa je precej podo-
ben tistemu z obkoljenimi
mushmani v Goraždu med bo-
sansko vojno, s pomembno
razliko, da ljudi nad Orahov-
cem nihče ne bombardira. Ko-
misariat ZN za begunce ugo-
tavlja, da bi več kot dve tretjini
obkoljenih prebegnilo v Srbi-
jo, če bi jim kdo omogočil
varen prehod. Zato je povsem
razumljivo, da se etnična slika
na Kosovu spreminja; od šte-
vilne manjšine okrog 200 tisoč
ljudi nealbanske narodnosti
(Srbi, Romi, muslimani in dru-
gi), jih je po koncu Natovega
bombardiranja in vračanju ko-
sovskih beguncev, zdaj tam
ostalo le še 20 do 30 tisoč. Te
pa bi njihovi politični pred-
stavniki radi spravili v nekak-
šne »srbske kantone«, ki bi
obstajali kot ločene enote zno-
traj pokrajine. Vendar pa so
tako civilni upravitelj ZN za
Kosovo Kouchner kot tudi
predstavniki Albancev v ko-
sovskem Prehodnem svetu že
zavrnili načrt o kantonizaciji
Srbov v pokrajini.
□
DOGODKI
Ogledalo razmer v kmetijstvu
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je obiskalo 175 tisoč ljudi - Zadnji dan sejma obisk predsednika Milana Kučana
Preteklo nedeljo so se v
Gornji Radgoni zaprla vrata
37. Mednarodnega kmetij-
sko-živilskega sejma, na
katerem se je na 46.500 kva-
dratnih metrih predstavilo
1500 razstavljalcev iz 28 dr-
žav. V devetih dneh si je
sejem ogledalo okrog 175 ti-
soč obiskovalcev, od tega do-
bra petina iz tujine, večino-
ma iz Avstrije, Madžarske in
Hrvaške.
Zadnji dan sejma so organi-
zatorji pripravili tiskovno
konferenco, na kateri sta do-
gajanja na sejmu ocenila mi-
nister za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano Ciril
Smrkolj in direktor Pomur-
skega sejma Janez Erjavec.
Kmetijski minister je pove-
dal, da je letošnji kmetijski
sejem dobil še večjo medna-
rodno razsežnost, saj so na
njem organizirano nastopala
ministrstva za kmetijstvo iz
Velike Britanije, Nizozem-
ske, Češke in Avstrije. Mini-
ster je novinarsko konferen-
co izkoristil tudi za predsta-
vitev priprav na tržni red za
odkup pšenice v prihodnjem
letu. Pri tem je omenil, da bi
naj bil ta pripravljen v 14
dneh, saj je pred nami jesen-
ska setev. Novi tržni red naj
bi ob pšenici veljal tudi za
druga žita. Menil je, da je od
urejenega tržnega reda odvi-
sna setev jesenskih in tudi
spomladanskih posevkov ter
poudaril, da letošnji manjši
odkup ni v celoti odraz tržne-
ga reda, saj je bil pridelek
zaradi vremenskih in drugih
razmer slab.
V času Mednarodnega
kmetijsko-živilskega sejma
so v Gornji Radgoni prazno-
vali tudi dan zadružnikov,
na katerem je Zadružna zve-
za Slovenije podelila 25 priz-
nanj. Med dobitniki so tudi
Marjan Deželak iz KZ Laš-
ko, Franci Gajšek iz KZ Pe-
trovče. Cvetka Hliš iz KZ
Šaleška dolina Šoštanj in
Kmetijska zadruga Celje, ki
bo letos slavila 50-letnico de-
lovanja.
Direktor Pomurskega sejma
Janez Erjavec je povedal, da je
bil sejem več kot uspešen. Iz
leta v leto postaja bolj medna-
rodnen, saj je vse več držav, ki
na sejmu celovito predstavlja-
jo svoje kmetijstvo. Vodstvo
sejma je zadovoljno tudi z
obiskom, saj je med obisko-
valci vse več ljudi iz sosed-
njih držav, sejem pa vsako
leto pridobiva tudi na stro-
kovnosti, saj se na njem od-
vijajo številna posvetovanja
in strokovne predstavitve, v
katerih sodelujejo vrhunski
strokovnjaki. V okviru sejma
je bilo podeljenih 1700 me-
dalj in priznanj, ki so jih
prejeli različni pridelovalci
in predelovalci s področja
kmetijstva. Medalje in priz-
nanja so bila podeljena na
osnovi mednarodnih stan-
dardov kvalitete.
Sejem si je v nedeljo ogle-
dal tudi predsednik države
Milan Kučan, ki je pouda-
ril, da je sejem v Gornji Rad-
goni pomemben dejavnik pri
utrjevanju slovenskega kme-
tijstva, še zlasti v času, ko se
pripravljamo na vstop v
Evropsko unijo. Povedal je
tudi, da si organizatorji sej-
ma zaslužijo čestitke, saj je
sejem po organizaciji prese-
gel klasični koncept ter se
uveljavil po številnih stro-
kovnih in drugih obsejem-
skih srečanjih in priredi-
tvah. Menil je, da ima rad-
gonski sejem velik pomen za
vse tiste, ki se ukvarjajo s
kmetijstvom, saj se lahko na
njem celovito seznanijo z
razvojnimi smernicami in
možnostmi na tem področju.
■■■ LUDVIK KRAMBERGER
Pohvalno o vrtcu
šentjurski občinski svet, ki
se je v začetku tedna seznanil z
rednim poročilom o delu do-
mačega vrtca v zadnjem ob-
dobju, se je o njegovih dosež-
kih izrazil zelo pohvalno.
V mestu ob Voglajni so med
drugim znani po projektu
zgodnjega učenja angleškega
jezika, v katerega je vključe-
nih 22 otrok, edinstvenem v
Sloveniji, ki ga je pristojno
ministrstvo ponovno uvrstilo
med razvojne projekte v no-
vem šolskem letu. Sicer pa
posveča vrtec veliko pozorno-
sti najrazličnejšim dejavno-
stim. Tako so letos za 160
otrok znova pripravili plaval-
ni tečaj, na planinskem taboru
v Logarski dohni pa je bilo 20
otrok. V projekt bralne znač-
ke so uspeh vključiti blizu
tristo otrok, v enotah na Bla-
govni, v Dramljah, Ponikvi,
Loki in Slivnici pa so posebno
uspešni s seznanjanjem o bo-
gastvu domače kulturne de-
diščine, s čimer so se predsta-
vili na sejmu Vse za otroka in
družino.
Med dejavnostmi vrtca v po-
poldanskem času so plesna
delavnica, angleške urice, pla-
ninstvo ter plesanje v folklor-
ni skupini. Tako so malčki in
njihovi starši iz enote v Dram-
ljah na letošnjem slovenskem
otroško-mladinskem folklor-
nem festivalu v Rogaški Slati-
ni spet prejeli srebrno prizna-
nje.	BJ
Z OBČINSKIH SVETOV
Podražitev po dveh
lelih
ŠENTJUR - Svetniki so se v
ponedeljek odločili za višjo
ekonomsko ceno v vrtcu, ki so
jo nazadnje podražih julija
1997. Ta znaša po novem od 40
do 44 tisoč tolarjev, odvisno od
starosti otroka, ter je višja za
približno 10 odstotkov. Kot so
povedaU, plačujejo starši naj-
višjo ceno vrtca, ki znaša 80
odstotkov ekonomske cene, le
za 8 otrok, za večino pa približ-
no 30 odstotkov te cene. (BJ)
Podražitev vrtca za
10 odstotkov
ROGATEC - Na petkovi seji
so se svetniki odločili za 10-
odstotno podražitev ekonom-
ske cene vrtca, ki znaša po
novem od 39 do 40 tisoč tolar-
jev, odvisno od starosti otro-
ka. Zadnja podražitev je bila
pred letom dni, prav tako na
začetku šolskega leta. (BJ)
O cestah in
vodovodu
VRANSKO - Svetniki so na
11. seji občinskega sveta največ
govorili o kategorizaciji občin-
skih cest, prispevku za ceste in
vodovodu. Odlok o merilih in
kriterijih za sofinanciranje gra-
ditve občinskih cest, lokalnih
cest in javnih poti določa, da pri
financiranju uporabniki prispe-
vajo eno tretjino, ostalo pa ob-
čina. 42 uporabnikov vodovo-
da Stopnik-Jevše, ki ga bodo
gradili letos in drugo leto, bo za
gradnjo prispevalo nekaj manj
kot 8 milijonov tolarjev. Hkrati
so svetniki prvič obravnavali
odloke o ustanovitvi javnih za-
vodov ZD dr. Jožeta Potrate
Žalec, II. OŠ ^lec. Upi - Delav-
ske univerze Žalec in Glasbene
šole Rista Savina Žalec. (T.T.)
Občino zanima
parcela
ŠENTJUR - Svetniki so se
odločili za nakup Rozmanove
hiše v središču Šentjurja, v
Ulici Dušana Kvedra 7. Hiša,
ki je namenjena za rušenje, je
na zanimivi lokaciji, med po-
licijsko postajo ter občinsko-
upravno stavbo. Tam namera-
vajo postaviti poslovno-
upravni objekt.	(BJ)
Spar za očesni oddelek
Vodstvo Spara Slovenija,
ki je prejšnji teden ob Ljub-
ljanski cesti v Celju odprl
svojo trinajsto trgovino pri
nas, napoveduje, da bo do
konca prihodnjega leta imel
v Sloveniji 18 trgovin Spar in
štiri nakupovalne središča
Interspar.
V Mariboru bodo namreč
zgradili četrti Interspar, ki bo
s 27.000 kvadratnimi metri
največje nakupovalno središ-
če v državi, še letos pa naj bi
odprli tudi dve trgovini v No-
vem mestu in Krškem. Za zdaj
so z obiskom v svoji novi celj-
ski trgovini, ki ima na 780
kvadratnih metrih prodajnih
površin izredno pestro in bo-
gato ponudbo, zadovoljni, na-
povedujejo pa, da bodo kmalu
za svoje kupce uvedli še nekaj
dodatnih ugodnosti.
Ob odprtju nove prodajalne
v Celju je Spar namenil mili-
jon tolarjev za potrebe oče-
snega oddelka celjske bolni-
šnice. Bon sta prevzela glavna
sestra oddelka Ruža Mavrič,
v.m.s., in predstojnik Zdenko
Zelič, dr. med.(na sliki). Dari-
lo nameravajo na očesnem od-
delku uporabiti za nakup apa-
rata za avtomatsko določanje
dioptrije.	JI
Koliko stanovanj je praznih?
Varovana stanovanja trenutno opremljajo - Načrti za gradnjo so, denarja ni
Letošnja glavna naloga
Stanovanjskega sklada ob-
čine Šentjur je ureditev 14
varovanih stanovanj v no-
vem Domu starejših, ki jih
trenutno opremljajo. V obči-
ni stanovanjske gradnje
skoraj da ni več, zato se
pripravljajo na nove grad-
nje.
Za varovana stanovanja so
najeli 45 milijonov tolarjev
ugodnega kredita, kako bo z
denarjem za druga nova stano-
vanja pa še ne vedo. Med načr-
ti sklada za prihodnje leto je
začetek gradnje od 10 do 15
neprofitnih stanovanj v na-
daljevanju bloka v Ulici Va-
lentina Orožna, pri čemer ra-
čunajo predvsem na novo
posojilo republiškega stano-
vanjskega sklada. Prav tako
računajo na gradnjo nepro-
fitnih stanovanj v Dramljah
ter predvsem profitnih v blo-
ku v šentjurskem Hruševcu,
v stanovanje pa bi preuredili
tudi podstrešje v Ipavčevi
ulici 19 a.
Občinski svet je zato v za-
četku tedna sprejel odloči-
tev, da bi do aprila pripravili
zazidalna načrta za obe blo-
kovski gradnji ter začeli z
odkupom zemljišč, pri če-
mer mora stanovanjski sklad
pred decembrom za neprofit-
na stanovanja izdelati finanč-
no konstrukcijo ter pridobiti
dovoljenja. Prav tako naj bi
objavili javni razpis za proda-
jo stavbnega zemljišča za
gradnjo poslovno-stanovanj-
skega objekta v Dramljah. De-
nar za socialna stanovanja naj
bi predvideli v rebalansu ob-
činskega proračuna, ki ga je
župan Jurij Malovrh napove-
dal za oktober. Med pogoji za
ugodne repubhške kredite
omenjajo čimprejšnjo razde-
litev premoženja z novo obči-
no Dobje.
Na pobudo svetnika Cveta
Erjavca pa bodo skušaU ugo-
toviti koliko praznih stano-
vanj je v tej občini. Svetniki
menijo, da jih je kar nekaj,
zato bi jih občina lahko odku-
pila ter oddala.
ai BRANE JERANKO
Odprtje prizidka v Vojniicu
v petek, 3. septembra, ob trinajstih bodo slovesno odprli
novi del Psihiatrične bolnišnice Vojnik.
Ob odprtju novega dela bolnišnice, v katerem bo oddelek
za zdravljenje odvisnosti, bo tudi krajša prireditev, ki so jo
naslovili »Svoboda človeka so tudi pogoji zdravljenja v
bolnišnicah«.	NMS
PODRZAVIi
Proračun 2000
UUBUANA, 25. avgust;
(Delo) - Koalicijski partnerji!
so nadaljevali usklajevanje o
predlogu proračuna za leto)'
2000, pri katerem naj bi se^
odhodki ustavili pri nekaj!
več kot bilijonu tolarjev.!
Prednostna področja v pro-j:
računu naj bi bila regionalnai
politika, aktivna politika za-^
poslovanja, kmetijske refor^
me in tehnološki razvoj. Ji
DrŽava vrača |
denar A
UUBUANA, 26. avgusta
(Delo) - Davčni uradi so do-^
slej izdali 714.000 od skup-'
no 1,128 milijona odločb o,
odmeri dohodnine. Vsak pe-'
ti davčni zavezanec je moral,
državi še doplačati, več kot'
polovica pa je dobila denar
nazaj.
Dražji bencin
UUBUANA, 27. avgusta
(Delo) - Vlada je za 3,7 do
4,3 odstotka povišala ceno
bencina, podražil se je tudi
plin v jeklenkah, in sicer za
9,9 odstotka. Podražitev, ki
očitno ne bo zadnja v tem
letu, je na avgustovsko infla-
cijo vplivala z 0,2 odstotka.
V naftnih podjetjih z odloči-
tvijo vlade niso zadovoljni,
saj so prosili za večje poviša-
nje cen, zato so že napoveda-
li nove zahtevke za podraži-
tev.
Tabor SKD
PREVALJE, 29. avgusta
(Delo) - Na 10. taboru krš-
čanskih demokratov, ki je
potekal pod geslom Odprti v
prihodnost, se je zbrala veli-
ka množica udeležencev.
Presednik stranke je v svo-
jem dolgem govoru med
drugim poudaril, da bi mo-
rala biti nova stranka, ki bo,
nastala z združitvijo s SLS;
več kot le seštevek obeh se-
danjih, in da bodo slovenski
volivci dobili verodostojno
stranko, na katero bodo lah^
ko staviH z vso gotovostjo, i
Podobnik proti
Mladini j
LJUBLJANA, 30. avgusta
(Delo) - Po dobrih devetihj
mesecih premora se je nada-
ljevala pravda med predsed-
nikom SLS Marjanom Podob-
nikom in tednikom Mladina,
od katerega Podobnik zaradi
duševnih bolečin, ki naj bi mu
jih povzročili Mladinini član-
ki o domnevnem nezakoni-
tem financiranju SLS, zahteva
25 milijonov tolarjev odškod-
nine. Sodnica je dokazni po-
stopek zakljuhla, odločitev
sodišča pa naj bi bila znana v:
naslednjem mesecu. Mladini-^
no trditev iz članka je z lastnc^^
ročno napisano izjavo potrdi>
la tudi nekdanja finančnica^
SLS.	.1
Diplomatski
posvet
BRDO, 31. avgusta (De-
lo) - Slovenski veleposlani"
ki, generalni konzuli, od-
pravniki poslov in pred-
stavniki zunanjega mini'
strstva so pričeli letni pos-
vet slovenske diplomacije-
na katerem so osrednja te-
ma odnosi med Sloveniji
in Evropsko unijo.
DOGODKI
5
Za obrtno cono v Vojniku
V Vojniku nov prostorski plan - Ministrstvo je veliko predlogov zavrnilo
občina Vojnik je med prvi-
jii od novoustanovljenih
pbčin bivše celjske občine,
ima izdelan prostorski
jplan ter vsa potrebna soglas-
jza to, da se ta začne izvaja-
j. Pred kratkim so določili
ijdi mejo med Vojnikom in
lovo občino Dobrna.
Občinski svet se je od 167
iripomb na 1. kmetijsko ob-
iiočje do 126 opredelih pozi-
ivno in do 41 pripomb nega-
ivno, pripombe pa so posre-
lovali v obravnavo Ministrs-
ni za okolje in prostor, ki je
osredovalo nove pripombe,
er so se vse nanašale na
sjemne posege za najboljša
metijska zemljišča, so jih
loslali v presojo Ministrstvu
a kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Od 117 izjemnih
^segov na 1. kmetijsko ob-
nočje, je po mnenju omenje-
lega ministrstva 45 pripomb
ikšnih, ki niso v nasprotju s
iredpisi o varstvu kmetijskih
lemljišč, 21 pripomb je delno
»zitivno rešenih, 35 pri-
)omb je bilo rešenih negativ-
10, za 16 pripomb pa so do-
latno posredovali dodatne
ibrazložitve in strokovne
lodlage. Lani avgusta je Mini-
irstvo za kmetijstvo izdalo
ladomestno mnenje o uskla-
jenosti izjemnih posegov na
najboljša kmetijska zemljiš-
ča. V tem dokumentu je bilo
pozitivno rešenih 57 pri-
pomb, 25 pripomb je rešenih
delno pozitivno (z določeni-
mi pogoji in omejitvami, med
katerimi je tudi načrtovana
obrtna cona, ki je iz predvide-
nih 13 hektarjev zmanjšana
na 2,5 hektarja), negativno pa
je bilo rešenih 35 pripomb,
med katerinii so nekatere za
razvoj občine zelo pomem-
bne, je povedal župan občine
Vojnik Beno Podergajs.
»Ker je sprejem nekaterih
pripomb za razvoj občine
nujno potreben, smo skušali
v občini Vojnik doseči še do-
ločene spremembe, vendar
so bili rezultati neugodni,« je
povedal vojniški župan in do-
dal, da so na osnovi razgovo-
rov dodatno izdelali dve pro-
gramski zasnovi in sicer za
širše območje Vojnika, s pou-
darkom na idejni zasnovi
obrtne cone, v to zasnovo pa
sta vključeni tudi pripombi, ki
predstavljata območje ob re-
gionalni cesti in je bila v os-
novnih načrtih predvidena za
gradnjo bencinskega servisa
in avto salona v Vojniku. Dru-
ga študija predstavlja razvoj-
ne možnosti naselja Dobrna
predvsem z vidika razvoja tu-
rizma. Avgusta lani je občina
Vojnik posredovala dopis z
novim predlogom Ministrs-
tvo za okolje in prostor je
podalo pozitivno mnenje za
gradnjo vile-bloka v Vojniku,
za razširitev pokopališča pro-
ti severu, razširitev športnega
centra ob bazenu Frankolo-
vo, gradnjo obrtne cone v
Arclinu, ki pa so ji zelo zmanj-
šali obseg, pozitivne pripom-
be pa so dodali tudi za grad-
njo nekaterih poslovnih ob-
jektov v Vojniku in Arclinu.
»Ker je po delitvi občin večina
območij, namenjenih za sta-
novanjsko in poslovno grad-
njo, ostala v Celju,"so zazidal-
ni načrti ostali Mestni občini
Celje. Tako je bil osnovni na-
men Občine Vojnik pri pripra-
vi prostorskega plana zagoto-
viti možnosti za stanovanjsko
gradnjo za občane in jim dati
možnost, da bodo lahko v
lastni občini gradili poslovne
objekte,« je povedal župan
Podergajs. Ob pripravi pro-
storskega plana so se v Občini
Vojnik tudi odločili, da ne bo-
do podpirali razpršene grad-
nje, temveč bo občina v kme-
tijskem prostoru omogočila
dopolnilno gradnjo tam, kjer
le ta pomeni zgostitev zasel-
kov, gradnjo za potrebe kme-
tij in tam, kjer so območja že
sedaj redkeje poseljena in se
prebivalci izseljujejo (Paški
Kozjak, Čreškova, Beli Potok,
Rakova Steza in Male Dole).
NINA M. SEDLAR
Praznik Polzele v
začetku oktobra
Svetniki Občine Polzela so
soglasno sprejeli Odlok o gr-
bu in zastavi občine Polzela
ter o občinskih priznanjih
in prazniku.
Kot je na seji dejal podžu-
pan Stanko Novak, je bilo za
občinski praznik devet pred-
logov, svetniki pa so predla-
gani odlok, da je praznik ob-
čine Polzela 2. oktobra, spre-
jeli brez pripomb. V nadalje-
vanju so svetniki sprejeli
sklep o imenovanju članov v
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu. V njem je
pet članov, predsednik pa je
Janko Vaši.
Župan Ljubo Žnidar je
svetnike seznanil tudi z delo-
vanjem finančne službe obči-
ne Polzela in predstavil po-
stopno uvajanje kurikula v
VVZ Polzela. Svetniki so spre-
jeli in potrdili še sklep, da
občina Polzela krije Savinj-
skim Hopsom materialne
stroške za športno dvorano,
sprejeli so pokroviteljstvo za
prireditev Družina poje, atle-
tinji Marini Tomič so dodelili
enkratno dotacijo 100 tisoč
tolarjev, novoustanovljene-
mu društvu Aktivne mladine
Polzela 150 tisoč in ZB NOB
Spodnje Savinjske doline 50
tisoč tolarjev.
T. TAVČAR
Srečanje planinskih
prijateljev na Okrešlju
»Nazaj v planinski raj,« se
^^si znamenita vrstica pesni-
^ Simona Gregorčiča, s kate-
® so celjski planinci dovolj
j^zorno in vsebinsko uteme-
ljilo pozdravili slehernega
'fibolazca, ki je prišel na 1.
'H planincev Savinjskega
^^društvenega odbora pla-
•"»»skih društev,
gotovo ni naključje, da je bil
\prvo srečanje izbran Okre-
^'i. ki se poleg edinstvenih
'^'■avnih kulis Turške gore,
^^ in Križa v ozadju, lahko
f^os pohvali kar z dvema pri-
^t^itvama. Že pred letom so
temeljito ekološko sana-
doma z namestitvijo čistil-
5 naprave. Projekt bo predvi-
^a končan do konca leta, v
^ času pa bodo zaključili
tudi elektrifikacijo doma.
Uvodne besede predsednika
PD Celje Edija Stepišnika so
morale pomiriti najbolj občut-
ljive naravovarstvenike. Celjani
se namreč močno zavedajo, da
je njihov dom točno nad izvi-
rom Savinje in da morajo storiti
vse za zaščito izredno pomem-
bnega vira pitne vode.
Ob Frischaufovem domu so
se zbrali pravi, srčni in kleni
hribolazci, ki jih rahle meglice
med ostenji Turškega žleba ni-
so motile. Osrednji govornik,
čast je pripadla Martinu Au-
brehtu, predsedniku Savinj-
skega meddruštvenega odbo-
ra, se je v prvem delu govora
sprehodil skozi zgodovino sa-
vinjskega planinstva, vse od
davnega 22. avgusta 1893, ko
so slovenski rodoljubi v Mozir-
ju ustanovili Savinjsko podruž-
nico SPD, z načelnikom Fran-
cem Kocbekom, do aktualnih
dni. 41 društev od Logarske
doline do Donačke gore nosi
nasledstvo pionirjev savinjske-
ga planinstva, preko 11 tisoč
članov oskrbuje 39 koč in biva-
kov. Varuh Kocbekove dedišči-
ne se je zahvalil »celjskim gara-
čem«, ki so pripomogli, da se je
na Okrešlju v zadnjem obdob-
ju resnično veliko postorilo,
zbrane pa je povabil na drugo
srečanje, ki bo 26. avgusta pri-
hodnje leto na Resevni nad
Šentjurjem. Zbrane sta pozdra-
vila tudi podpredsednika Pla-
ninske zveze Slovenije Adi
Vidmajer in Janez Duhovnik.
EDI MAVRIČ, Foto: CIRIL SEM
V SPOMIN
Prof« dr. Herbert
Zaveršnik
Herbert Zaveršnik, eden
od ustanoviteljev slovenske
gastroenterologije in endo-
skopije. se je rodil 16. 2. 1918
v Gradcu v Avstriji. Mladost
je preživel v revnih razme-
rah v Mariboru in z veliko
volje in odrekanja v Ljublja-
ni začel ter v Beogradu kon-
čal medicinsko fakulteto. Če-
prav je nihal med glasbo in
medicino, se je odločil za
slednjo. V svojem zdravniš-
kem delu je vedno užival,
glasba pa mu je ostala hobi.
Kot zaveden Slovenec je med
drugo svetovno vojno poka-
zal svojo pokončno držo naj-
prej kot zdravnik v maribor-
ski bolnišnici, v letih 1944 in
1945 pa kot partizanski
zdravnik 13. brigade XIV.
divizije. Kakor je bil zahte-
ven do sebe. tako je znal biti
kritičen in svobodomiselen
do drugih in do dogajanj v
družbi. Po krivici je bil zato
po vojni tudi preganjan in
zaprt, kar pa njegovega du-
ha ni uklonilo. Želja po zna-
nju in napredku v stroki ga
je leta 1956. po končani spe-
cializaciji iz interne medici-
ne. pripeljala v London na
izpopolnjevanje k profesorje-
ma Sir F. Avery Jonesu in
Dame Sheli Scherlock. Po vr-
nitvi v Celje je v tamkajšnji
bolnišnici ustanovil prvi sa-
mostojni gastroenterološki
oddelek v Jugoslaviji, začel
pa je tudi z endoskopskimi
preiskavami želodca.
Leta 1962 je zagovarjal
doktorsko disertacijo Dis-
pepsija akutnega hepatitisa
in problem gastritisa. V do-
mači in tuji literaturi s po-
dročja diagnostike, zdravlje-
nja in rehabilitacije ga-
stroenteroloških in jetrnih
bolezni je objavil 56 znans-
tveno raziskovalnih in stro-
kovnih del. Leta 1967 je po-
stal docent, leta 1972 izredni
in leta 1979 redni profesor
interne medicine na Medi-
cinski fakulteti v Ljubljani.
Njegova predavanja so bila
izredno doživeto podana,
popestrena z bogatimi stro-
kovnimi izkušnjami in ko-
ristnimi nasveti, kar smo
študentje znali ceniti. Za
svoje strokovno delo je prejel
številna državna odlikova-
nja.
Poleg ljubezni do medici-
ne in skrbi za svojo družino
pa je Hari vedno našel čas za
še dve svoji ljubezni: petje in
planine. Od leta 1951 do
1969 je bil član Komornega
moškega zbora Celje, od
1956 pa tudi član Gorske re-
ševalne službe.
Prof dr Herbert Zaveršnik
je leta 1969 postal predstoj-
nik Zdravstva Zdravilišča
Rogaška. S tem je bil postav-
ljen temelj za razvoj ne le
rehabilitacije, ampak tudi
diagnostike in zdravljenja
gastroenteroloških in meta-
bolnih bolezni. Skupaj s
strokovnimi sodelavci je do-
kazal. da je uspešen strokov-
ni razvoj možen le z jasno
vizijo, delom in raziskova-
njem ne glede na velikost in
ime ustanove, ki ji pripa-
daš. Rogaška Slatina je po-
stala stalni sedež Gastroen-
terološke sekcije Slovenske-
ga zdravniškega društva,
kateri je predsedoval štiri le-
ta. V Rogaški slatini se je
posvečal tudi raziskavam
vpliva magnezija na člove-
kovo zdravje in je zato leta
1994 postal tudi častni član
American College of Nutri-
tion. Tudi po svoji upokoji-
tvi leta 1988 je ostal zvest
medicini in zdravstvu Ro-
gaške Slatine.
Življenjska pot prof dr
Herberta Zaveršnika je skle-
njena. njegovo delo in nje-
gov duh pa ostajata z nami
Dr. BOJAN TEPEŠ,
dr. med.
Šmarje brez jelš
v naselju Šmarje pri Jel-
šah, upravnem središču tret-
je največje turistične regije v
državi, se želijo vključiti v
redno ocenjevanje urejeno-
sti slovenskih krajev. Med
drugim pripravljajo ozeleni-
tev novega parkirišča ter
okolice novega poslovno-sta-
novanjskega centra.
Županov urad je občane v
začetku leta uradno pozval, naj
vsi skupaj prispevajo k čim lep-
šemu videzu laaja. Zdaj so pre-
pričani, da je naselje urejeno kot
še nikoli doslej ter se pripravlja-
jo na prvo lokalno ocenjevanje
okolja v tem kraju. To naj bi bilo
v prvi polovici septembra.
Obenem se pripravljajo na
ozelenitev novega parkirišča
pri avtobusni postaji (s 60 par-
kirnimi mesti), kjer so pred
kratkim položili asfalt. Z njim
so želeli razbremeniti prenatr-
pano okolico občinsko-uprav-
ne stavbe, vendar ugotavljajo,
da se vozniki na nekaj deset
metrov oddaljeno novost tež-
ko privajajo. Občina, ki je inve-
stitor 6 milijonov tolarjev vred-
ne pridobitve, bo po dogovoru
s projektantom parkirišče oze-
lenila z dvanajstimi jelšami, po
katerih ima Šmarje ime.
V prihodnjih tednih bodo
posadili približno štirideset
drugih dreves tudi v okolici
novega poslovno-stanovanj-
skega centra, ob magistralni
cesti. Nedokončana gradnja je
bila zaradi zapletenih razmer.
v katerih se je znašel prejšnji
investitor, približno pet let
kraju v sramoto. Nov investi-
tor, konzorcij graditeljev, ki ga
sestavljajo Hrib Dobje, Ingrad
VNG in občina, pripravlja slo-
vesno odprtje za. konec okto-
bra.
Prejšnji teden so opravili
tehnični prevzem v pritličnih
prostorih tega novega centra,
kjer bo gostišče Štorman, v
drugih nadstropjih pa je bil že
sredi avgusta. V polovico I.
nadstropja, kjer bodo poslov-
ni prostori, se bo preselil urad
za delo (za drugo polovico
najemnike še iščejo), v II. nad-
stropju ter mansardi so stano-
vanja za trg. V bodočem Štor-
manovem gostišču so z grad-
benimi deli zaključili, stanova-
nja pa so že izgotovljena.
BJ
□
GOSPODARSTVO
Uprava napovedala odstop
Vodstvo Kovinotehne se do morebitnega prevzema ne namerava sestajati z Merkurjem - Do 30. septembra cas za oblikovanje konkurenčne ponudbe
Uprava celjske Kovinoteh-
ne je potem, ko je kranjski
Merkur konec prejšnjega
tedna sporočil, da ima v la-
sti 53,15 odstotka delnic Ko-
vinotehne, v ponedeljek v
dnevnem časopisju objavila
negativno mnenje k Mer-
kurjevi ponudbi za prev-
zem, nato pa je svoje nas-
protovanje podrobneje poja-
snila še na novinarski kon-
ferenci. Predsednik uprave
Saša Geržina je poudaril, da
način in čas prevzema, ka-
kršnega si je privoščil Mer-
kur, nista korektna.
Uprava Kovinotehne ni bi-
la seznanjena z Merkurjevo
namero, ni poznala vsebine
prospekta ob njegovi izroči-
tvi Agenciji za trg vrednost-
nih papirjev, niti ni dobila
najbolj splošnih pojasnil o
Merkurjevih načrtih po prev-
zemu Kovinotehne, čeprav
sta se vodstvi obeh družb v
zadnjem času sestali dva-
krat. »Zato menimo, da gre
za klasičen, slabo priprav-
ljen prevzem, o tem, zakaj se
je Merkur za ta prenagljeni
korak odločil zdaj, ko se obe
podjetji še vedno ukvarjata z
notranjo reorganizacijo, pa
lahko le ugibamo,« je dejal
Saša Geržina in dodal, da
čas prevzema pravzaprav
sploh ni slučajen. Izkazalo
se je namreč, da je Merkur
odlično in tekoče seznanjen
o poslovanju in o nadaljnji
sanaciji Kovinotehne, ki med
drugim predvideva tudi več
kot dve milijardi tolarjev
vredno dezinvestiranje. Pod-
jetji si sicer vseskozi izme-
njujeta podatke, vendar je
Merkur pred oblikovanjem
ponudbe očitno imel več po-
datkov kot bi jih lahko urad-
no pridobil. Pri tem je Gerži-
na opozoril, da je v nadzor-
nem svetu Kovinotehne tudi
predstavnik Atene, ki se je že
odločila prodati Merkurju
svoj 27-odstotni delež.
V	ponedeljek so novinar-
sko konferenco pripravili
tudi v Merkurju, kjer želijo,
da bi se postopek prevzema
čim prej končal. Predvide-
vajo, da bo vlada svoje mne-
nje oblikovala v septembru,
urad za varstvo konkurence
pa ima za izdajo odločbe še
tri mesece časa. Predsednik
uprave Merkurja Bine Kor-
dež je poudaril, da je pove-
zovanje med družbama nuj-
no, saj bi neprestano kon-
kuriranje med njima, še zla-
sti na področju veleprodaje,
prej ali slej vplivalo na us-
peh obeh družb, prostor za
tujo konkurenco pa bi se še
bolj odprl. Dejal je tudi, da
naj bi Kovinotehna po prev-
zemu poslovala samostojno
še leto ali dve.
V	Kovinotehni poudarjajo,
da se zavedajo pomena po-
slovnega sodelovanja tudi v
trgovini s tehničnim bla-
gom, kar so zapisali tudi v
svoje razvojne načrte, ven-
dar so proti takšnemu nači-
nu povezovanja, na kakršne-
ga se je Merkur lotil Kovino-
tehne. Ne le zato, ker gre za
prevzem enakega podjetja s
podobno organizacijo, isti-
mi dobavitelji in istim tr-
gom, kar zagotovo ne bo po-
večalo .prometa v gradbeni
in industrijski prodaji, am-
pak tudi zato, ker scenarij
za čas po prevzemu, če seve-
da obstaja, morda ni rožnat.
»Merkur bo gotovo želel hi-
tro povrniti stroške, ki jih
ima z nakupom Kovinoteh-
ne, denar pa bi lahko zago-
tovil s prodajo Kovinotehni-
nih nepremičnin, s priti-
skom na dobavitelje, da zni-
žajo cene, in z zmanjševa-
njem števila zaposlenih v
Celju,« ugiba Saša Geržina,
ki sicer upa, da načrti Mer-
kurja niso takšni.
Saša Geržina je še povedal,
da že v prihodnjih dneh pri-
čakuje iz Naklega prijazno
vabilo na pogovor, na kate-
rem naj bi končno slišal argu-
mente, ki jih doslej še ni sli-
šal, in morda tudi obtožbe,
češ da se obnaša lokalistično
in da je proti vsakemu pove-
zovanju. »Do morebitnega
prevzema se z vodstvom Mer-
kurja ne nameravamo sesta-
ti,« je poudaril Geržina. »Če
doslej niso imeli časa za nas.
tudi sedaj pogovor ni ume-
sten.« Napovedal je tudi, da
bo uprava, če bo prevzem us-
pel, takoj ponudila odstop,
saj meni, da se bo s prevze-
mom ustavila rast Kovinoteh-
ne, razvojne in vodstvene
funkcije pa bodo najverjetne-
je prenešene v Kranj. V Kovi-
notehni so tudi prepričani, da
prevzemi, kjer ni soglasja
uprav obeh družb, ne morejo
biti uspešni.
Ponudba za odkup delnic
Kovinotehne bo »odprta« do
30. septembra in za zdaj je
težko napovedati, ali se bo
do takrat kdo od dobaviteljev
ali kupcev, ki so sicer, kot je
poudaril Geržina večinoma
presenečeni in tudi zaskrb-
ljeni zaradi Merkurjeve na-
mere, odločil za oblikovanje
konkurenčne ponudbe. Po-
bud je sicer veliko, vendar bi
se moral najti nekdo, ki bi
vodil takšen konzorcij, pred-
vsem pa bi bilo treba zagoto-
viti kar precej denarja za od-
kup vseh delnic, ki so na
Kovinotehna je v prvem
letošnjem polletju dosegla
zelo dobre poslovne rezulta-
te. Na domačem trgu je v
primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem povečala
prodajo za 13,5 odstotka in
ustvarila za 17,5 milijard to-
larjev čistih prihodkov, kar
je za 8,5 odstotka več kot
lani. V tem času je realno
znižala stroške za skoraj 7
odstotkov, zmanjšala zadol-
ženost za 833 milijonov to-
larjev, dobiček pa znaša 57
milijonov tolarjev.
trgu. Pri tem je treba še pove-
dati, da je v preteklih "dneh
Gorenje že povečalo svoj de-
lež Kovinotehninih delnic na
5,56 odstotka.
JANJA INTIHAR
Celjski grof spet iz
Maribora
Pivovarna Laško odstopila od nakupa Štajerske pivovarne
- Podjetje Tara bo plačalo 1,1 milijarde tolarjev
Manjše zasebno podjetje
Tara iz Medloga je na dražbi,
ki jo je prejšnji teden razpisal
stečajni senat mariborskega
okrožnega sodišča, kupilo
Štajersko pivovarno. Takšen
izid pomeni svojevrstno pre-
senečenje, saj so mnogi pri-
čakovali, da bo pivovarno ku-
pila Pivovarna Laško, ki je v
Mariboru že nekaj časa pol-
nila pivo Pils, za marsikoga
pa je bila presenečenje tudi
izklicna cena podjetja v ste-
čaju, saj je znašala za sloven-
ske razmere neverjetnih 1,1
milijarde tolarjev.
Tara je v Štajerski pivovarni,
ki jo je imela v zakupu, izdelo-
vala in polnila pivo že pred
dobrima dvema letoma, ko pa
je Pivovarna Laško lani poleti
kupila Tališ, hčerinsko podjet-
je Štajerske pivovarne v steča-
ju, in vzela v najem celotno
opremo, je morala skorajda
čez noč zapustiti Maribor.
Laščani so namreč takoj odpo-
vedali zakupno pogodbo, saj
so bili prepričani, ugotavlja
pravni zastopnik Tare Marjan
Feguš, da bodo s tem spravili
na kolena svojega vse bolj pre-
poznavnega konkurenta. Tara
je rešitev našla čez mejo, v eni
od avstrijskih polnilnic, ven-
dar je takšno poslovanje po-
menilo tudi precejšnje finanč-
no breme, saj je bilo vse raču-
ne treba plačati v naprej. Ko je
proizvodnja stekla in se tudi
ustalila, pa je udarila še cari-
na, ki je Tarin posel opredelila
kot »oplemenitenje embalaže«
in ne kot izvoz zaradi uvoza.
Dajatve za prvo klasifikacijo
so precej višje, carina pa je
zahtevala, da jih Tara plača
tudi za nazaj. Ker podjetje dol-
goročno takšnih obremenitev
ne bi vzdržalo, pojasnjuje Fe-
guš, je pričelo iskati druge re-
šitve. Gradnja lastne pivovar-
ne ne bi prišla v poštev, ker bi
trajala predolgo in tudi pre-
draga bi bila, saj bi bilo treba
zagotoviti najmanj 2,5 milijar-
de tolarjev, po drugi strani pa
tako velikih proizvodnih
zmogljivosti, kot jih potrebuje
Tara za polnjenje svojega pi-
va, v Sloveniji tudi ni na voljo.
»Zato je razpis dražbe za Šta-
jersko pivovarno prišel kot na-
ročen,« pravi Feguš. V Tari so
sicer vedeli, da se po finančni
plati še zdaleč ne morejo kosa-
ti z veliko Pivovarno Laško, a
so kljub temu pričeli s pripra-
vami na dražbo. Čeprav so bili
prepričani, da imajo Laščani
zelo resen namen kupiti mari-
borsko podjetje.
Pivovarna Laško je namreč
po nakupu Talisa veliko vložila
v proizvodne linije, Marjan Fe-
guš pravi, da blizu 60 milijo-
nov tolarjev, poleg tega pa je
konec lanskega leta od upni-
kov pričela na veliko odkupo-
vati terjatve. »Neobičajno je,
da je Pivovarna nekatere terja-
tve odkupila v celoti. Običajno
se delavske terjatve odkupijo
le do ene četrtine. Nimam sicer
natančnih podatkov, vendar
ocenjujem, da so odkupili za
okoli 45 odstotkov terjatev, kar
pomeni okrog 450 milijonov
tolarjev.« Terjatve je odkupo-
vala tudi Tara, in sicer preko
mariborske družbe Termin.
Na dražbi, za katero je Pivo-
varna Laško sicer plačala 110
milijonov tolarjev varščine,
kar naj bi dokazovalo njeno
resno namero, da kupi Štajer-
sko pivovarno, je postalo kma-
lu jasno, da Laščani niso pri-
pravljeni plačati izklicne cene,
saj so namesto draženja navz-
gor predlagali zniževanje ce-
ne. V Tari, ki so bih za družbo
v stečaju pripravljeni plačati
izklicno ceno, so bili s tak-
šnim izidom dražbe nemalo
presenečeni.
Direktor Pivovarne Laško
Tone Hirnšek je pojasnil, da
se za nakup Štajerske pivovar-
ne niso odločili zato, ker se
jim je izklicna cena zdela pre-
visoka. Večina opreme je že
dotrajana, saj v posodobitev
proizvodnje ni nihče vlagal že
več kot 25 let. Očitno je, pravi
'Rirnšek, da kupec ne pozna
razmer v tovarni, saj sicer za-
njo ne bi plačat tako visoke
cene. Pivovarna Laško je žele-
la mariborsko pivovarno ku-
piti za čim nižjo ceno, jo poso-
dobiti in vanjo preseliti neka-
tere programe. Tone T\irnšek
je še povedal, da bodo odslej
pivo Pils polnili v Laškem.
Nakup bo pravnomočen, ko
bo podpisana kupoprodajna
pogodba (rok bo potekel pri-
hodnji teden) in ko bo trideset
dni za tem Tara poravnala ce-
lotno kupnino. Marjan Feguš
pravi, da bi lahko proizvodnja
Celjskega grofa v Mariboru ste-
kla že oktobra. Če seveda ne bo
spet kakšnih zapletov. Le ne-
kaj dni pred dražbo, ko je že
potekel zakoniti rok za pri-
pombe, je namreč državno to-
žilstvo vložilo zahtevek za izlo-
čitev okrog 10 tisoč kvadratnih
metrov zemljišča, češ da je dr-
žavna last. Sodišče je vlogo
zavrnilo, vendar je teoretično
še možno, pravi Feguš, da pra-
vobranilstvo razveljavi pogod-
bo, ali pa, kar bi bilo še huje,
uveljavi ničnost dražbe. V Tari
upajo, da do tega ne bo prišlo,
saj so na »sporno« zemljišče,
za katerega bi lahko iztržili
okrog 350 milijonov tolarjev,
računali pri pripravi konstruk-
cije za nakup pivovarne.
JANJA INTIHAR
Klasje se povezuje z Nemci
Direktor celjskega Klasja Edvard Stepišnik in lastnik
nemške družbe Hahne dr. Dietrich Hahne sta v torek v Celju
podpisala pogodbo o poslovnem in tehničnem sodelovanju.
Pogodba za zdaj predvideva le skupno raziskavo trga,
sčasoma pa naj bi podjetji, ki imata sorodne programe, delili
proizvodnjo in skupaj nadaljevali tudi tehnološki razvoj.
Morda se bo nemško podjetje odločilo tudi za dokapitalizacijo
Klasja. Kot je poudaril Edvard Stepišnik, se je Klasje s povezo-
vanjem z družbo Hahne že pripravilo na prihodnje tisočletje
in na nove pogoje, ki jih bo prinesel vstop Slovenije v
Evropsko unijo.	JI, Foto: SHERPA
BAROMETER
MIK pokriva
izgubo
Delničarji podjetja MIK-
Modna konfekcija iz Prebol-
da so na skupščini podprii
predlog uprave, da izgubo za
leto 1998, ki znaša 63,7 mili-
jona tolarjev, v celoti pokrije-
jo v breme revaloriziranega
popravka kapitala. MIK, kjer
je zaposlenih 174 ljudi, je
lansko poslovno leto končal
le z 1,5 milijona tolarjev teko-
če izgube, končna številka pa
je posledica čiščenja bilance
in odpisa zalog gotovih izdel-
kov proizvodnje v letih 1992
do 1996. V podjetju pričaku-
jejo, da bodo letošnji poslov-
ni rezultati pozitivni, želijo
pa tudi, da bi delež dodelav-'
nih poslov, ki še vedno znaša
45 odstotkov celotne proi-
zvodnje, čim bolj zmanjšali.
Večinski lastniki podjetja so s
60-odstotnim deležem zapo-
sleni in bivši zaposleni, 20
odstotkov delnic ima NFD,
po deset odstotkov pa imata
kapitalski in odškodninski
sklad.
Dividendev
Polzeli
Prihodnji četrtek se bodo
na skupščini sestali tudi del-
ničarji Tovarne nogavic iz
Polzele. Uprava predlaga, da
bi lastnikom družbe letos
razdelili dividende, za katere
bi namenili dobrih 8 milijo-
nov tolarjev nerazporejenega
in revaloriziranega dobička iz
leta 1997 in dobro polovico,
oziroma 19,8 milijona tolar-
jev lanskega dobička. Nekaj
več kot 18 milijonov tolarjev
lanskega dobička bi ostalo
nerazporejenega.
Slabše ob polletju
Uprava Etola je objavila po-
slovne rezultate za prvo letoš-
nje polletje, ki so v primerjavi
z enakim obdobjem lani ne-
koliko slabši. Čisti prihodki iz
prodaje so znašali dobre 1,7
milijarde tolarjev, čisti dobi-
ček pa 166 milijonov tolarjev, >
Preklic skupščine
Uprava Slovenskih žele-
zarn je preklicala 5. zaseda-
nje skupščine koncema. Kot
je zapisala v sporočilu za jav-
nost, se je za odpoved, ki jo je
sprejela v dogovoru z večin-
skim lastnikom, to je vlado,
odločila zaradi »potrebe po
dodatnih analizah v zvezi z
rezultati poslovanja, pred-
vem neaktivnih družb siste-
ma, in analize učinkov od-
prodaje družb na poslovanje
Slovenskih železarn kot celo-
te v letu 1998.« Uprava kon-
cema je sprejela tudi sklep,
da bo skupščino ponovno
sklicala v predpisanem za-^
konskem roku.	^
Konvertibilne
marke }
Zaradi vse večjega obsega,
poslovanja slovenskih podje-j
tij s podjetji v Bosni in Herce-J
govini ter Repubhki Srbski
Volksbank 30. avgusta kot pf';
va banka pri nas uvedla od-J
kup in prodajo Konvertibih
nih mark. Tovrstno storiteV;
ponuja v Ljubljani, Kopru, i
Celju, Šentjurju in Tepanju. *
GOSPODARSTVO
D
S parketa pred računalnik
^Celjska borzno posredniška hiša je v šestih letih delovanja zabeležila izjemno rast prometa ter števila poslov in
strank - Po obiskanosti na prvem mestu
včeraj je preteklo šest let
^lovanja Celjske borzno po-
j^niške hiše, ki je po letnem
^metu v okviru Ljubljanske
jorze uvrščena na sredino
^tvice slovenskih borznih
Čeprav so poznavalci pred
|OČitnicami napovedali, da bo
Robnemu vzdušju na trgu
irednostnih papirjev v prvi
|olovici leta sledila vroča je-
len, se je za celjske borznike
mperatura krepko dvignila
L sredi avgusta. Vzrok je ži-
bhno trgovanje z delnicami
^notehne, ki je, mimogre-
k, ena od solastnic CBH.
Celjska borzno posredniška
liša, ki sta jo ustanovila Banka
:elje (takrat še LB - Splošna
lanka Celje) in RCC IKRI, je
ii registrirana julija 1993, kot
ačetek delovanja pa štejejo 1.
»ptember, ko je borzna po-
irednica Darja Orožim speljala
irvo naročilo z vrednostnimi
lapirji. Do danes je CBH izjem-
10	povečala promet in število
»slov, skokovito je poraslo šte-
filo strank, več kot podvojilo pa
eje tudi število zaposlenih. Na
ačetku so bili le štirje, danes
11	je enajst, od tega je borznih
osrednikov z licenco za oprav-
anje vseh borznih poslov
sem. Dva od njih imata tudi
icenco za trgovanje s plemeni-
tai kovinami, Zdenko Podle-
Qik, ki je že od vsega začetka
Srektor CBH, pa ima tudi licen-
0 za terminske posle. V šestih
Etih je CBH krepko povečala
udi kapital. Začetnega v višini
4 milijonov tolarjev so z doka-
italizacijo Etola in Kovinoteh-
e leta 1995 povečali na 100
oilijonov tolarjev, ob koncu
»nskega leta pa je kapital zna-
al 170 milijonov tolarjev. Tre-
lutno ima CBH devet solastni-
ov, in sicer štiri pravne in pet
izičnih oseb. Poleg že omenje-
ifga Etola in Kovinotehne sodi
»ed tri največje še Filba, druž-
«Banke Celje za svetovanje in
pravljanje finančnih poslov.
Trgovalo jih bo
največ 3.000
Promet CBH je v šestih letih
larasel z milijarde tolarjev v šti-
ih mesecih leta 1993 na blizu
"sem milijard tolarjev v lanskem
'tu. V enakem obdobju je števi-
" poslov naraslo od 1.700 na
število novih strank pa s
'50 na 10.077. V letošnjih prvih
sedmih mesecih so imeli 8 tisoč
novih strank in opravili 11.800
poslov. Zdenko Podlesnik pravi,
da so porast števila novih strank
in povečanje prometa pričakova-
li, vendar ne v tolikšnem obse-
gu. »Med strankami je bilo veli-
ko takšnih, ki so se zaradi social-
ne ali kakšne druge stiske odlo-
čili za prodajo delnic,« pojasnju-
je Podlesnik, »zato nanje ne mo-
remo več računati. Nekoliko
večji obisk pričakujemo le še v
prihodnjih mesecih, ko bo pote-
kala zamenjava pidovskih del-
nic za pokojninske bone. Prepri-
čan sem, da se bo prihodnje leto
število novih strank najmanj
prepolovilo. Izkušnje evropskih
držav namreč kažejo, da le red-
ko več kot 14 odstotkov prebival-
cev trguje z delnicami. Zato je
realno pričakovati, da v Celju ne
bomo imeli več kot 3.000 stalnih
strank.«
Po tržni raziskavi, ki jo je
lani opravilo ljubljansko pod-
jetje Zoom Promotion, je CBH
po številu obiskov na sedežu
družbe najbolj obiskana borz-
na hiša, po prepoznavnosti pa
si deli tretje do četrto mesto.
CBH opravi večino prometa
na sedežu družbe na Vrunčevi
ulici, kamor se je po dobrih
štirih letih poslovanja na Prešer-
novi ulici preselila aprila lani,
del pa tudi na pooblaščenih
odkupnih mestih v poslovalni-
cah Banke Celje in v poslovni
enoti v Žalcu. Celjska borzna
hiša je namreč v začetku lan-
skega leta vzela v najem poslov-
ne prostore, ki jih je prej upo-
rabljala Savinjska borzno po-
sredniška družba, od katere je
prevzela tudi oba zaposlena in
večino strank. Zdenko Podle-
snik meni, da bo glede na priča-
kovani upad poslov potrebno
združevanje borznih hiš. CBH,
ki je za sedaj še vedno edina
tovrstna družba s sedežem v
Celju, naj bi že letos pod svoje
okrilje prevzela eno od borznih
hiš, strategija nadaljnjega zdru-
ževanja pa bo bolj jasna potem,
ko se bo Banka Celje, ki je ena
od večjih lastnikov Celjske
borzne hiše, združila z Novo
Ljubljansko banko.
Leta 1995 zadnjic
na parketu
Ob začetku delovanja so ime-
li v CBH pet osebnih računalni-
kov, od katerih je bil eden pove-
zan z ljubljansko borzo. Do
konca leta 1994 so borzni po-
sredniki morali še dvakrat na
teden hoditi v Ljubljano, kjer so
trgovali neposredno na parketu
borze, z ustanovitvijo Central-
ne klirinško depotne družbe pa
so trgovanje v celoti prenesli na
računalnike. Danes imajo tri de-
lovne postaje na KDD in tri na
borzi, vsi njihovi računalniki pa
so povezani v lokalno mrežo in
ISDN linijo. »Vseskozi name-
njamo zelo veliko pozornosti
informatiki,« pravi Podlesnik.
»Po tehnološki opremljenosti
sodimo med borznimi hišami v
zgornjo četrtino, bili smo tudi
med prvimi z računalniško
mrežo in ISDN zvezo z Ljublja-
no. Jesen bo spet prelomna, saj
bo borza prenovila borzno-in-
formacijski sistem z novim tr-
govalnim sistemom BTS, ki od-
govarja zahtevam leta 2000.« V
CBH radi tudi povedo, da števil-
ni revizorji - nadzirajo jih Agen-
cija za trg vrednostnih papirjev.
revizorji posebnega davčnega
urada in pooblaščena revizor-
ska hiša - doslej pri njih niso
našli nobenih večjih pomanj-
kljivosti. »Upam, da bo tako
tudi naprej,« pravi Podlesnik,
»tudi zato, ker zakon o trgu
vrednostnih papirjev, ki je pri-
čel veljati konec julija in bo
omogočil več urejenosti na tr-
gu, predvideva izredno velike
kazni za kršitelje.«
■■■■■■■i JANJA INTIHAR
CBH opravi 28 odstotkov po-
slov za svoj račun, eno tretjino
za fizične osebe, ostalo pa za
pravne osebe. Lani so največ
trgovali z delnicami Pivovar-
ne Laško, Etola, Petrola in
NFD, v prvem letošnjem pol-
letju pa zopet z delnicami Pi-
vovarne Laško, Centra Celje,
Cinkarne in Telekoma.
Čeprav gre za izjemno dinamično in predvsem stresno delo, doslej še nihče od borznih posrednikov
v CBH ni obupal nad svojim poklicem. T\renutno jih je osem, vseh zaposlenih v CBH je enajst.
Delničarji napovedali tožbe
C>elničarji pida Trdnjava 1,
I* je tako kot pid Trdnjava od
^uarja letos v lasti družbe
^ Upravljanje Pulsar, niso
^i^ejeli predloga sprememb
*®tuta družbe. Predlog je
^Hreč dobil le 63-odstotno
l^poro, potreboval pa bi 75
^totkov glasov,
^a skupščini Trdnjave so
^^rdili vse predlagane skle-
Vendar so delničarji že na-
vdali vrsto izpodbojnih
Kot je povedal eden od
do tega ne bi prišlo, če bi
Nsednik skupščine Stojan
Zdolšek pustil delničarjem po-
vedati svoje mnenje in če ne bi
zavrnil zahteve, da na skupš-
čini ugotovijo, katere delničar-
je bi lahko uvrstili med pove-
zane osebe. Za delničarje je
bilo sporno tudi glasovanje
Pulsarja s petimi odstotki gla-
sov, ki jih je dobil s prevze-
mom neizdanih delnic.
Kot je znano, je pida Trdnja-
va in Trdnjava 1 upravljala
velenjska družba Atrust, ven-
dar so ji zaradi številnih ne-
pravilnosti lani odvzeli dovo-
ljenje.	JI
Jelša zdaj tudi Mercator
S spremembo statuta, ki so
jo sprejeli na nedavni skupš-
čini delničarjev, se je šmar-
sko trgovsko podjetje Jelša
tudi uradno preimenovalo v
Jelša Mercator. Največja slo-
venska trgovska veriga je na-
mreč pred nekaj meseci z
nakupom delnic postala ve-
činski lastnik te družbe.
Mercator ima trenutno v Jel-
ši 50,5-odstotni lastniški de-
lež, ki ga bo najverjetneje sča-
soma še povečal. Lastniki
preostalih delnic so zaposleni,
bivši zaposleni ter pravne in
fizične osebe. Delničarji so na
skupščini sklenili, da bo ne-
razporejeni dobiček družbe iz
preteklih let, ki skupaj z reva-
lorizacijo znaša dobrih 24 mi-
lijonov tolarjev, še naprej ne-
razporejen. Za novega člana
nadzornega sveta so namesto
Marjana Aralice izvolili Sa-
ma Gorjupa.
V Jelši, ki ima 29 poslovnih
enot z živilskim ter tehničnim
in tekstilnim blagom na ob-
močju bivše šmarske občine,
je zaposlenih 165 ljudi. Lani
so ustvarili za blizu 3 milijar-
de tolarjev prometa, podobne
poslovne rezultate pa po bese-
da direktorja družbe Marjana
Babiča pričakujejo tudi letos.
JI
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
□
KULTURA
»Čvoitik«
spel v Celju
8. septembra bodo, v okvi-
ru Mednarodnega obrtnega
sejma v Celju, ob 18. uri v
avli Celjanke odprli razstavo
VI. mednarodnega salona
karikatur »Čvorak«, ki obse-
ga 170 izbranih karikatur
avtorjev iz 40 držav sveta.
Mednarodni salon karika-
tur vsako leto pripravlja za-
ložniško podjetje »Čvor« iz
Bjelovarja in sicer vedno na
drugo temo, katere osnovni
motiv je ljubezen. Pričujoča
razstava je zasnovana na te-
mo »Ljubezen in sir«. Letoš-
njo predstavitev pripravlja
celjski karikaturst Milan
Alaševič, ki je »Čvorak« tudi
pripeljal v Celje, ob sodelo-
vanju Celjskega sejma. Mle-
karne »Celeia« in nekaterih
drugih soorganizatorjev. Ot-
voritev'bo potekala ob po-
kušini sirov!
Ker gre za resnično kako-
vostno razstavo, z visokim
mednarodnim ugledom, je
tudi to pot pričakovati visoko
odzivnost Celjanov ter obi-
skovalcev in gostov letošnje-
ga obrtnega sejma na razsta-
vo, ki bo v avli Celjanke na
ogled do 25. septembra. Ž.B.
Gledališče čez cesto iz Kranja je na zvezdi uprizorilo predstavo z lutkami iz gume.
Mesto za mlade
čeprav se na otvoritvi festi-
vala ni zbralo prav veliko lju-
di, so odmevne in dobro obi-
skovane prireditve, organizi-
rane v sklopu festivala Celje
mesto mladih dokazale, da so
Celjani željni kulturnega in
umetniškega dogajanja v svo-
jem mestu.
Zato so bile dobro obiskane
gledališke in fotografske delav-
nice, mladi so pokazali veliko
zanimanja za sodelovanje v li-
kovni, fotografski in drugih de-
lavnicah in obiskovali glasbene
koncerte, starejši pa se ves te-
den ustavljali ob kovinskih kon-
strukcijah, posejanih po vsem
mestu in se spraševali, kaj to-
vrstna umetnost predstavlja.
Festival se je zaključil v nede-
ljo zvečer, ko so člani gledališke
sekcije KUD Alma Karlin zaigra-
li predstavo Kje je Jezus, ob
dvaindvajsetih pa je bil v MCC
koncert Big Benda iz Krškega.
Prvi tovrstni festival, ki so ga v
Mladinskem centru Celje pri-
pravili v sodelovanju s Klubom
študentov celjske regije, neod-
visno listo Mladi za mlade ter
člani KUD Alme Karlin in KD
Muzikafe, je dosegel namen.
Zaradi dobrega obiska in zato,
ker je združil veliko mladih, ki
si še kako želijo ustvarjati. To-
krat je, zaradi dobre organizaci-
je in širokega razpona priprav-
ljenih prireditev, organizator-
jem uspelo in Celje je zaživelo v
duhu mladinske kulture in us-
tvarjalnosti. Upamo lahko, da
se jih bo začetni zagon držal
tudi v prihodnjih letih.
NINA M. SEDLAR
Foto: MILAN GREGORN
GUTENBERGOVA
GALAKSIJA
Dvig bralne kulture
Potrebujete kakšen meter
knjig, velikih ali majhnih, de-
belih in tenkih, zašpehanih
ali komaj dotaknjenih, meh-
kih, trdih, i; platnu, kartonu,
usnju... - potem pridite v Vašo
knjižnico. Tudi knjižničarsko
delo ima predpisane standar-
de in knjižničarji samo oprav-
ljajo svoje delo. In na policah
je vedno manj prostora. Novih
knjig, po katerih sprašujejo
bralci, pa vedno več. Veliko se
jih leta in leta ne »obrne«,
ostanejo na policah nedotak-
njene. Prihajajo pa tudi nove
izdaje istih del. Kaj storiti?
Sežgati ne - to delajo barbari.
Odpeljati na Dinos ne. Ponu-
diti jih drugim knjižnicam, ki
se že same ubadajo s prostor-
sko stisko. Predvsem pa jih
nastaviti obiskovalcem knjiž-
nice. Lani so v Vaši knjižnici
odpisali okrog 35.000 knjig
(slabo polovico jih je odpisala
narasla Savinja). Vsaka je
našla svojega ali svojo. To so
anonimni zavetniki in zavet-
nice knjig. Še dobro, da je v
mestu samo ena knjižnica.
Čeprav pa mestu ni v po-
nos, da ima toliko knjig, ki so
njegova last, pa tako skritih,
ker ne premore prostora, da
bi si jih ljudje lahko od blizu
ogledali, vzeli v roke in odne-
sli prebrat domov.
Če mesto lahko omogoča
odpiranje samopostrežnih tr-
govin in na ta način podpira
blagovno potrošništvo, bi lah-
ko spodbujalo tudi duhovno
potrošnjo svojih prebivalcev.
Mesto za svoje prebivalce nuj-
no potrebuje veliko samopo-
strežno knjižnico.
Konec koncev tudi
zato, ker Vaša
knjižnica na kon-
cu leta prešteje petkrat več obi-
skovalcev kakor mestno gle-
dališče, ki je paradni konj
med mestnimi družbenimi
dejavnostmi. Da, našteje celo
več obiskovalcev kakor vse tri
mestne kinodvorane skupaj.
Da sploh ne poudarjamo po-
sebej. kako ljudje v knjižnici
za najmanj denarja dobijo
največ.
Ko boste tole brali, je poletja
tudi za Vašo knjižnico defini-
tivno konec. Vsi oddelki so
znova odprti od 8. do 19. ure,
ob sobotah pa do 12. In še
nekaj - od avgusta ima Vaša
knjižnica nekaj več. Ima ISDN.
Ostanite svobodni kot ptice.
Za nič denarja pa z letoš-
njim letom lahko postanejo
aktivni člani Vaše knjižnice
brezposelni. Možnost, ki
ima lahko pred seboj še dalj-
nosežno prihodnost ob na-
slednji predpostavki: brez-
poselnim se ni treba javljati
na Zavodu, ampak naj se po
»frekvenco« zglasijo v knjiž-
nici in si izposodijo izbrano
knjigo. Ko knjigo prebrano
vrnejo, jih v ugodnem am-
bientu pričaka prijeten izpra-
ševalec ali izpraševalka, ki
povpraša o prebrani knjigi.
Obstaja le upravičen dvom v
državo, ki ji ni kaj dosti do
tega, da bi vlagala v branje,
raje podpira birokratove sa-
nje.	Bibelj
Člani gledališke sekcije KUD Alme Karlin so v nedeljo na
Glavnem trgu uprizorili pravi ulični spektakel.
V iskanju Jezusa
Minulo nedeljo, tik pred za-
ključkom festivala Celje - me-
sto mladih, so člani gledališke
sekcije KUD Alma Karlin iz
Celja na Glavnem trgu v Celju
premierno uprizorili predsta-
vo »Kje je Jezus«, ki jo je v
sodelovanju z Andrejo Jezer-
nik režiral Vladimir Torov.
Množica občinstva, ki je sko-
raj dve uri stala sredi Glavnega
trga, je predstavo sprejela z nav-
dušenjem, malce predolga
predstava pa bo verjetno do
pravega izraza prišla, ko bo
uprizorjena na primernejšem
mestu, kjer bodo lahko gledalci
igralce tudi videli in slišali, kar
zaradi slabega vremena in zato
izključenega ozvočenja tokrat
skoraj ni bilo mogoče. Sicer je
predstava o neuspešnem iska-
nju novega odrešenika z nekaj
zares smešnimi prizori in dialo-
gi gotovo nekaj izvirnega, z njo
pa so mladi celjski kulturniki
dokazali predvsem, da so pri-
pravljeni delati in da se Celju ni
bati za razvoj alternativne
umetniške ustvarjalnosti. Kot je
povedal Vladimir Torov, je s
premierno uprizoritvijo, za ka-
tero sta scenarij napisala skupaj
z Andrejo Jezernik, zadovo-
ljen, čez priblžno mesec dni pa
si jo bo mogoče ogledati tudi v
gledališki dvorani. In še igralci.
Jezusa so v nedeljo iskdi na
celjski mladinski sceni dobro
znani Celjani, med katerimi v
predstavi še posebej izstopajo
Niko Korenjak, Mateja Žvižej,
Gregor Stamejčič, Bogdan
Rahter in Miha Barborič, ki je
svoj žametni glas tokrat posodil
samemu gospodu Bogu.
N.-M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
ZAPISOVANJA
Od Alfija do Rodeta
Predvsem je treba najprej
korigirati trditev, da slovenski
nadškof razpolaga s službo,
ki skrbi za njegove stike z
javnostjo. Ja, točno to se mi je
prejšnjič zapisalo. Po intervju-
ju, ki ga je med vikendom
priobčila največja časopisna
priloga na Slovenskem, pa
smo iz prve roke izvedeli, da
dr. Franc Rode takšne službe
nima. Da se za nastope pred
širšo javnostjo odloča in pri-
pravlja sam. Kar je zelo prese-
netljivo. In mogoče tudi neko-
liko nezrelo. Ker Cerkev je ven-
darle institucija, ki v javnosti
igra pomembno vlogo. Insti-
tucija, katero je nemogoče obi-
ti. Institucija, ki je »zraven«
takorekoč povsod, kjer se bra-
nijo in krepijo državniški inte-
resi. Institucija, ki je bila pri-
sotna tudi na inavguraciji pr-
ve slovenske nogometne me-
tropole, ko se je približno se-
demtisoč grl zahvaljevalo bo-
gu.
Ja, če bi nadškof razpolagal
s službo za stike z javnostjo, bi
bil tisto vročo sredo, ko se je
Maribor uvrstil v ligo prva-
kov. v Ljudskem vrtu. Ker
služba za stike z javnostjo ne
skrbi le za izjave, ki jih z
malce zamude objavijo medi-
ji. Ker služba za stike z jav-
nostjo ne skrbi le za fotografi-
je, na katerih se bleščijo nadš-
kofove nemirne oči. Ker služ-
ba za stike z javnostjo skrbi
tudi za samo pojavnost.
Alfiju Nipiču je to več kot
jasno. Seveda, debelina njego-
ve denarnice je odvisna od
priljubljenosti v širši javnosti.
In nihče me ne bo prepričal,
da je za tisti mikrofon po ma-
riborski tekmi prijel sponta-
no. Zavoljo emocij, ki so ga
zapolnjevale. Ne, Alfi Nipič je
storil tisto, kar bi moral več-
krat storiti tudi dr Franc Ro-
de; pred širše občinstvo stopiti
kot povsem običajno bitje, ki
mu srce utripa tudi ob solzah
sreče Gregorja Zidana, Stipeta
Balajiča, Klitona Bozga...
Besede so v takšnih trenut-
kih nepomembne. Kar službe,
ki skrbijo za stike z javnostjo.
zelo dobro vedo. Pa, saj sami
dobro veste, da ni dogodka,
na katerem se ne bi kitili naj-
različnejši politiki. Da- po-
membne rokometne tekme u
Celju ni mogoče odigrati, do-
kler se na svoje mesto ne pose-
de predsednik Milan Kučan.
Da košarkarske tekme v Tivo-
liju ne bodo pričeli, preden se
tam pod severno tribuno m
bodo posedli vsi pomembni
možje. In, da tja na tiste tribu-
ne, ki so kar šibijo pod po-
membnostjo, teži vse več na-
vadnih smrtnikov, ki bi se
radi fotografirali in pokazali
v pomembni družbi. Da se
podjetja celo trudijo dobiti
vstopnice, da bi svojega nove-
ga sodelavca, od katerega pri-
čakujejo kaj več kot osemurni
delavnik in kakšno svežo ide-
jo, posadile med ljudi, ki si
dejansko zaslužijo, da so pri-
sotni tam, kjer se nekaj doga-
ja.
In dr. Franc Rode si to vse-
kakor zasluži. Pa če se z njim
strinjamo ali ne. Pa če veruje-
mo v njegovega boga ah ij
boga nogometašev Maribora.
Pa če verujemo v njegovo ali
pa v katerokoU drugo cerkev.
Oziroma drugače; več kot vse
pridige in več kot vsa pastir-
ska pisma z Brezij bi odmeva-
le besede, ki bi jih nadškof
izustil tisto sredo v Mariboru.
Paradoksalno; pa če bi bil po-
polnoma tiho. Pa če bi se sa-
mo prekrižal. Pa če bi samo
pomahal deliričnim gledal-
cem in fanatičnim navijačem.
Pa če bi samo odpel refren
tiste »...Štajerska se veseli...«-
In namesto objemov nogome-
tašev, bi se na naslovnicah
kitil sam nadškof Tudi v ča-
sopisih, ki so športno profili-
rani. Tudi v časopisih, v kate-
rih domnevno ni preveč pri-
ljubljen. Ali pa je povsem ne-
priljubljen. Tisti, ki se ukvar-
jajo s stiki z javnostjo, ki skr-
bijo za medijske in javne po-
dobe posameznih osebnosti,
to zelo dobro vedo.
Piše: TADEJ ČATER
Trenutki, ujeti
v sliki in besedi
Nemalo umetnikov svojo
pot prične z razstavo, recita-
lom ali predstavo v domačem
kraju, med ljudmi, ki jih poz-
najo. Tako sta se domačim ra-
dovednežem predstavila tudi
mlada umetnika Karolina Ko-
želj in Samo Dreo, oba iz Slo-
venskih Konjic.
Karolinine pesmi in Samo-
ve fotografije so si v soju sveč
v prijetno toplem poletnem
večeru nadele drugačno, me-
stoma mistično podobo in
pomen. Karolina Koželj je uči-
teljica slovenskega jezika na
Srednji šoli za gostinstvo in
turizem v Celju. Besede so v
njenih pesmih ujete v bivanj-
sko obarvane stolpce. Pesmi
so kratke, razmišljujoče in ze-
lo podobne japonski pesniški
obliki - haiku. Karolinini cilji v
naslednjem tisočletju so us-
merjeni v izdajo pesniške
zbirke. Ob recitalih pa so se
mnogi radovedni pogledi
utapljali v fotografijah Sama
Drea, ki so obkrožale priredi-
tveni prostor; Samo je učitelj
matematike na Osnovni šoli
Pod goro in sam trdi, da mu
daje fotografija rhožnost nea-
nalitičnega izražanja njegove-
ga pogleda na svet. Na foto-
grafijah prevladujejo nasme-
jani otroški obrazi, ki so tudi
glavni motiv Samove fotogra-
fije. Spremljajo ga vsepovsod.
Kot prenekateri učitelj z njimi
preživi kar nekaj ur na dan,
kot popotnik pa kar cel dan.
Rad primerja navade naših
otrok s pobalini iz Grčije, Ro-
munije in Tunizije. Otroci se
mu z nagajivo iskrivostjo v
očeh prav radi postavijo pred
fotografski objektiv. Š. S.
KULTURA
□
Kunigunda »v zraku«
Velenje diha z lepo čarovnico, ki je mesto spremenila v mesto mladih in kulture
Kaj narediti, če tvoje mesto
jii opaženo ne v medijih, ne v
državi, v kateri sicer zaseda
peto mesto po velikosti? Opo-
zoriti je treba nase na način,
ki je nov in drugačen. In to je
v preteklih dneh uspelo or-
ganizatorjem prvega velenj-
skega festivala mladih kul-
tur »Kunigunda '99«, ki so
pripravili raznolik, pester
program prireditev, ki so,
vsaj doslej, vse pritegnile ve-
liko pozornost ne le domači-
nov.
Začelo se je v rahlo oblač-
nem sobotnem dopoldnevu,
ko je ob splošnem začudenju
mimoidočih in odkriti jezi
borcev (ki so menda obljubili
tudi transparente v znak pro-
testa) Tito dobil klobuk in
predpasnik v obliki zastave fe-
stivala. Cankarjeva, prome-
nadna ulica v središču mesta,
ki je sicer vedno čista in nego-
vana, je kazala podobo, ki je
Velenjčani niso vajeni. Točno
opoldne so tudi tisti, ki so se v
centru nahajali naključno,
slcupaj s svojimi polnimi na-
kupovalnimi vrečami, obstali.
V mesto je namreč prišla Ku-
ga! Bučno, umazano, zanimi-
vo. Ljudje so se spraševali, kaj
se dogaja. Dogajalo se je »le«
gledališče Ane Monroe, ki
vedno znova preseneti in pre-
priča. Dolga Cankarjeva je po-
stala bojišče, kugo je bilo tre-
ba iztrebiti. Po debeli uri zani-
mivih improvizacij petih glu-
mačev je žrtev »padla«, kuga
je bila iztrebljena, ljudje pa
zadovoljni, ker mesto to so-
botno dopoldne ni bilo takšno
kot vse ostale v letu. Tudi veči-
na tistih, ki se je ustavila na-
ključno, je vztrajala do konca.
Zvečer se je dogajanje pre-
selilo na jaso pred Kunigundin
dom (Velenjski grad). Po rit-
mično uigranem, bučnem na-
stopu Laščanov The Stroj, je ni
bilo iz gradu, pod žaromete pa
jo iz teme niso uspele zvabiti
tudi ostale tri ročk skupine.
Velika množica mladih iz vseh
koncev države je rajala do ju-
tra, zagotovo pa bo tako tudi v
petek (rave party - Ingo Ken-
nedy, Umek Valentino Kanz-
yani...) in soboto (ročk kon-
cert - Master of Reality, We,
Dicky B. Hardy, Ress Nullius),
ko bo višek letošnjega Festiva-
la mladih kultur.
Uradne otvoritve »Kunigun-
de«, ki se je zgodila v nedeljo
zvečer v stari elektrarni, se je
udeležil tudi častni pokrovitelj
festivala, velenjski župan Sreč-
ko Meh, ki smo ga že prej
opazili tudi na Ani Monroe. Po
tem, ko se je z besedami na
hitro sprehodil skozi kulturno
dogajanje, ponudbo in rast, je
dodal: »Nov zagon, novo po-
nudbo in nove vidike sta odpria
ustanovitev in delo Mladinske-
ga centra. Festival Kunigunda je
doživel drugi rojstni dan. Zago-
tovo pomeni korak naprej v raz-
voju in ponudbi našega mesta,
posebej še, ker ponudba festi-
vala ni statična, saj se aktivno
odvija na več lokacijah in tako
organizatorji (Mladinski center
Velenje in ŠŠK) uporabljajo
prostorske in druge možnosti,
ki jih Velenje zagotovo ima!«
Omenil je, da je Kunigunda
zanj življenje samo, ki ga pišejo
prebivalci sami. V teh dneh so v
sicer dokaj zaspanem mestu že
(in še bodo) »spisali« kar nekaj
dogodkov, ki jih ne bo odplak-
nil že prvi jesenski dež.
MMMnHMMMMHMI SŠ
Gledališče Ane Monroe je znova presenetilo in navdušilo.
Bratje in sestre Zaveršnik.
Praznik družinskega petja
Iz skromnih začetkov je tra-
dicionalna prireditev Družina
Poje, katere vodilo je še vedno
Seslo Peli so jih mati moja,
prerasla v vseslovensko. Raz-
veseljivo je, da iz leta v leto
■^^ste tudi kvaliteta petja.
To pa je tudi cilj prireditve,
želi iz pozabe potegniti sta-
ljudske pesmi, ki so se še
obdržale v nekaterih krajih
^^^Še domovine in v sloven-
^■^em zamejstvu. Prvemu je
^.•^ak tudi drugi namen, ki že-
da bi se družinsko petje
^^eljavilo med Slovenci in do-
'lo mesto, ki ga je imelo.
preden sta ga izrinila radio in
televizija.
Nedeljska prireditev, ki jo je
organiziralo Kulturno društvo
Andraž pod pokroviteljstvom
Občine Polzela, je pritegnila šte-
vilne obiskovalce, ki so z vese-
ljem prisluhnili nastopu 21 dru-
žin. Nastopajoče in poslušalce je
pozdravil polzelski župan Ljubo
Žnidar, ki je poudaril, da ima
prireditev poučni, povezovalni
in zabavni namen. Posamezne
družine so nato zapele po eno ali
dve pesmi, veliko je bilo tudi
takih, ki so bile po mnogih letih
prvič slišane, na koncu priredi-
tve pa so vsi skupaj zapeli še
slovensko himno.
Prireditveni prostor pod Go-
ro Oljko je prelep ambient za
tovrstno prireditev, vendar je
nastopajoče in poslušalce le-
tos dež prepodil pod okrilje
velikega šotora, ki so ga prire-
ditelji za vsak slučaj postavili.
Letos so za ta kulturni praz-
nik pripravili prikaz Andraža
na kulinaričnem, gostinskem,
turističnem in lovskem po-
dročju, srečanje kulturnih
skupin iz sosednjih krajev in
družabno srečanje.
T. TAVČAR
PRIREDITVE
KONCERTI
Kristalna dvorana Rogaš-
ka Slatina 4. 9. ob 20. uri
koncert opernih in operetnih
arij ter samospevov sopranist-
ke Dušanke Simonovič ob
spremljavi pianista Nikolaja
Žličarja.
Anina kapela Rogaška Sla-
tina 7. 9. ob 20. uri koncert
kitarista Andreja Grefenauer-
Šlandrov trg Žalec 3. 9. ob
19. uri koncert glasbene sku-
pine Faraoni.
Zdraviliški dom Dobrna 3.
9. ob 20. uri koncert Moškega
pevskega zbora PD Dobrna.
RAZSTAVE
Likovni salon Celje otvori-
tev 3. 9. ob 20. uri - projekt
Obrazi/bela Mojce Janželj, do
25. 9.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice Erna Ferjanič Fric.
Hotel Dobrna do 3. 9. Vladi-
mir Edvard Renčelj, Jože Ba-
rachini, od 4. do 25. 9.
Galerija Hest France Slana.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josipa
Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 12.
Osrednja knjižnica Celje -
avla, Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja akad. slikar in kipar
Anton Herman.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejske zbirke.
Osnovna šola Ljubno Liza
Lik.
Mestna galerija Šoštanj
Drago Mazej in Dominik Pe-
jovnik.
Mladinski center Celje Na-
taša Himmelreich.
OSTAIO
Ljubečna 5. 9. ob 14. uri
finale 19. Zlate harmonike
Ljubečne.
Dvorana Doma 11. sloven-
skega tabora Žalec 8. 9. ob
19.30 plesna predstava To-
tems, Jureta Lukaščika in Es-
tele Žutič.
Večnamenska dvorana v
Zrečah 3. 9. ob 19.30 mesec
komedij: Marinkini snubači.
Kako si - za zaicijučeic
Po sinočnjem pesniškem
večeru s predstavitvijo ene
najbolj odmevnih pesniških
zbirk slovenskih avtorjev
zadnjih desetletij, Pesmi šti-
rih, pripravljajo v Atriju Ma-
jolke za sredo, 8. september,
zaključek letošnjega progra-
ma poletnih prireditev s kon-
certom Kako si, igralke in
pevke Alenke Vidrih.
Igralka in pevka Alenka Vi-
drih je že pred časom skupaj z
Gojmirom Lešnjakom očarala
slovensko javnost z gledališko-
plesnim projektom Piaf, kon-
cert za dva. Zdaj se na domačo
glasbeno sceno vrača z avtor-
skim projektom Kako si?, ki ga
bo skupaj z basistom Goraz-
dom Dolinškom na basu, kita-
ristom Vedadom Hadžiavdi-
čem in bobnarjem Vanjo Jane-
žem v sredo zvečer predstavila
v Celju. Gre za 11 pesmi, kate-
rih večine, z izjemo dveh, avto-
rica je sama, po glasbenih zvr-
steh pa se umeščajo na široko
paleto od prekrasnih ljubezen-
skih balad, preko sklad z latino
in ročk ritmom do duhovitega
bluesa. Z močnimi besedili, v
katerih prevladujejo ljubezen,
intima in zaljubljenost, in igri-
vimi melodijami vnaša na slo-
vensko glasbeno sceno nov,
svež duh, kot odlična pozna-
valka francoske kulture pa ne
more iz svoje kože in projekt
zaokroži s skladbo Francoska,
za katero poznavalci pravijo,
da bi se prav lahko uvrstila tudi
na mnoge svetovne glasbene
lestvice.
IS, Foto: NINA LUBARDA
Alenka Vidrih, igralka in pev-
ka, samosvoja umetnica, ki na-
stopa bosa, bo v Atriju Majolke
v sredo zvečer zaključila letoš-
nji program atrijskih poletnih
večerov.
Plesni forum Celje vabi
Po (pre)dolgih poletnih po-
čitnicah, pravijo v Plesnem fo-
rumu Celje, bo treba z delom
čimprej spet začeti. Te dni za-
to vabijo vse svoje plesalce iz
preteklih let, prav tako pa tudi
nove člane, da se pripravijo na
novo plesno sezono.
S plesnimi vajami bodo ple-
salci Plesnega foruma Celje v
septembru še gostovali v Cen-
tru interesnih dejavnosti, z ok-
tobrom pa naj bi se končno
vselili v prenovljeno dvorano
nekdanjega Barflyja v središču
mesta, ki so jo dobili v najem.
V Plesnem forumu Celje bodo
plesalci glede na starost in ple-
sno predznanje razdeljeni v
več skupin, praviloma pa naj bi
imeli najmlajši Murenčki (3 do
5 let) vaje enkrat tedensko, ob
sredah popoldne, Metuljčki (5
do 7 let) ob ponedeljkih in
četrtkih. Packe (7 do 10 let) ob
ponedeljkih in sredah, podrob-
nejše informacije pa lahko
otroci in njihovi starši dobijo
po telefonu 413-125 pri Gogi
Stefanovič-Erjavec.
Starejši plesalci v skupinah
Forum A in B bodo imeli vaje
večkrat tedensko, po dogovoru.
Slednji so, z intenzivnimi pono-
vitvenimi vajami lanske uspe-
šnice Sadna opera, začeli že v
ponedeljek, saj jih med 23. in 26.
septembrom čaka gostovanje na
Mednarodnem festivalu Euro-
treff v nemškem mestu Rastatt.
IS
Slikarji in Iciparji za MOS '99
Celjska Galerija Mozaik prireja letos že 7. Mozaikovo
slikarsko kiparslco kolonijo MOS '99.
V Galeriji Mozaik že tradicionalno pripravljajo slikarsko
kiparsko kolonijo v tednih pred začetkom Mednarodnega
obrtnega sejma. Letos so v goste povabili Leona Koporca,
Darinko Pavletič-Lorenčak, Viktorja Šesta, Narcisa Kantar-
džiča, Simona Kajtno, Milana Todiča, Izeta Aleckoviča,
Jureta Cihlarja, Romana Zela, Jožeta Kotarja, Franca Vozla,
Staneta Kolmana, Mileno Braniselj in Vladimiro Štoviček,
avtorji pa so ustvarjali v treh 5-dnevnih terminih od 16.
avgusta naprej. Zadnji, tretji se zaključuje jutri, v petek.
Otvoritev razstave na slikarsko kiparski koloniji ustvarje-
nih del bo na prvi dan 32. MOS, v petek, 10. septembra ob 18.
uri, v Galeriji Mozaik, Gosposka ulica 3/1, dela pa bodo na
ogled do konca septembra.	IS
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Za knjige ni
prostora
Prizidek ali novogradnja utesnjene šentjurske knjižnice? - Živahno središče
kulturnega dogajanja
v Ipavčevem Šentjurju so se
vedno ponašali s kulturo, med
sedanjo gospodarsko krizo pa
ni tako. V mestni knjižnici,
živahnem kulturnem središ-
ču, so zaradi utesnjenosti zelo
nezadovoljni. Zato že vrsto let
opozarjajo na potrebo po več-
jih prostorih.
Tudi v občinski zgradbi meni-
jo, da potrebuje njihova knjižni-
ca večjo pozornost, vendar se
vedno zatika z denarjem. V gos-
podarsko šibki občini, kjer je
kar nekaj ljudi brez ceste, vodo-
voda in podobnih pridobitev
sodobnega časa, potrebujejo
seveda veliko denarja tudi za
takšno infrastrukturo.
V zvezi s povečanjem knjižni-
ce so pred petimi leti največ
omenjali dograditev obstoječe
zgradbe ter pripravili idejni pro-
jekt. S približno 80 milijonov
tolarjev vrednim prizidkom bi
pridobila knjižnica dvakrat več
površin. Trenutno razpolaga s
približno 300 kvadratnimi metri
prostorov za izposojo, v knjiž-
nici pa pravijo, da bi morali
imeti po slovenskem kiijižnič-
nem standardu glede na število
prebivalcev nad 1600 kvadrat-
nih metrov skupnih površin.
Ravnateljica Tatjana Cmok,
ki dela skupaj s tremi redno
zaposlenimi knjižničarkami,
omenja, da so imeli lani nad
2200 članov, v prvi polovici le-
tošnjega leta pa so zabeležili
nad 13 tisoč obiskov ter izposo-
dili nad 33 tisoč izvodov knjig in
drugega gradiva. Letos so vpi-
sali blizu 200 novih članov, ima-
jo 22 odstotkov več obiska ter
33 odstotkov večjo izposojo. V
kraju poudarjajo, da je njihova
knjižnica, ki pripravlja razstave
in literarne večere, najživahnej-
še središče kulturnega življenja.
V občini so v preteklih letih
iskali različne prostorske reši-
tve. Med njimi v zgornjem nad-
stropju bodoče mestne avtobu-
sne postaje, pričakovali so pre-
selitev sodišča, omenjali more-
bitni nakup druge Ipavčeve hiše
v Zgornjem trgu in podobno.
Pred dvema letoma se je s teža-
vami šentjurske knjižnice sez-
nanil slovenski minister za kul-
turo Jožef Školjč ter dal pred-
nost novogradnji, pravijo pa, da
prizidku ne bi oporekal. Pri tem
je treba spomniti, da lahko prej-
me občina za takšno naložbo le
približno 10 odstotkov državne-
ga denarja.
V Šentjurju so v zadnjih letih
zgradili podvoz in dom upoko-
jencev, zato je precej, občinskih
svetnikov prepričanih, da bi
morali v prihodnje posvetiti
več pozornosti kulturnim usta-
novam. Med temi omenjajo ši-
ritev knjižnice, ureditev kultur-
nega doma ter reševanje pro-
storske stiske glasbene šole.
Med omenjanimi predlogi je
prav tako skupna ureditev
knjižnice in kulturnega doma,
ki lahko pride na vrsto šele čez
dolga leta.
Sicer pa so bile prostorske
težave šentjurske knjižnice
med osrednjimi točkami prve
popočitniške seje šentjurskega
občinskega sveta. Svetniki, ki so
opozarjali na prostorsko stisko
ter hvalili zanimive prireditve,
so menili, da se bo treba konč-
no odločiti med novogradnjo ali
prizidkom. V sedanjih gospo-
darskih razmerah je prizidek
gotovo verjetnejša, čeprav pre-
hodna rešitev.
BRANE JERANKO
V razpadajoči hiši v Ravnem so morali začasno odstraniti lesena bruna ter najprej utrditi
kamnite kletne zidove.
Reševanje dveh trinajstic
Gradnja kot v starih časih - Stari domačiji pri Dobju bosta služili turizmu
v naših krajih je še nekaj
starih lesenih, s slamo kritih
domačij, ki jim zob časa ne
prizanaša. V okolici Dobja
pri Planini so se lotili celovi-
te obnove dveh takšnih hiš,
ki jih želijo uporabiti za tu-
ristične namene.
[TTZZZIIZZZL.- . C. -TZZl
Gre za stari .domačiji, manj
kot kilometer od središča Dob-
ja (v smeri proti Prevorju), v
katerih naj bi bil muzejski pri-
kaz nekdanjega življenja, pro-
stor za prireditve ter razstave,
ponudba kmečke hrane in pija-
če, vinoteka in podobno. Hiši,
ki imata hišni številki 13, sta
uradno v vasicah Repuš in Rav-
no, dejansko pa le sto metrov
narazen. V prvi so še pred do-
brim desetletjem in pol bivale
tri neporočene sestre, druga je
prazna dalj časa ter je že razpa-
dala.
Pobudnik obnove je domačin
Bojan Guček, predsednik turi-
stičnega društva Dobje-Kozjan-
ska domačija, ki so ga ustanovili
tudi zaradi obnove obeh doma-
čij. Letos," konec maja, so se lotili
razpadajoče hiše v Ravnem,
kjer so lesena bruna oštevilčili
ter jih začasno odstranili. Nato
so avgusta utrdili kamnite zido-
ve kletnega prostora. Med tem
so izdelali okna in vrata, ki jih
bodo vgradili, ko bodo lesena
bruna vrnili na staro mesto. Hi-
šo bodo skušali pokriti še letos.
V Repušu, kjer je domačija
bolj ohranjena, pa so avgusta
obnavljali ostrešje ter prejšnji
teden končali z obnovo strešne
kritine. Povsod je največ dela
opravila družina lastnika do-
mačij Marjana Gučka, skupaj s
sorodniki in vaščani. Pri pokri-
vanju domačije s slamo sta jim
pomagala mojstra pokrivanja iz
bližnje Slivnice, Ferdinand
Mastnak iz Paridola ter Jaka
Skale iz Bukovja. Prihodnje le-
to bodo še zamenjali okna in
vrata, poskrbeli ^ odvodnjavj
nje in podobno. Čaka jih sevedi
še veliko dela, saj domačij
zaenkrat le rešujejo propada.
Do sedaj opravljena dela st
sofinancirala Bojan in Marjai
Guček ter ministrstvo za kultu
ro, saj je lastnik kandidiral ni
razpisu ministrstva za obnovi
kulturne dediščine. S sredsl\
začenja pomagati tudi občirt
Dobje. Obnova poteka v sode
lovanju z zavodom za varstvi
kulturne dediščine, s konzerva
torko Roženo Hostnik.
....................... BRANE JERANKC
Kot v starih časih. V Repušu, v bolj ohranjeni domačiji, so
prejšnji teden pokrivali novo ostrešje s slamnato kritino.
Aids ne pozna meja
Prva slovenska konferenca o preventivi na področju aidsa, ki jo bodo' organizirali
ministrstvo za zdravstvo. Inštitut za varovanje zdravja in Zavod za zdravstveno varstvo
Nova Gorica, bo 3. septembra v kulturnem domu v Novi Gorici.
Na konferenci, ki so jo poimenovali Mladi lahko ustavimo aids, bodo strokovnjaki osvetlili
fenomen aidsa, predvsem pa želijo prispevati k širšemu razumevanju te problematike in k
informiranju mladih. Slednjim grozi nevarnost okužbe s HI V takoj, ko postanejo spolno aktivni aU
ko stopijo v stik s prepovedanimi drogami. Razširjanje aidsa bo tudi pri nas v veliki meri odvisno
prav od osveščenosti. Predavatelji bodo predstavili nacionalni program na področju preprečevanja
in obvladovanja aidsa, se osredotočili na novejša spoznanja o zdravljenju in spregovorili o aidsu kot
etičnem in medicinskem problemu. Obravnavali bodo spolno vedenje slovenskih mladostnikov,
vlogo šole pri vzgoji mladostnika za varno spolnost, vpliv medijev na spolno identiteto mladih in še
vrsto tem, ki lahko pomembno prispevajo k varnemu življenju v dobi aidsa.	K.L.
Konkurenca na
pokopališču
šentjurski občinski svet
je sprejel 5-odstotno podra-
žitev pogrebnih storitev ter
najemnine za grobove, ki jo
je predlagalo Javno komu-
nalno podjetje.
Tako stane spremstvo
klasičnega pogreba po no-
vem 17 tisoč tolarjev ter žar-
nega 12 tisoč, najemnina za
grob pa 960 tolarjev po kva-
dratnem mestru (pri ome-
njenih cenah ni vključenih 8
odstotkov davka na dodano
vrednost). Zadnje povišanje
komunaUnih cen je bilo
aprila lani, iz javnega pod-
jetja pa so pred novo podra-
žitvijo potožiH, da z nekate-
rimi cenami ne krijejo več
vseh stroškov.
Svetniki so potrdili tudi ce-
nik pogrebnega podjetja Ža-
lujka iz Dramelj. V Žalujki trdi-
jo, da so njihove cene nižje kot
pri njihovi edini konkurenci v
komunalnem podjetju. BJ
Valentin Heindl med prižiganjem lučk.
Šoštanjska nocluči
Tudi letos so krajani Šoštanja in okolice na šoštanjskem jezeru prižgali približno 8 tisoč
lučk v spomin na potopljeno vas Družmirje.
V pripravo prireditve so se vključili člani turističnega društva, taborniki in KS Šoštanj, duša
prireditve pa je Valentin Heindl, ki celo leto skrbi za zbiranje jajčnih lupin. Za noč luči so letos nabrali
8 tisoč lupin, za pripravo lučk pa porabili 60 kilogramov voska in 300 metrov stenja. Jajčne lupine so
zbirali v vrtcih, restavracijah in drugih gostiščih, izdelane lučke pa je pa je Družmirju v spomin
prižgalo približno 2 tisoč Šoštanjčanov, ki so se udeležili sobotne prireditve.	L. OJSTERŠEK
Cvetlična mavrica |
na Floriadi ^
V	Mozirskem gaju, parku slovenskih vrtnarjev, bo od 3. do (>■
septembra velil^ razstava cvetja z naslovom Floriada '99.
Najvidnejši slovenski floristi bodo uresničili idejo organizato^
jev in na svojstven način uprizorili cvetlično mavrico na voA
Vrtnarji bodo obiskovalcem prikazali vrhunsko znanje s podro^"
ja aranžiranja in dokazali, da se na tem področju lahko primerjajo
s stanovskimi kolegi iz drugih držav. Kakor zatrjujejo, tak"
izvimega prikaza cvetličnih aranžmajev v Sloveniji še ni bilo.
Floristi bodo iz enakobarvnega cvetja v osnovnih barv^
mavričnega spektra oblikovali različne stvaritve, ki bodo tvoril^
zaokroženo celoto s pridihom fantazijsko lepe mavrice na vodni
gladini. To bo tudi največja posebnost tokratne jesenske priredf
tve v Mozirskem gaju in hkrati tudi svojevrstna zahvala ^
zvestobo vse bolj številnim prijateljem parka ob reki Savinji.
V	času prireditve bodo vse gredice v parku, ki je bogatejši ^
pravljični figuri Kekca in Mojce, bujno zacvetele, zaživeli boo^
etnografski objekti, pred gajem pa bodo pripravili vrtnars^
sejem.	^
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Največja zabava za oiroice
Letošnji jubilejni Pikin festival v Velenju bo od 17. do 25. septembra
Tradicionalni Pikin festi-
val, ki ga bodo v Velenju orga-
nizirali že deseto leto zapo-
red, je doslej gostil že približ-
no pol milijona otrok. Razra-
sel se je v enega največjih
slovenskih festivalov otroške
ustvarjalnosti. Lani ga je obi-
skalo več kot 60 tisoč otrok in
spremljevalcev, letos jih v de-
vetih dneh, od 17. do 25, sep-
tembra, pričakujejo še več.
Rdeča nit prireditve bo praz-
novanje - praznovanje otroš-
ke igrivosti in ustvarjalnosti,
praznovanje desete obletnice
festivala.
Med častnimi pokrovitelji-
cami iz minulih let so bile
Štefka Kučan, veleposlanica
Anita Gradin, med otroki vse-
ga sveta priljubljena pisatelji-
ca Astrid Lindgren, operna
pevka Marijana Lipovšek,
filmska zvezdnica Leslie Ca-
ron, lani pa je otroke s pokro-
viteljstvom razveselila mlada
Velenjčanka, izjemna športni-
ca Katarina Srebotnik. Častna
gostja in pokroviteljica letoš-
njega festivala bo Sonja
Svensson, direktorica Inštitu-
ta za otroško književnost na
Švedskem, in obljubila je, da
bo v Velenje pripeljala še ne-
kaj uglednih gostov s Šved-
ske, med njimi Leno Torn-
quist, dolgoletno sodelavko
Astrid Lindgren.
Festival, ki ga organizirata
Medobčinska zveza prijate-
ljev mladine in Kulturni cen-
ter Ivana Napotnika, bodo
slovesno odprli v petek, 17.
septembra zvečer, z velikim
ognjemetom. Osrednji del fe-
stivala bodo ustvarjalne de-
lavnice, več kot osemdeset
jih bo, v katerih bodo otroci
ustvarjali pod mentorstvom
Pike Nogavičke, se igrali in
spoznavali nove materiale, iz-
delek, ki ga bodo ustvarili, pa
bodo lahko odnesli s seboj
domov. V delavnicah bodo tu-
di plezali, iskali poti skozi la-
birinte, se razgibali ob aerobi-
ki, peli, obujali igre načih ba-
bic, slikali, lepili, kuhali in ve-
liko praznovali. V Pikinem
gledališču bodo vsak dan
predstave na Velikem in Ma-
lem odru: Sneguljčica, Sadna
opera (ponedeljek, 20.9.), Ča-
rovnik iz Oza, Kraljevi smeta-
novi kolački (torek, 21.9.),
Svinčnik piše s srcem, Pištek
(sreda, 22.9.), Mojca Pokracu-
Ija, Oh te ure (četrtek, 23.9.),
Ostržek, Žogica Nogica (pe-
tek, 24.9.). Na odru v Maldin-
skem centru pa bo na spore-
du lastna predstava festivala
Pika Nogavička, avtorja Mar-
jana Marinška. Na ogled bo-
do Pikine razstave Moja prva
knjiga Robinzon, Pika Noga-
vička med otroki vsega sveta,
Pikini avioni in jadrnice ter
pregledna razstava 10 let Piki-
nega festivala. Skupaj z otroki
in starši bo Pika planinarila v
okolici Velenja, ob velenj-
skem jezeru bo zanje priredi-
la nepozaben piknik in jih, če
si bodo želeli ogledati katere-
ga od priljubljenih otroških in
mladinskih filmov, povabila
tudi v kino. Na njenem glas-
benem odru, ta bo na mest-
nem otroškem igrišču, bodo
otroke in spremljevalce zaba-
vali številni slovenski pevci in
glasbene skupine. Nagajiva
deklica bo pripravila tudi svoj
sejem, imela bo trgovino in
kavarno ter teniško šolo. Na
Cankarjevi ulici v središču
mesta si bodo lahko mimoi-
doči vsako popoldne ogledali
zanimive ulične nastope do-
mačih in tujih skupin. Letos
bodo na festivalu nastopile
gledališke skupine z Nizo-
zemske, Češke, Poljske, Hr-
vaške, iz Avstrije ter Bosne in
Hercegovine, kar daje priredi-
tvi mednarodni pečat.
Napovedi obiskov večjih
skupin sprejemajo organiza-
torji na tel. štev. 063/862-
002. Vstopnina za ogled gle-
daliških predstav na Velikem
odru znaša 600 tolarjev, na
Malem odru 300 tolarjev in
prav toliko v Mladinskem
centru. Vstopnica v ustvar-
jalne delavnice sta obuti no-
gavički različnih barv. Ogle-
di razstav in vse druge prire-
ditve so brezplačne.
Pika ima vsako leto svojo
dobrodelno akcijo Novo son-
ce in tokrat bodo starši in otro-
ci zbirali kovance za izgradnjo
novega Varstveno delovnega
centra Ježek v Velenju.
■HHMHMH KSENUA LEKIČ
Nekateri oskrbovanci Doma starejših v Šentjurju so se že
prav lepo vživeli v novo okolje.
Dom starejših je zaživel
v šentjurski Dom starejših
se že od sredine avgusta vse-
Ijujejo oskrbovanci, ki jih je
največ iz celjske regije. Vsak
dan prihajajo novi in do se-
daj jih je že približno petde-
set. S včerajšnjim dnem, 1.
septembrom, pa so dobili tu-
di fizioterapevtko in delov-
nega terapevta, ki bo skrbel
za dodatne aktivnosti, da jim
ne bo dolgčas.
Po besedah direktorja do-
nia Branka Goričana se Dom
starejših v Šentjurju zadovo-
ljivo polni, saj je zasedena že
tretjina ležišč. Vsi oskrbovan-
ci imajo v sobah že kabelsko
televizijo in telefon, sedaj pa
bodo pričeli še z dodatnimi
aktivnostmi. Zanje skrbi 36
zaposlenih, od katerih je bila
večina še pred kratkim brez
zaposlitve.
Med oskrbovanci je precej
nepokretnih. Nekatere so pri-
peljali kar iz celjske bolnišni-
ce po končani terapiji. Nepo-
kretnim je namenjena kar
tretjina ležišč doma, drugim
pa bodo v prihodnosti pri-
pravljali tudi večere s plesom
in glasbo.
ALEKSANDRA MAČEK
Nova brizgalna in tekmovanje
Za posodobitev opreme, za izboljšanje požarne preventi-
ve in strokovnega izobraževanja gasilcev, je PCD Žalec ob
pomoči občanov, donatorjev in ostalih, uspelo zamenjati
let staro MB Rosenbauer s sodobno motorno brizgalno
'^osenbauer Fox TS 8/8.
Motorno brizgalno so žalski gasilci prevzeli na prireditvi ob
tradicionalnem tekmovanju za pokal Mestne skupnosti Žalec
nočnem tekmovanju za prehodni pokal Mestne skupnosti
2alec. Novo brizgalno je blagoslovil žalski župnik Viktor Arh.
Na tekmovanju je nastopilo 21 gasilskih enot, prehodni
Pokal je osvojila enota PGD Leveč, v pokalnem tekmovanju
fa je zmagala enota PGD Nova Cerkev II.	T. TAVČAR
Osem desetletij griških gasilcev
člani Prostovoljnega gasilskega društva Griže so minulo soboto praznovali 80-letnico
delovanja in razvili nov društveni prapor.
Najprej so v dvorani doma Svobode pripravili kulturni program. Sledil je ogled razstave
gasilstva v Grižah, ki so jo postavili v avli doma Svobode. Na gasilski paradi je sodelovalo preko
150 gasilcev in gasilk sektorja Žalec in gasilske tehnike, nato pa je bila zaključna slovesnost z
razvitjem novega gasilskega prapora.
Zbranim je najprej spregovoril predsednik PGD Griže Rafko Gaberšek, ki je orisal pomem-
bne mejnike društva v osemdesetih letih, nato so govorili podžupan občine Žalec Janko Kos,
Franci Naraks v imenu poveljstva GZ Žalec in GZ Slovenije, Jurij Blatnik, predsednik sveta KS
Griže in nazadnje še žalski župan Lojze Posedel, ki je razvil nov prapor. Nato so darovalci
trakov, teh je bilo 20, trakove pripeli na prapor. Na praporu pa je še 132 zlatih in 73 srebrnih
lipovih listov.
Podelili so tudi vrsto odlikovanj in priznanj. Gasilsko odlikovanje III. stopnje je prejel Rafko
Gaberšek, priznanje GZ I. stopnje pa sta prejela Ivan Randl in Leskovšek Stanislav. Priznanje za
50 let dela v gasilstvu sta prejela Zvonko Korent in Štefan Poteko.	"T. TAVČAR
Ojoj, uspelo je!
r. ...........
Ne vem, kako ste vi pri-
pravljeni na uspeh, ampak
meni se zdi, da so z njim
včasih same težave. Recimo
tale prekrasen dan na Sta-
rem gradu, kamor so pod-
ložniki celjske gospode v
trumah pribezljali, se je me-
ni zdel lani, ob takole na oko
pol manj obsežni publiki
lepši, pa čeprav so se letos
vitezi celo s Friderikovega
stolpa metali. Ni kaj, organi-
zatorjem je uspelo spraviti
tja gor za Celje šokantno šte-
vilo ljudi, med katerimi je
bilo tudi veliko tujcev, am-
pak po drugi strani se zdi, da
je prav uspešnost lepoto za-
deve kar malce zmanjšala...
To, da je težko priti do pija-
če, ki si jo po peš prehojeni
poti še kako potreben, pa da
se je treba do vsake stojnice z
lepotami slovenske domače
obrti čez množice prigrebsti,
pa da moraš po sladoled sko-
zi glavni vhod ven, pa se po-
tem vsakič znova pregovarjaš
z vratarji, da si noter že bil, to
bi se še dalo prenesti. Ampak
- sicer prav tako uspešno -
prestavljanje viteških dvobo-
jev željne pubUke z enega ko-
sa trave na drugi kos dvorišča
z vsakič preskromnim razgle-
dom na prizorišče je pa že kar
malce šlampasto. Kakorkoli
obrnem - čisto zares se mi
zdi, da je izjemen obisk orga-
nizatorje presenetil. In čisto
zares upam, da bo naslednji
fantastičen Srednjeveški dan
na tako uspešnost bolje pri-
pravljen. Ker sem slišala, da
za celo zadevo stojita vsaj dve
odločni ženski, ki si zaslužita
vso čast in zahvalo, v to sko-
rajda ne dvomim.
Po drugi strani pa se mi zdi
prav škoda, da ima človek
tako redko razlog za vihanje
nosu nad množicami na Celj-
skem gradu. Res je, da se
letos tam gori dogajajo kon-
certi in gledališke predstave,
ampak na kakšno navadno
nedeljo pa še vedno nimaš
nobenega razloga, da bi se
zagrizel v breg z zdaj celo
pokošeno Pelikanovo potjo.
Vam povem, da bi grajski go-
laž v kruhovih skodelah na-
domestil marsikatero sobot-
no kosilo, če bi le ljudje vede-
li, da ga tam gori lahko dobi-
jo. In če je grajski praznik
upravičeno samo enkrat na
leto, res ne vem, zakaj ne bi
mogla vsaj grajska krčma
obratovati vsaj vsak konec
tedna. Koncu koncev je golaž
s pogrevanjem še boljši, a
ne?
Nobenega razloga tudi ne
vidim, zakaj ne bi mogla ved-
no delovati grajska pošta s
priložnostnim žigom in zakaj
bi kakšna viteška obleka ne
bila vselej na ogled. Že res, da
je grad, ki je meni vselej zbu-
jal glamurozne fantazije o
prav posebnem hotelskem
doživetju, še daleč od popol-
ne prenove. Ampak zakaj se
na njem ne liajde vsaj kakšna
kamrica za vsaj kakšno sli-
kovno, če že ne z drugimi
eksponati zastavljeno razsta-
vo, mi kljub temu še vedno ni
jasno.
Imam znanca, ki pravi, da
se čisto vse enkrat zgodi in
doživi, če si človek dovolj
močno želi. Zato bom tele
zakaje pustila zoreti... Morda
pa bodo moji vnuki lahko na
gradu gostili kakšne silno po-
membne prijatelje, ki jih bo
namesto ure po prespani no-
či v grajskem stolpu zbudil
dvorni norček, da se bodo
potem z žičnico spustili v
mesto, kjer bo na običajni
tržnici vedno prostor tudi za
nadihe srednjega veka in kjer
jim bodo vsaj v kakšni krčmi
stregli vselej po srednjeveš-
ko kostumirani natakarji.
Bojim se, da bom takrat že
tako stara in zgrbljena, da
bom lahko za mestni hono-
rar igrala samo še beračico,
ampak nič ne de. Samo, da se
zgodi!
P.S.: Saj vem, da sem se
nekoč prav na tem mestu že
skorajda zgražala nad sloga-
nom Celje - knežje mesto.
Ampak zdaj, ko so doživetja
z gradu še sveža, se mi zdi,
da mogoče res obstaja upa-
nje, da mesto temu svojemu
sloganu da dovolj vsebine in
ga upraviči.
Piše: PIKA KUKERL
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Zazvenele bodo
harmonike
Znan vrstni red nastopajočih na zaključni prireditvi letošnje Zlate harmonike
v nedeljo, 5. septembra,
ob 14. uri, se bo pri gasil-
skem domu na Ljubečni za-
čel finale Zlate harmonike
'99, ki ga KUD Ljubečna le-
tos prireja že dvajsetič.
V ponedeljek je predsednik
KUD Ljubečna Pavli Platov-
šek ob pomoči harmonikarke
Bernarde Podlesnik v oddaji
Vrtiljak polk in valčkov na
Radiu Celje izžrebal vrstni red
nastopajočih finalistov. Le-
teh je 25, medtem ko je na
enajstih predtekmovanjih na-
stopilo 330 harmonikarjev.
Najprej se bodo z igranjem
na diatonično harmoniko preiz-
kusili harmonikarji IV. kategori-
je, stari od 41 do 60 let. Priredi-
tev bo začel Stanko Vrčkovnik
iz Šoštanja, nato bosta nastopila
Franci Tehovnik iz Dobrave in
Ludvik Žiberna iz Sežane.
V III. kategorijo, starih od
26 do 40 let, se je v finale
uspelo uvrstiti le Mihaelu Pa-
darju iz Škofljice, ki bo nasto-
pil kot četrti.
Največ tekmovalcev je v II.
kategoriji, starih od 15 do 25
let. Prva bo to kategoryo za-
čela Darja Brežnik iz Smart-
nega v Rožni dolini, ki bo
nastopila kot peta, za njo pa
bodo igrali še Primož Zvir iz
Rečice ob Savinji, Damjan Ko-
vačič iz Majšperka, Borut Ža-
gar iz Kamnika, Zvoni Baš-
kovč iz Senovega, Nataša
Oberč iz Šmarjeških Toplic,
Roman Strlekar iz Sevnice,
Viktor Malec iz Loke pri Žu-
smu, 13. bo nastopil Dejan
Vene iz Šentruperta, nato Pri-
mož Kelenc iz Gorišnice, ki je
tudi zmagovalec lanskoletne
Zlate harmonike, Egon Tau-
cer iz Trsta, Boštjan Kovše iz
Vitanja, na koncu pa bo v tej
kategoriji tekmoval še Jožko
Gnidica iz Sevnice.
Tekmovanje za Zlato harmo-
niko Ljubečne bodo zaključili s
I. kategorijo (do 14 let), ki jo bo
začela Indira Simunič iz Kozje-
ga, 19. bo Uroš Točaj iz Mozirja,
nato pa še Jernej Kolar iz Artič,
Daniel Kozlovič iz Dekanov, An-
draž Kamnar iz Ljubljane-Polja,
ki je lanskoletni dobitnik plake-
te Avgusta Stanka, Jure Ciber iz
Iga, Janez Lekše iz Škocjana ter
Andrej Rak iz Mozirja.
Vstopnice za prireditev so v
predprodaji po 500 tolarjev v
Krajevni skupnosti Ljubečna,
naročila pa sprejemajo tudi
po telefonu 461-236 ali 772-
140. Na dan prireditve bodo
vstopnice po 800 tolarjev.
V Kulturno umetniškem
društvu Ljubečna si želijo, da
bi bila rast glasbenikov takšna
kot je bila do sedaj in da bi
imeli dobro strokovno žirijo,
tako kot jim je to uspevalo tudi
v minulih letih. Njihova želja je
tudi, da bi več Celjanov prizna-
lo, da je to glasba iz naših
korenin, ter da prireditvi Zlata
harmonika Ljubečne ne bi re-
zali tako tankega kosa pogače.
Na Zlati harmoniki '99 bo-
do podelili tri glavne nagrade;
za absolutnega zmagovalca,
plaketo Avgusta Stanka in
maj oliko NT&RC oziroma na-
grado občinstva.
SIMONA BRGLEZ
Vodovod
in še cesta
v velenjskih zaselkih Sopo-
ta in Čmi potok bodo v sobo-
to, 4. septembra, odprli vodo-
vod, ki ga krajani pričakujejo
že več let. V Krajevni skupno-
sti Paka pa bodo tega dne
odprli cesto Loke-Jurk. KL
Zeleni val na
Mariborski
Ujeti zeleni val na Maribor-
ski, kjer je na odseku med
križiščem z Dečkovo in Beži-
grajsko cesto ter uvozom na
avtocesto na Hudinji nameš-
čenih kar 6 semaforjev, je iz-
ziv, s katerim se je 2^dnje
tedne neuspešno spopadalo
kar precej voznikov. Razum-
ljivo, saj zelenega vala oziro-
ma uskladitve semaforskih
programov na tem odseku ni
bilo, odgovorni v Celju pa jo
napovedujejo za ponedeljek,
6. septembra.
Minuli ponedeljek so se v
Celju sestali predstavniki Mest-
ne občine Celje, policije, uprav-
Ijalca semaforjev podjetja Elek-
trosignal in Cestno prometne-
ga inštituta Maribor, projektan-
ta prometne signalizacije na
tem cestnem odseku. Po pogo-
vorih in ogledu na terenu so
ugotovili, da so programsko
usklajeni le trije novopostavlje-
ni semaforji pri uvozu za Tuš,
križišču s Podjavorškovo in Tr-
noveljsko ter uvozu za Prodaj-
ni center Kovinotehna, zelene-
ga vala pa se ne da ujeti s
semaforji pri križišču z Dečko-
vo in Bežigrajsko cesto ter obe-
ma obstoječima na Hudinji; pri
križišču z Ulico Frankolovskih
žrtev ter izvozom z avtoceste.
Dogovorili so se, da bodo za
vpeljavo zelenega vala na ce-
lotnem odseku Mariborske po-
skrbeli do ponedeljka, 6. sep-
tembra. Hkrati so tudi sklenili,
da bodo za vse semaforje na
območju mesta uskladili zeleni
utrip, saj se zdaj dogaja, da
semaforska zelena luč pone-
kod utripne enkrat, drugod pa
dvakrat ali trikrat. Poslej bodo
za vse semaforje določili eno-
ten, trikratni utrip. Na območju
mesta bo ponoči, med 20. in 6.
uro, ter ob nedeljah in prazni-
kih izključenih večina semafor-
jev, ves čas bodo delovali le 4
od skupno 24 semaforjev. Gre
za semaforje v križiščih obvoz-
nice vzhod-zahod s Čopovo ter
z Mariborsko in Kidričevo ter v
križiščih Gregorčičeve in Ljub-
ljanske ter Dečkove in Kersni-
kove ulice.	IS
Enim zrna jčici, drugim metle?
V marsikaterem večjem kraju se še niso lotili ocenjevanja
urejenosti okolja, v Rogatcu pa si prizadevajo že vrsto let.
Domače turistično društvo je pripravilo letos že peto ocenje-
vanje, pred tem je zanj precej časa skrbelo Društvo žena.
Turistično društvo je spremljalo urejenost okolja od začetka
poletja po vsej občini. Tako so se odločili za podelitev desetih
zmajčkov za lepo urejeno okolje, ki jih bodo v KS Rogatec
prejeli Frida in Ivanka Adrinek, Milica in Marjan Strajn, Zdenka
in Janez Novak ter Jožefa in Janez Križanec. V KS Dobovec
imajo najlepše okolje Albina in Matevž Pavlovič, Marija in Miro
Artič in Marija in Slavko Cvek ter v KS Donačka Gora Rozina in
Jože Horvat, Bojan Vrešak in Danica in Ladislav Roršek.
Na jutrišnji slovesni javni podeUtvi v Rogatcu bodo prav tako
podelili devet pohval ter eno posebno pohvalo za dolgoletno
skrb za lepo okolje, ki jo namenjajo Cvetki Šlamberger iz
Dobovca. Sicer pa v turističnem društvu razmišljajo, da bi v
prihodnje podeljevali tudi metle za tiste, ki najmanj skrbijo za
urejeno okolje. Menijo, da bi bili tako kraji še bolj urejeni, saj se
želijo vključiti v slovensko ocenjevanje krajev.	BJ
Zlatoporocenca Mencinger
V Šempetru v Savinjski doli-
ni sta zlato poroko praznovala
Vincenc in Ivana Mencinger.
Vincenc se je rodil leta 1916
v Venčeslavcih v Prekmurju
kot tretji od štirih otrok. S
trebuhom za kruhom je odšel
še zelo mlad. Bil je v Avstriji,
Ljubljani in Gorici, nazadnje
pa se je ustalil v Žalcu, kjer je
delal pri podjetju Slovenija ce-
ste kot strojnik težke mehani-
zacije in nazadnje kot poklic-
ni voznik pri Vodni skupnosti
Celje, kjer se je tudi upokojil.
Ivana, rojena Hribar, pa se je
rodila leta 1923 v Pristavi pri
Krškem kot ena od dvojčkov
v številni družini dvanajstih
otrok. Otro^štvo in mladost je
preživela doma, leta 1941 pa
so jo Nemci, skupaj s starši,
izselili v taborišče. Od tam so
se vrnili leta 1945. Dve leti
zatem je odšla od doma in se
zaposlila v Hmezadu Šempe-
ter. Tisti čas sta se z Vincen-
cem spoznala in se dve leti
pozneje v Krškem poročila.
Skupno življenje jima je pri-
neslo veliko preizkušenj in
odrekanj, srečna pa sta bila,
ko sta se jima rodili hčerki in
ko sta končno pričela graditi
lastni dom. Medtem, ko se je
ena od hčera poročila in si
ustvarila svojo družino in
dom, je druga ostala na domu
in si tukaj ustvarila družino.
Zlatoporočenca imata tri vnu-
ke in 3 pravnuke, ki v njun
dom prinašajo veselje, ti pa
uživajo njuno dobroto in lju-
bezen, kar zlatemu lesku ob
50-letnici skupnega življenja
daje še posebno žlahtnost.
Civilni obred zlate poroke js
bil v Savinovi hiši v Žalcu,
opravil ga je Janko Kos, cerk
veni pa v župnijski cerkvi sv,
Petra v Šempetru. Obred je
opravil domači župnik Mirko
Škoflek.
T. TAVČAE
REČENO (ne)STORJENq
Crno-beio brez barv
Hitchcock je baje nekoč de-
jal, da je vsaka barva lepa,
samo da je črna. In v nekem
vica pravijo, da je v tunelu
tudi belo črno. Ampak, če me-
taforično primerjamo naše
življenje z barvami, potem
moramo govoriti, ne samo o
celi barvni paleti, temveč celo
tudi posameznih odtenkih. Pa
še to je, verjetno, premalo. Si-
cer pa pustimo metafore, saj
danes sploh ni več problem v
metafori, temveč skoraj že bolj
v iskanju dobesednega pome-
na. Žal je večina ljudi, kadar
razmišlja o življenju in doga-
janju na tem svetu, bolj kot
ne, barvno slepa. Skratka, po-
sameznih odtenkov takorekoč
ni. Le izurjeni znajo razpoz-
nati med različnostmi. Večina
ostaja v mejah sivega pov-
prečja. Obstajajo še nekakšni
miselni vzorci, znotraj katerik
se sučemo. Le malokomu ji
dano izstopiti in te preostali
večina, v glavnem, zasmehn
je. Biti posebnež je tako m
samo privilegij, ampak tudi
herojstvo svoje vrste. Tvegam,
je kar precejšnje, saj se pona
vadi obrestuje šele na dalj^
rok, žal velikokrat tudi šele po
smrti. Za nas, Slovence, je vsi
skupaj, izrazito značilno !
umetnostni sferi. Tukaj na-
mreč ni vse tako merljivo /cd
drugje. V realnem življenju ji
erm tona vedno ena tona.
osem metrov pa je o_sem me
trov, razen seveda za nevroti-
ka ali psihotika. Toda mi go
vorimo o bolezenskih pojavil
druge vrste.
Ostanimo tako v umetnišk
sferi. Recimo, da nekdo razpi-
še nagrado za eno od umetnih
kih zvrsti in recimo, da poteif^
žirija izbere določeno številu
nominiranih za prvo nagri
do. Ko potem zmagovalec pO'
bere priznanje in svoj denal\
se večina ostalih počuti opt
harjene. Če verjamemo, da 'f
bila komisija toliko strokov
na, da je, od mnogih, verodo
stojno izbrala nominiranct
neka merila namreč vendarl'
obstajajo, tudi v umetnosti
pa nikakor ne moremo vi^
govoriti o objektivnosti izbof^
čisto prvega. Tu, torej, ig^
svojo vlogo sreča, naključja
včasih pa tudi poznanstvo^
podkupovanje ipd. Ampo^
tako pač je, je bilo in bO'
Nobeno pritoževanje, razbu'
janje ali žalovanje nam
pomaga. To je potrebno sp^i
jeti kot dejstvo. Iskanje krivC'
v smislu nepravilnega spol{
kraja ali česa podobnega pO-f
popolnoma nesmiselno in br^
zupno dejanje. Sicer pa, pf^
dajmo se uživanju življenji^]
umetnosti ali česar že hočeT^\
in počakajmo - čas narnf^'
vse, in vedno, postavi na p^^
vo mesto.
In kaj ima z vsem tem op^^
viti barva? Pomislite.
ZORAN PEVE^'
Kapela SV. Huberta
v Miklavžu pri Taboru so lovci LD Tabor ob zapuščeni kmetiji Zakonšek obnovili skoraj
povsem porušeno kapelo in jo posvetili sv. Hubertu, zaščitniku lovcev.
Kip sv. Huberta je izdelal rezbar amater Franc Dobnik in dokazal, da je pravi mojster dleta. Ob
slovesni blagoslovitvi kapele in kipa sv. Huberta se je zbralo veliko število krajanov občine Tabor
in članov zelene bratovščine. O tem, kako so potekala obnovitvena dela, je govoril starešina LD
Tabor Janko Šmit, zbrane pa sta nagovorila tudi taborska županja Vida Slakan in Dušan Hus.
Blagoslov sta opravila dekan Leopold Selčan in župnik prof. Pavel Sporn. Bogat kulturni program
so pripravili Savinjski rogisti, oktet Peca iz Mežice in MPZ Ivan Cankar iz Tabora. T. TAVČAR
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Od košnje do molže
Kmečki praznik v Brdcah nad Dobrno
že tretji tradicionalni
kmečki praznik na kmetiji
Bred je mimo. Tudi letos so
ga pripravili člani govedo-
rejskega društva Celje in
Kmetijska svetovalna služ-
ba Celje.
: Letošnje kmečke igre so bile
sredi avgusta, na zelo lepo,
sončno popoldne. Dobro or-
ganizirane igre in ostale prire-
ditvene aktivnosti, ki sodijo k
temu, so pripravile skrbne ro-
ke kmečkih žena in članov
društva. Vzpodbujanje sode-
lujočih na igrah in veselo za-
bavanje je potekalo od zgod-
( njih popoldanskih ur in se kar
prehitro prevesilo pozno v
noč.
Iger se je udeležilo šest ekip
iz Šentjurja, Slovenskih Ko-
njic in štiri ekipe iz območja
celjske enote. Posamezna eki-
pa je štela tri člane: po eno
dekle ali ženo in dva moška.
Pomerili so se v košnji, grab-
Ijenju, žaganju in pajsanju
hloda ter molži. Budno oko
tričlanske sodniške ekipe je
pri košnji in grabljenju zelo
strogo ocenjevalo poleg hitro-
sti tudi kakovost.
Najboljši kosec je bil mladi
Šentjurčan Ivo Majcen, ki je s
svojo kakovostjo in hitrostjo
košnje zaslužil pokal. Med
grabljicami je bilo bolj izena-
čeno, saj so prve tri grabljice
imele enako število točk. V
žaganju hloda sta bila najbolj-
ša Jože Cigeljšek in Branko
Videnšek. Pri pajsanju hloda
pa sta zmagala Ivan Korenak in
Peter Vrečko. Za razvedrilo
gledalcem in trudne roke tek-
movalcev je poskrbela zadnja
izmed iger - molža. Najbolj
utrjene roke in s tem najhitrej-
šo molžo sta pokazala zakonca
Majda in Jože Cigelšek.
Ekipe so bile po številu točk
zelo izenačene. Dve izmed
ekip sta si delili prvo mesto in
dve tretje mesto. Komisija se je
odločila za dodatno igro, ska-
kanje v vrečah, ki je določila
prva tri mesta. Ekipni zmago-
valci tretjih kmečkih iger so
bili člani podeželske mladine
iz Šentjurja v sestavi Milica
Korenjak, Ivo Majcen, Toni
Močnik. Drugo mesto je zased-
la ekipa Majda Cigelšek, Jože
Cigelšek, Branko Videnšek,
tretje mesto pa družina Nada,
Vinko in Branko Rednjak.
Omeniti moramo tudi sode-
lovanje Konjerejskega društva
iz Celja z vprego in veliko
število konj. Za popestritev
kmečkega praznika je poskr-
bel domačin iz Brdc, ki je
predstavil stari kmečki običaj,
spravilo mrve, s pomočjo krav
in lojtrnika in organizator, ki
^ pripravil vlečenje vrvi, v
kateri je sodelovalo pet ekip s
šestimi člani. Med vsemi eki-
pami so bili najmočnejši člani
ekipe Brezen.
JELKA FERLEŽ
Na odlagališču vec reda
Vozniki, ki so zadnje dni
pripeljali odpadke na odla-
gališče komunalnih odpad-
kov v Bukovžlak, so prejeli
posebna obvestila, s Icateri-
mi jih v podjetju Javne na-
prave Celje obveščajo, da po-
stopoma uvajajo nov režim
ravnanja z odpadki na od-
lagališču.
Novosti pravzaprav ne bo
veliko; s septembrom bi radi
dosledneje uveljavili odpiral-
ni čas odlagališča in voznike,
ki tudi sami dovažajo kosovne
odpadke, navadili, da je odla-
gališče med tednom in ob so-
botah odprto od 6. do 20. ure,
ob nedeljah in praznikih pa
zaprto. Posamezniki, ki so
vključeni v reden odvoz od-
padkov, lahko tudi v bodoče
brezplačno sami pripeljejo na
odlagališče kosovne odpadke
z avtomobilskimi prikolica-
mi. Tega, ugotavljajo v podjet-
ju Javne naprave, se zadnje
čase ljudje vse bolj poslužuje-
jo ob večjih urejanjih svojih
domov in okolice.
Seveda pa velja to le za
manjše kosovne odpadke, ne
pa tudi za večje odpadke kot so
avtomobilske školjke, deni-
mo. Le-te, priporočajo v Jav-
nih napravah, naj ljudje odpe-
ljejo na Dinos. Na komunal-
nem odlagališču jih sicer spre-
jemajo, vendar sprejem tovrst-
nih odpadkov zaračunajo. S
postopnim uvajanjem novega
režima bo odklenkalo tudi
vsem tistim, zvečine manjšim
podjetnikom, ki niso vključeni
v redni odvoz odpadkov, za red
okoli svojih poslovnih prosto-
rov pa so sami skrbeli tako, da
so s kombiji ali manjšimi to-
vornjaki odpadke (doslej brez-
plačno) kar sami odvažali na
odlagališče.	IS
Sezonski delavci zadovoljni
Tudi letos je prišlo v Sa-
vinjsko dolino pomagat pri
obiranju hmelja več kot de-
vetsto sezonskih delavcev iz
Hrvaške ter Bosne in Herce-
govine.
Številni med njimi prihaja-
jo že vrsto let. Včasih so bili
zadovoljni bolj, drugič manj,
letos pa je večina zadovoljna.
Obiranje bo trajalo do 10. sep-
tembra, torej bodo delavci pri
nas tri tedne. Po tednu dni, ko
so zbrali prve vtise, so nam
nekateri izmed njih povedali:
Katarina Verbanič: »Na se-
zonsko delo v Savinjsko doli-
no prihajam že vrsto let, pogo-
sto tudi spomladi, ko se dela v
hmeljiščih začnejo. Letos smo
delavci zadovoljni tako s hra-
no kot nastanitvijo, koliko pa
bomo dobili plačano, še ne
vem zagotovo.«
Ana Gregoran: »Doma sem
iz Zavrča, sem pa prihajam na
sezonsko delo že 25 let. Tu me
že dobro poznajo, moje delo
pa je čiščenje pri obiralnem
stroju. Imamo dobro hrano,
pa tudi plačilo, pravijo, da bo
letos kar dobro.«
Martin Bunič: »Sem pri-
hajam iz Donje Voče. Doma
imamo kmetijo, pa ta čas ni
tako nujnega dela, da me do-
ma ne bi mogli pogrešati.
Ker je pri nas težko zaslužiti,
nam pride prav vsak dodatni
zaslužek. Tu bom tri tedne,
moje delo pa je trganje
hmeljskih panog, za kar do-
bim tristo tolarjev na uro,
trikrat na dan hrano in stano-
vanje.«
Zvonko Štrlek: »Tudi jaz
sem iz Donje Voče, odkoder
nas je kar precej. Sem nas je
na delo prignala nuja, saj
doma zaposlitve nimamo,
tako tudi dohodka ne, od
nečesa pa moramo živeti. Se-
veda tukaj zasluženi denar
ne bo dovolj za daljši čas,
nekaj pa si bomo z njim le
pomagali.«'
T TAVČAR
Nadaljujejo se
pregledi dojk
Območno združenje RK
Laško v sodelovanju s kra-
jevnimi organizacijami
RK nadaljuje z akcijo
zgodnjega odkrivanja ra-
ka na dojki.
Doslej so akcije uspešno
izpeljah že v Rimskih Topli-
cah, Laškem, na Svibnem, v
= Jagnjenici in Vrhovem, ude-
ležilo pa se jih je okrog 850
;žensk.
V soboto bodo akciji pre-
gleda dojk v sodelovanju z
Onkološkim inštitutom iz
Ljubljane pripravili v Rade-
čah in Šentrupertu nad Laš-
kim, v mesecu oktobru pa se
;bodo pregleda lahko udele-
žile tudi ženske v Rečici,
Marija Gradcu, Jurkloštru
in Sedražu. ,.V. MAROT
Najbolj prešmentani citrarji
v Velenju so uspešno zaključili letošnji festival »Prešmentane citre«. Poleg dveh
samostojnih citrarskih koncertov, ki so jih izvedli Monika in Alenka Heričko ter Nina
Mandžuka in Dejan Praprotnik, so se prejšnji petek na Starem trgu v Velenju predstavili
številni znani in zanimivi citrarji ter ljudski pevci in godci.
Med njimi je številno občinstvo burno pozdravilo komaj 15-letno Janjo Diemat, ki je bila lani
razglašena za »slovensko Esmeraldo« in ji poklonilo lutko Pike Nogavičke. Citrarkama Bernardi
Potočnik in Jasmini Levičar, ki sta sodelovali na vseh srečanjih, pa so podarili spominsko broško
z grbom občine Velenje.
Organizatorja, Kulturni center Ivan Napotnik in Krajevna skupnost Staro Velenje, sta ob koncu
razglasila najbolj prešmentane citrarje in ljudske pevce. Za najbolj prešmentano citrarko so
razglasili Cito Galič, najbolj prešmentana ljudska pevka je postala Pepca Lešnik iz Velenja, za
najbolj prešmentano citrarsko skupino pa razglasih ljudske pevke Domima s Prevorja na
Kozjanskem. Poleg priznanj so jim izročili veliko citrarsko torto.	M. M.
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije vabi na septembrske krvodajalske
akcije. V Vitanju lahko darujete kri jutri, v petek, 3. septem-
bra, v Ločah 8., v Laškem-Rimskih Toplicah ter v Steklarni
Rogaška Slatina II. 16., na Polzeli 17., v Steklarni Rogaška
Slatina I. 23. ter v Slovenskih Konjicah 29. in 30. septembra.
Za carja ribnika Jernejček
Ribiška družina Slovenska Bistrica, sekcija Slovenske
Konjice, organizira v nedeljo, 5. septembra, z začetkom ob
8. uri, ribiško tekmovanje za naslov Car ribnika Jernejček v
letu 1999.
Laskavi naslov bo pripadel ribiču, ki bo ujel največjo ribo.
Tekmujejo lahko vsi ljubitelji ribolova, ne glede na članstvo v
ribiški družini, startnina pa je tisoč tolarjev. Po končanem
tekmovanju in kronanju carja bo za člane sekcije še ribiški
piknik.	FŠ
PLANINSKI KOTIČEK
V septembru še trije izleti
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v septembru
še tri pohode.
Prvi bo dvodnevni in sicer 18. in 19. septembra na Zermulo in
Monte Cavallo, po poti prijateljstva treh dežel. Odhod bo v soboto
ob 4.30 z avtobusne postaje ob Glaziji.
25. septembra bo pohod na Krn čez Batognico, kamor bo odhod
ob 5. uri zjutraj z Glazije.
Tretji pohod pa bo na Svete Višarje in Kamniti lovec. Odhod z
Glazije bo v nedeljo, 26. septembra, ob 5. uri zjutraj.
Prijave in informacije dobite po telefonu 452-927. M. MAROT
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Mož, ki ne sanja
Anton Jelen iz Arnač pri Šentilju si želi, da bi ga zdravili drugače
[z:
Prišel je nekega poletnega četrtka, dopold-
ne. Izrazito visok, močnejši, s sivo brado, v
domačih copatih in z ostanki las po vratu,
Anton Jelen iz Arnač pri Šentilju je deloval
nekoliko zanemarjeno. In prestrašeno ter
hkrati razočarano in tudi jezno.
Prinesel je pismo, ki ga je napisal pred kratkim;
čeprav že vse, odkar se je leta 1980 prvič zdravil v
psihiatrični bolnišnici, razmišlja o tem, kaj bi
storil, da bi pozabil na tisto, kar je med tremi
hospitalizacijami doživel in predvsem, da bi mu
nehali dajati injekcije, ki jih kot pravi, dobiva že
dvajset let. »Ker sem bil tudi sam v umobolnici,
trdim, da je to bolj uničevalnica kot pa bolnica.
Značilnosti tistih, ki so bili v umobolnici, so
popolna nespečnost, nezmožnost za delo in spol-
na nezmožnost pri mnogih. Večino teh pojavov
zdravniki grobo zavračajo. Ko sem šel k odvetni-
ku, mi je rekel: »Vsi ti skupaj držijo. Za nespečnost
dobivajo bolniki zdravila. Zakaj bi jemali zdravila
še naprej, če so prej dobro spali? Tudi po teh
zdraviUh se slabo spi, razen tega pa se ti nič ne
sanja. Zato trdim, da zdravila
niso primerna, vsak bolnik, ki
mu jih dajejo dolga leta, pa bi
moral dobiti odškodnino. Zelo
pogosto so uporabljali prisilni
jopič in zaprto posteljo, tudi
sobolniki pa so v zaprtih prosto-
rih. Tudi v domovih za oskrbo-
vance posiljujejo s škodljivimi
zdravili, da so ljudje čim bolj
mirni. V bolnice vozi policija
ljudi včasih za prazen nič. Ljudje
po krivem verjamejo, da so v
bolnicah norci. Vendar so to
normalni, le bolni ljudje, po
zaslugi zdravil kot ožgani v
obraz, smrtno bledi ali pa jim
vleče usta skupaj in trese glavo,
slinijo se in sploh se počutijo
mizerno. Tako se v bolnišnicah
dogaja težak kriminal. Kdor se
mi želi javiti, ker so ga uničili,
naj se oglasi na naslov: Anton
Jelen, Amače 23, Šentilj, 3320
Velenje. Najboljše, da se oglasite
osebno.«
Tako je v pismu, namenjenem
javnosti, zapisal Anton Jelen in
povedal, da je vsa ta leta upal, da
se bo našel kdo, ki bo pomagal,
ki bo kaj javno rekel ali zapisal
proti delovanju slovenske psi-
hiatrije, zdravilom, zdravljenju,
dogajanju v teh bolnišnici.
Upal je, da mu nekega dne mo-
goče ne bo potrebno več jemati
zdravil oziroma injekcij, da bo
lahko začel spet delati in kaj
zaslužil, da bo lahko imel nor-
malen spolni odnos z žensko, ki
mu je bila všeč. Zdaj živi pri
bratu, od mesečnega dohodka v
višini 23.000 tolarjev mu daje
10.000 tolarjev za hrano. Razo-
čaran je, ker se mu ljudje smeji-
jo, ko se v mesto pripelje z
navadnim, ženskim kolesom,
orjak, kot je, vendar si ne more
kupiti boljšega. Strah ga je, kako
bo na starost, mama mu pravi,
da bo najboljše, da gre v dom,
vendar ne ve, kako ga bo plače-
val. Preden je zbolel, je deset let
živel v Avstraliji, kjer je bilo
popolnoma drugače, pravi, ven-
dar tam ni imel nikogar, zato se
je vrnil k strašem in bratom in
sestram. Brat, pri katerem živi.
ima sam šest otrok, zato težko
skrbi še zanj, ki je star 58 let mu
in že obisk bolnišnice, kamor
hodi po injekcije, predstavlja
velik strošek. Zakaj je prišel^ k
nam v uredništvo, kaj želi? »Že-
lim si samo povedati, kaj vse se
mi je zgodilo in da je moje
življenje zdaj uničeno. Želim si
prenehati hoditi po injekcije,
vendar ne morem, ker je potem
še slabše. Želim si, da z^avila
ne bi več uničevala ljudi in da bi
tiste, ki jih je mogoče pozdraviti
drugače, poizkušali pozdraviti
brez zdravil in prej kot v dvajsetih
letili,« pravi. In želi si vedeti,
kako bo preživel starost. Bo
umrl, jo bo preživel v Grmovju,
Hrastovcu ali v kakšnem drugem
psihiatričnem zavodu? Kdo bo
oskrbo zanj plačal? Bo še vedno
odvisen od injekcij? Jo bo preži-
vel svoboden ali zaprt?
Zdravniki seveda vedo, kako
opravljati svoje delo in zapis v
časopisu Antonu Jelenu ne more
pomagati. Se ga bo usmilila drža-
va, sorodniki, kakšna dobrodel-
na organizacija? Mu bo pomagal,
za večino ljui z usodami, k^-
šna je njegova, ^o težko priča-
kovan zagovornik duševnih bol-
nikov ali morda varuh človeko-
vih pravic? Bo za to, da se lahko
obme na koga od njiju, sploh
kdaj izvedel? Ali bo še naprej
živel v nenehnem strahu, med
negotovostjo in posmehova-
njem, življenje pa mu bo krojilo
vmesno obdobje med v zdravs-
tveni izkaznici zapisanim enim
in naslednjim datumom, ko mo-
ra na psihiatrijo po novo injekci-
jo? Kot že dvajset let... Verjetno
bo to počel še naprej, vendar, ker
se zaveda, kaj se mu dogaja,
morda z upanjem, da bosta slo-
venska država in zdravstvo vsaj v
prihodnjem tisočletju proizvaja-
la manj tragičnih usod kot je
njegova. NINA M. SEDLAR
_ Foto: GREGOR KATIČ
Anton Jelen.
Paradižnik pa lak!
Pri Turnškovih v Založah pri Polzeli se pozna skrbna gospodinji-
na roka. Imajo veliko rož in vzorno obdelan zelenjavni vrt, kjer je
dovolj zelenjave za vso družino in tudi za ozimnico. Gospodinja
Anica je še posebej ponosna na paradižnik, za katerega sama
pripravi seme, ga seje in sadi. Medtem ko se letos vrtičkarji zaradi
slabe letine paradižnika v glavnem pritožujejo, se pri Turnškovih
paradižnikova stebla kar šibijo pod težo plodov, med katerimi
nekateri tehtajo tudi več kot kilogram. Tudi gospodar Matija je
vesel domačega pridelka.	T. TAVČAR
DESKANJE
PO SPLETU
Šok na spletu
Dandanašnji se je v poplavi
raznih spletnih direktorijev z
naslovi zanimivih lokacij na In-
ternetu že kar težko znajti. Iskal-
niki in direktoriji postajajo vse
bolj ozko usmerjeni, kar je prav-
zaprav edina rešitev za množico
novih informacij, ki vsakodnev-
no polnijo splet. Nekateri to
počno tudi iz povsem tržnih
razlogov, recimo Macromedia s
svojo Shockwave tehnologijo
(www.shockwave.com). Ker je
potrebno imeti za ogled te strani
poseben programski dodatek,
bo morda prvi obisk v ^četku
malce daljši, a nič zato. Čakanje
se izplača, verjemite mi.
Kakšno vezo ima ta stran s
specializiranimi direktoriji, me
sprašujete? Ja, naslovu http://
w3.to/thelinkz je namreč po-
stavljen skromen, a zelo kori-
sten seznam spletnih strani,
uporabljajo Shockwave tehno-
logijo, The Linkz. Naslovov je
manj kot 500, kar je za internet-
ne razmere resda bolj malo,
vendar se nikar ne pustite zave-
sti. Na njem boste našli toliko
zanimivih povezav, da boste
imeli resnično dosti dela s pregle-
dovanjem. Kako naj napišem?
Multimedija v vsem svojem sija-
ju? Upam, da ne pretiravam.
Kljub drugačnemu designu, ki
smo ga vajeni pri spletnih sezna-
mih na Internetu, je zasnova vse-
binsko zelo podobna starejšim in
večjim bratom. Poleg najbolj po-
membnih naslovov, novosti, re
ferenc in učnih povezav, so tu še
najboljše straiii dneva in tedna,
veliko je povezav za ustvarjalce
spletnih strani s Shockwave teh-
nologijo, veliko pa je tudi po-
vsem zabavi namenjenih strani.
Od animiranih avantur do tridi-
menzionalnega biljarda. In vse
lahko igrate samo z vašim splet-
nim brskalnikom.
Ne preveč presenetljivo je, da
se s to tehnologijo zelo radi uk-
varjajo tudi ustvarjalci, predvsem
glasbeni. Povezave na njihove
strani vam lahko pripravijo mar-
sikatero presenečenje. Jasno,
glasba ni več dovolj. Stvari se
morajo bliskati. Pa tudi multina-
cionalke se ne branijo Shockwa-
ve tehnologije. CBS, na primer, je
v tej tehnologiji postavila nekak-
šen spletni napovednik za stran
Sporstpoint (http://cbs.sportsli-
ne.com/u/sportspoint/sports-
point.html).
Zdi se, da je multimedijska
naravnanost Shockwave-a re-
snično še najbolj razveselila in-
dustrijo zabave. Zaradi podob-
nosti z videom je moč najti tudi
vrsto spletnih reklam za proizvo-
de, ki smo jih doslej srečevali
predvsem na televizijskih progra-
mih. Priznati je sicer treba, da
ima ta tehnologija v primerjavi z
videom nekatere omejitve, ven-
dar te ne predstavljajo kakšnega
večjega prepada med eno in dru-
go-	^
Zanima me, kakšna bo prihod-
nost. Intemet ima svoje omeji-
tve, po drugi strani pa so o
takšnih grafičnih in zvočnih pef'
formansah na osebnih računal-
nikih, kot so na voljo daiieS'
pred nekaj leti lahko le sanjali. ^
tem trenutku malce paše za oči
ne škodi. Še več, prav prileže se
Želim vam prijetno deskanje.
Vasja Ocviri'
vasja@eurocom.s'
Deseto leto proti
bolečinam
V zdravilišču Laško so doslej pripravili 236 programov Šole proti bolečini v križu - Za
otroke šola dobre drže
Ena od pomembnih usme-
ritev v Zdravilišču Laško je
tudi zdravljenje obolenj hrb-
tenice. Število bolnikov, ki
so se v Laškem zdravili zara-
di bolezni in poškodb hrbte-
nice, narašča. Leta 1990 je
bil delež teh bolnikov 22-
odstoten, v preteklem letu pa
se je povečal že na 28 odstot-
kov.
S predavanji Šole proti bo-
lečini v križu so v Zdravilišču
Laško pričeli julija 1990. Pro-
gram je zdravstvenovzgojni in
preventivni in traja tri dni po
eno uro. Udeleženci se sezna-
nijo z zgradbo in funkcijo hrb-
tenice, s pravilno telesno dr-
žo, z mehanizmi, ki povzroča-
jo bolečino, s protibolečinski-
mi položaji, z analizo biome-
hanike hrbtenice pri gibanju
in pri različnih položajih, s
tehniko dvigovanja in nošenja
bremen in z nasveti v primeru
akutne bolečine. Pogovarjajo
se o bolečinah in motnjah v
hrbtenici, ki so predvsem po-
sledica pretirane fizične de-
javnosti ali pa premalo giba-
nja. Obe skrajnosti povzroča-
ta vedno več težav v gibalnem
sistemu.
Področja, na katera lahko
najbolje vplivamo v smislu
spreminjanja stila lastnih živ-
ljenjskih vzorcev, so prehra-
na, odnos do škodljivih raz-
vad, telesna dejavnost, medse-
bojni odnosi in vedenje o
zdravju. V preteklem letu so v
zdravilišču organizirah 36
programov Šole proti bolečini
v križu, ki jih je obiskalo 357
bolnikov, kar je 33 odstotkov
vseh stacioniranih bolnikov,
ki so se zdravili zaradi bolezni
in poškodb hrbtenice. Žal v ta
program niso vključeni ambu-
lantni bolniki, ki jih je bilo
326, ki se zdravijo zaradi bo-
lezni in poškodb hrbtenice,
skoraj polovica vseh, ki priha-
jajo v Laško na zdravljenje. V
desetih letih je bilo organizi-
ranih 236 programov Šole
proti bolečini v križu, ki jih je
obiskalo 2.138 bolnikov in
gostov.
V Zdravilišču Laško so pre-
pričani, da bi bilo program, ki
bi bil prilagojen otrokom in bi
jih učil tudi pravilne drže,
treba izvajati že v zgodnjih
letih. Zato so ponudih Šolo
dobre drže vsem osnovnim šo-
lam. Program je podprl Zavod
za zdravstveno varstvo, ki ga
je vključil v katalog izobraže-
vanj za to šolsko leto. Poleg
fizioterapevta bosta v progra-
mu sodelovala še šolski zdrav-
nik in psiholog.
Šola dobre drže in Šola pro-
ti bolečini v križu sta le dve od
poti do zdrave hrbtenice. V
Zdravihšču Laško se trudijo
vsi strokovni delavci z zdravs-
tvenim vodjem, Silvestrom
Kreljem, dr. med., speciali-
stom fiziatrom, z ortopedi iz
bolnišnice Valdoltra, z nevro-
kirurgom ter travmatologi iz
Kliničnega centra" v Ljubljani,
da bi bolnike s težavami v
križu čim prej pozdravili.
■ MAJDA ANŽIN
Ob jubileju bodo razvili prapor
Društvo upokojencev Šentrupert, ki združuje 110 čla-
nov, letos praznuje 10-letnico delovanja.
Odločih so se, da bodo ob jubileju razvili svoj društveni
prapor. Zanj so v zadnjih dveh mesecih zbirah prispevke za
trakove in zlate ter srebrne žebljičke. Slovesnost s kulturnim
programom in družabnim srečanjem vseh upokojencev in
gostov bo to soboto ob 14. uri pri gasilskem domu v
Šentrupertu nad Laškim.	V. MAROT
AKCIJE NOVEGA TEDNIKA
15
Spust v jame in domovanje čarovnic
Med sobotnim izletom smo si ogledali Škocjanske jame, Rakov Škocjan in Cerkniško jezero - Izletniki polni dobre volje in kondicije
Kot že nekaj zadnjih sobot v
jiesecu, nas je Izletnikov avto-
t,us tudi zadnjo soboto v avgu-
stu na postaji čakal ob sedmih
zjutraj. Za volan je tokrat sedel
nabavni voznik Tone, ki nas je
varno odpeljal proti Škocjan-
skim jamam, ki so bile cilj
potnikov, ki so se prijavili na
tokratni izlet Novega tednika.
Redko so izletniki že na za-
detku poti tako dobre volje, kot
so bili tokrat. Šal in pesmi ni
manjkalo vse do Škocjanskih
jam, kamor nas je po polur-
nem počitku v prijetnem hladu
lepo urejene restavracije Re-
gionalnega parka Škocjanske
jame prišla iskat vodnica. Z njo
smo se najprej odpravili do
vedoval naš prihod, so ugotovili
pripadniki moške polovice iz-
let^ov, vendar smo se kljub
temu, da je jasno nebo odpiralo
pogled na Slivnico, na kateri se
že stoletja zbirajo čarovnice, ra-
je odpravili proti svetovno zna-
nemu presihajočemu jezeru in
si ogledali njegove kotanje in
ponikalnice, iz katerih je voda
odtekla šele pred nekaj dnevi.
Da je Cerkniško jezero zares
nekaj posebnega v svetovnem
merilu, smo spoznali tudi ob
obisku domačije Mirka Kun-
steka, ki vodi društvo ljubiteljev
Cerkniškega jezera, imenovano
Kačji pastir, hkrati pa je v doma-
či hiši pred petimi leti odprl
entnografski muzej, kjer obi-
skovalcem prikazuje, kako so
domačini, ki živijo v okolici je-
zera, zliti s tem jezerom in kako
zelo so že stoletja odvisni od
rib, ki živijo v njem. Najbolj
pogosta riba je ščuka, največja,
ki jo je ulovil Mirko, je tehtda
kar 12 kilogramov, naše izletni-
ke pa je prevzelo predvsem
pristno notranjsko narečje, v
katerem jim je Mirko predstavil
čar in lepoto Cerkniškega jeze-
ra. Druga tema, ki jih je oč^ala,
je bil opis krivolova in pa poda-
tek, da Mirko Kunstek sodeluje
tudi s Slovensko akademijo
znanosti in umetnosti ter z RTV
Slovenija, s katerimi je v zadnjih
dveh letih posnel že dva filma o
skrivnostih tega jezera.
Po vseh naštetih ogledih in
avanturah smo bili že zelo
utrujeni in lačni, zato smo se
iz kraja, imenovanega Dolenje
Jezero, odpravili v nekaj mi-
nut oddaljeno Dolenjo vas,
kjer so nas pri kmečkem turiz-
mu Kontrabantar pričakali z
izdatnim kosilom oziroma že
skoraj z večerjo, ki sta ji sledih
še smetanova sladica in kavi-
ca. Siti in polni novih, prijetnih
izkušenj, smo se v zgodnjih
večernih urah odpravili do-
mov. Voznik Tone je spet
prevzel volan, dobrovoljni iz-
letniki pa so prijatelje iz avto-
busa vso pot do Celja, kjer
smo se poslovili do prihodnje-
ga izleta, razveseljevali z izvir-
nimi šalami in obilo dobre vo-
lje. ki jo je ostalo dovolj tudi za
domov.
NINA M. SEDLAR
Skupinska fotografija bralcev Novega tednika ob izhodu iz Škocjanskih jam. Če se ne bi
posrečila, bi se v jame odpravili še enkrat.
POGLEJMO - POJEJMO
vhoda v slovite jame, ki so jih
za obiskovalce odprli pred
približno sedemdesetimi leti,
od leta 1986 pa so pod zaščito
organizacije Unesco, ki jim je
podehla status svetovne narav-
ne znamenitosti.
Zaposleni v Škocjanskih ja-
mah se ves čas trudijo, da bi
svetovni sloves upravičili, saj
sta tako okolica kot notranjost
jam, po katerih smo hodili
pribhžno uro in pol, zares lepo
urejena. Med sprehodom po
ozkih jamskih poteh so naši
izletniki dokazali, da so polni
kondicije, saj ni iz jame nihče
prišel preveč upehan. Pravi
podvig je dosegla naša zvesta
bralka Silva Novak, ki se je
vse do sobotnega izleta zelo
bala višine, hoje in teme. Kljub
temu smo jo, skupaj s prijatelji
iz avtobusa, vendarle uspeli
prepričati, da se je spustila v
jamo, kar je storila tudi zato.
ker smo ji zagotovili, da se bo
lahko sredi poti obrnila in se
nazaj na zemljo vrnila tam,
kjer je vstopila, če ji bo prehu-
do. To se seveda ni zgodilo -
prvič zato, ker so vhod v jamo
za nami zaklenili, drugič pa,
ker je bilo Silvi v jamah tako
zelo všeč, da bi se potem, ko
smo vsi skupaj spet ugledali
sonce, vanje skoraj spustila še
enkrat. Okoli dveh smo zapu-
stih območje Škocjanskih jam
in se odpravili proti Notranj-
ski.
Med potjo proti Cerkniške-
mu jezeru smo se najprej usta-
vili v Rakovem Škocjanu, kjer
smo si ogledali Mali naravni
most in del naravoslovne učne
poti oziroma območja, kamor
veliko slovenskih šolarjev hodi
v šolo v naravi, potem pa smo
se odpravili proti Cerknici. Velik
napis »Noč čarovnic« pred ob-
činsko stavbo je očitno napo-
OBČINSKA OBELEŽJA
Občina Nazarje
Mlajše naselje se je razvilo na poplavnem
sotočju Savinje in Drete južno in zahodno
od gradu Vrbovec, ki se prvič omenja leta
1248. Ob prevladujoči lesni industriji se je
po drugi svetovni vojni razvila še vrsta dru-
gih industrijskih obratov.
Danes veljajo Nazarje za gospodarsko sre-
dišče Zgornje Savinjske doline. Les, ki je dolga
stoletja veljal za poglavitno gospodarsko pano-
go, spremlja Nazarje tudi v občinskih simbolih.
Grb - Na deljenem ščitu poznogotskega
stila, sanitske oblike, je zgoraj v zelenem
srebrn enonastropen dvorec z rdečo šdrikap-
no streho. Na vsaki njegovi strani se ga dotika
po ena rondela (okrogel stolp), zaključena z
vencem cin (nadzidkov) in s
koničasto rdečo streho dvor-
ca enakih višin. Spodaj so v
srebru v eni vrsri tri zelene
smreke.
Zastava - Zastava občine Na-
zarje je zeleno-bela-zelena s
tremi zelenimi smrekami v eni
vrsti na srednjem belem polju.
Razmerje višine zastavine rute
proti dolžini je 1:2,5. Zastavina
ruta je vertikalno razdeljena na
tri barvna polja, tako da je
srednje polje kvadratno. Stran-
ski polji in smreke so v enaki
zeleni barvi kot je občinski grb,
srednje belo barvno polje nosi
atribut občinskega grba, tri ze-
lene smreke z deblom, postav-
ljene v eni vrsti.
Sedež občine: Savinjska
cesta 4, 3331 Nazarje; površi-
na 41 km^ Povprečna nad-
morska višina 654 m; število
naselij 14; število prebival-
cev 2583; gostota prebivals-
tva na km^ 63; delež Sloven-
cev 94,5%; delež moških
48,7%; delež žensk 51,3%; šte-
vilo gospodinjstev 780; pov-
prečno število članov gospo-
dinjstva 3,3; delež aktivnega
prebivalstva 49,9%; delež
prebivalstva do 20 let starosti
29,5%; delež prebivalstva od
21 do 60 let strarosti 53,8%;
delež prebivalstva nad 60 let
starosti 16,7%; stopnja rod-
nosti 12,8 promila; stopnja
umrljivosti 10,1 promila; na-
ravni prirastek 2,7 promila;
(podatki za leto 1996).
BRANKO GOROPEVŠEK
16
REPORTAŽA
Neustrašni
ruševinarji
Življenja, pod ruševinami ukleščenih ljudi ob potresu v Turčiji, so bila odvisna tudi od
izostrenosti pasjih čutov
Pravijo jim ruševinarji. Psi,
ki imajo malone čudežen voh
in pogumen značaj, nudijo ne-
precenljivo pomoč ob največ-
jih katastrof. V Hutiji, ki jo
je pred dnevi prizadel uniču-
joč rušilni potres, terjal je naj-
manj trinajst tisoč žrtev, so bili
izšolani štirinožci med najbolj
zaželenimi reševalci. Ker pod
porušenimi hišami, ki se zgru-
dijo na glave ljudi kot domine,
začutijo bitje srca, človekov
strah pred smrtjo in nagon po
preživetju. Častijo življenje, ob
vonju po mrtvih zajokajo.
Njihov voh je najmanj enajst
tisočkrat občutljivejši od člove-
kovega. V količini vode, s katero
bi napolnili olimpijski bazen,
zmorejo zaznati kapljico kisa.
Zmožni so zaznati petsto tisoč
vonjav in si jih zapomniti. Nobe-
na tehnična naprava za odkriva-
nje živih pod ruševinami jih ne
more nadomestiti. Pri iskanju si
reševalci lahko pomagajo z me-
hanskimi geofoni, napravami, ki
zaznajo šume pod ruševinami in
tisočkrat okrepijo zvok. Angleš-
ki znanstvenild so izdelali detek-
tor za iskanje živih bitij, ki pod
ruševinami zaznava toploto tele-
sa, Američani pa so razvili celo
vonjski detektor oziroma ume-
ten pasji nos, ki na terenu še ni
dovolj preizkušen. S pasjim
smrčkom, ki ob najdbi zadrhti
od vznemirjenja, se umeten pas-
ji nos ne more zares kosati. V
tehnične naprave, naj bodo še
tako izpopolnjene, namreč ne
morejo vgraditi naravne inteli-
gence in želje po reševanju.
V Sloveniji imamo, kot je po-
vedal Vlado Gerbec, poveljnik
vseh reševalnih enot pri Kinološ-
ki zvezi Slovenije, 164 reševal-
nih psov, izšolanih za iskanje
preživelih v ruševinah, snežnih
plazovih in na terenu. Vsako leto
opravijo preizkušnjo in glede na
rezultate sestavijo državno inter-
vencijsko enoto, ki šteje petnajst
najboljših vodnikov in prav toli-
ko izjemnih psov. Pri nas so
največkrat izbrani zlati prinašal-
ci, labradorci in nemški ovčarji.
Letos so sodelovali že v osem-
najstih akcijah iskanja pogreša-
nih oseb. Starko, za katero se je
izgubila vsaka sled, so iskali to
poletje na Ljubnem in v okolici,
kjer je 42 psov in vodnikov pre-
česalo vsako ped enaindvajsetih
kvadratnih kilometi^ov.
Akdja
Ob poti"esu v Egiptu je prebi-
valcem v Kairu pred leti pohitelo
na pomoč pet slovenskih reše-
valcev, ob letošnjem katasti"ofal-
nem potresu v Turčiji, v katerem
je po ocenah turške vlade brez
sti-ehe ostalo dvesto tisoč ljudi,
je v sredo, 18. avgusta, odšlo iz
Slovenije na prizadeto potresno
območje deset najbolj izurjenih
psov in njihovih vodnikov.
Psom namenjajo letalske
družbe običajno prostor med
prtljago, a tokrat so lahko osta-
li kar ob svojih vodnikih v pot-
niškem razredu. »Po pristanku
je turška policija poskrbela, da
smo zelo hitro zapustili letahš-
če, prestopili na trajekt in od-
pluli proti Valovi, mestu, ki
ima približno 80 tisoč prebival-
cev, poleti pa gosti kakšnih 30
tisoč turistov. Od daleč ni bilo v
mestu videti nič nenavadnega,
od blizu pa nas je šokiral kaos.
Ljudje so iskali svoje sorodnike
in kopali po ruševinah. Naj-
manj 90 odstotkov hiš je bilo
močno poškodovanih, pre-
maknjenih s temeljev, številne
so se sesedle kot hišice iz kart.
Oprema je prvi večer zaostala
za nami in bih smo brez sve-
tilk, rokavic, zaščitnih oblek,
čelad, šotorov, hrane in vode.
Kakor hitro so nam domačini
in pripadniki vojske posodili
najnujnejšo opremo, smo odšU
na teren,« je povedal Matej
Špeh, elektrotehnik iz Velenja,
član celjskega kinološkega
društva, ki je bil v akciji z
Arsom, petletnim nemškim
ovčarjem. Večina psov in nji-
hovih vodnikov se je prvič
preizkusila v tako težkih pogo-
jih, le Franc Kogovšek in nje-
gova labradorka Luca sta že
doživela podobno izkušnjo v
Kairu. V Turčiji, pravijo reše-
valci, je enajstletna Luca znova
dokazala, kaj zmore razmišlju-
joč štirinožec. Vsaka najdba je
uspeh ekipe in številnih drugih
ljudi, ki so ostali doma, a se
leta in leta ukvarjajo s trenira-
njem in vzgajanjem reševalnih
psov.
»Prvo noč smo v iskanju do-
živeli neuspeh. Naši psi niso
trenirani za iskanje mrtvih.
Zaznali so ogromno trupel in
to jih je begalo. V naslednjih
dneh, imeli smo že lastno
opremo, je bilo že bolje. Psi so
se privadili novim pogojem,
čeprav je bilo zanje iskanje pri
temperaturi skoraj 40 stopinj
izjemno utrujajoče. Smrad, ki
se je razširjal zaradi hitrega
razkrajanja trupel v vročini, je
bil neznosen in najbolj moteč.
Krizni štab nam je dajal navo-
dila in v pripravljenosti ■ smo
bili 24 ur na dan. Kar najhitre-
je smo odšU tja, kamor so nas
poslali,« je še povedal Matej
Špeh. »Prostovoljci so nas pre-
važali na tovornjakih, v oseb-
nih avtomobilih, terenskih vo-
zilih, z gliserji in psi so se
obnašali odlično,« je dejal
zdravnik Anton Grad, ki je
teren preiskoval z zlatim pri-
našalcem Ojem. Najhuje je bi-
lo zatrditi, da ni pod ruševino
nikogar, ne živega ne mrtve-
ga, kajti za njimi je čakala
ekipa s težkimi delovnimi
stroji, ki je objekt poravnala z
zemljo. Usoda morebitnih
preživelih, ukleščenih v stis-
njenih tunelih, ki so vzdržali
pod težo železa in betona, je
bila odvisna od izostrenosti
pasjih čutov.
Brezdomci
Reševalni psi lahko zaznajo
človeka, ki je obtičal med ru-
ševinami do dva metra globo-
ko, zasute v snegu pa so naka-
zali že tudi v globini osmih
metrov. V ruševini jih lahko
precej zmedejo zračni tokovi,
ki mešajo vonjave in tudi zato
so v Turčiji vsako ruševino
pregledali večkrat z različnimi
psi. »V večini primerov so nam
sporočati, da so v določeni
ruševini slišah trkanje, glaso-
ve in za iskanje v vsaki smo
porabili tudi več ur. Velikokrat
ni bilo odziva, a če so psi z
laježem ali s kopanjem naka-
zali možnost, da je kdo preži-
vel, smo obvestili tehnične
ekipe in odšli naprej,« je pri-
povedoval dr. Anton. Grad.
»Psi so fantastični,« jim je de-
jal tolmač v Valovi, ko je prihi-
tel za njimi. »Na mestu, ki ste
ga nakazali, smo našli dve leti
in pol starega otroka. Njegova
mama je bila že mrtva, a de-
ček je preživel«
»Ob vsaki porušeni hiši smo
bili priče družinskim tragedi-
jam, ki nam niso smele do
živega. Naša naloga je bila is-
kanje preživelih. A kdor je os-
tal živ, je bil
hudo ranjen,«
je dejal Matej
Špeh. »Priza-
deli so nas
prizori podr-
tih domov in
stoičnost pre-
bivalcev, ki je
včasih mejila
že na apati-
jo,« je pove-
dala Vera Mi-
količ, edina
ženska v slo-
venski reše-
valni enoti, ki
je bila v akciji
s štiriletnim
nemškim ov-
čarjem Sa-
kom. Tja bi
šla še enkrat.
Naši reševalci
so sodeč po
povratnih informacijah, ki so
jih prejeU med iskanjem, od-
kriti šest preživelih. Iskali so
jih tudi v Golciiku, mestu, ki
je 30 kilometrov oddaljeno od
epicentra in je bilo še bolj
prizadeto kot Valova. »As, la-
bradorec Matevža Cankarja,
je na eni od ruševin začel ve-
selo lajati. Preživelega je na-
kazal tako jasno, kot bi bil na
treningu. Naša ekipa je opozo-
rila na to mesto in čez nekaj ur
so jih obvestiti, da so prav tam
odkopali štiri ljudi,« je pripo-
vedoval Anton Grad.
V Turčiji je pomagalo teren
preiskovati 150 psov iz naj-
manj petnajstih držav. Koliko
življenj so rešiti, za zdaj ni
znano niti po približni oceni,
je dejal vodja slovenske reše-
valne enote dr. Dušan Nečak,
ki je tudi podpredsednik med-
narodne organizacije Interna-
tional Rescue Dogs Organiza-
tion. Doktor zgodovine je tudi
lastnik in vzgojitelj dveletnega
labradorca Tarka. Po trditvah
vodnikov je Dušan Nečak po
očetovsko bdel nad ekipo in v
kaotičnih razmerah skrbel za
razporejanje, komunikacije in
logistiko. Po njegovi oceni so
pri delu pogrešali predvsem
specializirane strokovnjake in
ekipo, ki bi pomagala razčiš-
čevati teren. In prej ko bi prišli
na prizadeto območje, bolje bi
se lahko odrezali. V reševaln«
akcije so ekipo v petih dne!
klicali enaintridesetkrat in \
eni sami akciji so velikokr^
pregledali tudi po tri ali štki
ruševine. Čeprav na snui
utrujeni, so se zavedali, da jt
vsaka ura dragocena, kajti
možnosti, da bi pod gmotami
betona in železa še kdo preži-
vel, so bile iz dneva v dac
manjše.
V slovensko mobilno enoto
reševalnih psov so vključeni
trije člani iz celjskega kino-
loškega društva. Poleg Mate-
ja Špeha, ki je bil z Arsom ?
Turčiji, sta v enoti najbolj
izurjenih tudi Grega Smode
s psom Peronom in Jun|
Turk s psom Panom.
Ljudje, ki so z nejevero zri
v brezoblične kupe, kjer je
njihovo življenje imelo dom,
jokali nad plastičnimi vreča-
mi, v katere so zavili njihove
najdražje, so v reševalcih vi-
deli moralno oporo. Domačini
v Valovi in Golciiku so jim
ponujali sadje in vodo, čeprav
sami niso imeli ničesar več.
Spali so v belih šotorih rdeče-
ga križa v parkih in na obali'
Pse, ki so sestopali z ruševin,
so nežno objemati.
KSENUA LEKI(!
Ekipa vodnikov in reševalnih psov, ki je bila v akciji v Turčiji. Stojijo Stane Sire z Neco,
zdravnik Anton Grad z Ojem, Stanko Škrabar z Runom, Franc Kogovšek z Luco, Matej Špehi
Arsom in vodja dr. Dušan Nečak, v prvi vrsti so Vera Mikolič s Sakom, Damjan Dimič s Kak,
Matevž Cankar z Asom, Andrej Sterle s Sito in Dušan Weber z Orko.
Ulica v Valovi, v mestu, ki potresa ni preživelo.
Sak in As po končani akciji. Črni labradorec
Matevža Cankarja je pritajeno življenje pod
ruševinami naznanil z veselim laježem. Pod
gmoto železa in betona so našli štiri preživele.
Matej Špeh in Ars. Vsak teden trenirata v celjskem Lokrovcu
REPORTAŽA
17
Malo drugačna ohceh...
Minulo soboto si je bilo
mogoče v Celju ogledati ne-
navadno poroko, zanimivo
predvsem za vse tiste, ki jih
privlačijo starodobni avto-
inobili in motorji.
Sprevod mladoporočencev
je bil namreč sestavljen iz ze-
lo zanimivih in redkih primer-
kov oldtimerjev. Kolono avto-
mobilov, ki se je pomikala iz
Dramelj skozi Šentjur in nato
po stari teharski cesti do
mestnega jedra, je na čelu
spremljal policijski motocikel
Indian iz leta 1937. Gre za
motor z gibno prostornino
1300 cmMn štirimi valji. Pod-
jetje Indian je bilo ustanovlje-
no leta 1901, kar pomeni, da je
starejše kot veliko bolj znani
Harley Davidson. Temu poli-
cijskemu motociklu je sledil
avtomobil Jaguar XM IX, iz
leta 1951, ki ga je nekoč vozila
filmska igralka Zsa Zsa Gab-
or, nato pa ga je na dražbi
kupil Slovenec, Id je nekaj let
prebival v Londonu, sedaj pa
je avto pripeljal v Slovenijo.
Gre za 2500 kilogramov težko
vozilo z gibno prostornino
motorja 3400 cm^ ter z močjo
motorja okoli 195 KS. Avto-
mobil ima avtomatski me-
njalnik in doseže končno hi-
trost od 85 do 95 milj.
Naslednji v koloni staro-
dobnikov je bil avtomobil
Ford Galaxy, letnik '59, ki je bil
pred štirimi leti pripeljan iz
Kanade. Kot zanimivost velja
omeniti, da je avto nekoč vozil
John Travolta. To ameriško
križarko poganja osemvaljni,
6,7-literski motor z močjo 320
KS. Na koncu sprevoda starih
avtomobilov pa se je nevesta
vozila v avtomobilu Rolls
Royce Silver Shadow Long iz
leta 1968, ki je bil nekoč last
princa Von Hokenheima. Za
pogon mu služi 5,5-literski
motor, tovarna pa je znana po
tem, da ne povejo natančnega
podatka o moči motorja, ima
pa avto med 400 in 450 konji.
O vrednosti avtomobila pa to-
le: že samo Flying Lady, na
nosu avtomobila, ki krasi vse
avtomobile te prestižne an-
gleške znamke, je vredna
okoli milijon tolarjev.
Nevesta Simona Karo ter
ženin Alen Gajšek sta pove-
dala, da sta se za tako poroko
odločila, ker so obema zelo
všeč starodobniki in jima je ta
način poroke bližji. Vse sku-
paj je sicer malo skazilo de-
ževno vreme, ampak kogar
zanimajo oldtimerji, ni manj-
kal in ni mogel ostati ravno-
dušen.
JERNEJ JANČIČ
' : Foto: GREGOR KATIČ
Rolls Royce iz leta 1968, v katerem se je vozila nevesta.
Mladoporočenca s staršema pred jaguarjem XMIX iz leta 1951.
18
FOTOREPORTAZA
Srednjeveška sončna plat Celjskih
Za prenovljenim obzidjem Starega gradu v soboto navdušenih preko 6 tisoč obiskovalcev Srednjeveškega dne in Aronovih viteških iger
Tatič in birič, opravljivka, dvorni norček, grajska
gospoda in vitezi, bruhalci ognja in žonglerji, berač,
glumači in vedeževalka,... skupaj okoli 100 v srednje-
veško opravo odetih ljudi je v soboto popoldne in na
večer na celjskem Starem gradu gostilo preko 6 tisoč
obiskovalcev; koliko natančno, v ponedeljek v Turi-
stičnem društvu Celje kot organizatorji odmevnega
Srednjeveškega dne in Aronovih viteških iger še niso
prešteli, pri štetju prodanih vstopnic pa so presegli
številko 6 tisoč. Srednjeveško tržnico in krčmo, pa
celotno, sicer prostrano grajsko dvorišče s Frideriko-
vim stolpom na vrhu, so ljudje napolnili do zadnjega
kotička. Množica tistih, ki so vsaj za hip želeh poku-
kati V srednjeveške čase, pa se'je zgostila še zlasti na
večer, vse tja do 22. ure, ko je grad svojo mogočno
podobo na ogled postavil v soju bakel in nekoliko
omilil razgreta čustva podanikov, ki so s svojim
uporom, okrepljenim z bruhanjem ognja, spremljali
viteški spopad na vrhu Friderikovega stolpa. In najpo-
membnejše - Srednji vek, čeprav na pragu tretjega
tisočletja, bomo Celjani in vsi ostali obiskovalci,
lahko na Starem gradu spet doživeli zadnjo avgustov-
sko soboto leta 2000!
IS, Foto: GREGOR KATIČ
Preko 6 tisoč vstopnic (za odrasle in šolarje) so organizatorji Srednjeveškega dne in Aronovih viteških iger prodali v soboto,
vsakemu pa so k vstopnici za 300 oziroma 100 tolarjev pridali še razglednico z motivom lanske prireditve, izpisane razglednice
pa je poštni jezdec zbral na večer v vrečo in jih ponesel v dolino.
Viteški dvoboj pred množico obiskovalcev; za ogrevanje na tleh, za vrhunec, ko je opazoval-
ce dobesedno spreletaval srh, pa še na vrhu Friderikovega stolpa!
Kovec bakrenih novčičev in srebrnikov, denarja,
kije za uradno plačilno sredstvo veljal rm srednje-
veški tržnici, prenekateri obiskovalec pa si je vsaj
en novčič odnesel tudi domov; za spomin, seveda.
Vitez v oklepu, z mečem in ščitom!
V ruševino odet berač, ki je s svojo podobo segel v srce - in tudi v
denarnice, saj je že v središču Celja v nekaj minutah prislužil 2
tisočaka, koliicor je potreboval za prevoz svojih sodelavcev iz
Muzeja novejše zgodovine Celje s taksiji rm Stari grad.
Toliko opravljivk in »jezikavih« obiskovalk, da sta rablju
morala na pomoč priskočiti kar biriča... No, za primemo
odkupnino, se je tudi sekira še pravi čas dvignila in glava
snela s tnala.
Razigran in nagajiv dvomi norček, le stežka bi organizatorji]^
našli bolj razposajenega, kot je bil sobotni.
NASI KRAJI IN UUPJt
»Ljudi ne siliva v nič«
Misijonarji, ki na ulicah vabijo v svojo vero, za večino niso moteči - Mormonki vzljubili Celjane
v Celju lahko na ulicah že dolgo časa
ppazujemo misijonarje v temnih oblekah in
pjsmejane misijonarke, ki govorijo v po-
loniljeni slovenščini. Nekaterim so nadlež-
pj, drugim smešni, spet tretjim pa simpatič-
pi in neškodljivi. Kakšne pa so njihove
j^Kušnje s Slovenci? Jih tolerirajo, nasilno
preganjajo ali le s prstom kažejo za njimi?
po odgovore sva se odpravila na celjske
plice in k mormonom.
Sestri Clavvson in Mathews iz Cerkve Jezu-
a Kristusa sta nama z nasmejanim obrazom
^prii vrata in razkazali asketsko opremlje-
lO cerkev, ki je pravzaprav večsobno stano-
lanje v središču mesta. »Tukaj sva že od
inskega julija, sicer pa naše misijonarsko
lelo traja leto in pol,« je v amerikanizirani
lovenščini pogovor začela sestra Clavvson.
Ijela sva ju ravno med sprejemanjem go-
tov, sicer pa sta na terenu po ves dan:
[včasih greva od hiše do hiše, včasih pa na
^cah ustavljava ljudi in jim predstavljava
^šo vero. Zgodi pa se tudi, da kdo prej
»kliče, midve pa prideva k njemu na dom in
bu pojasniva podrobnosti o naši cerkvi.« Biti
12 ur na nogah je zelo težko, verjetno pa je še
ležje, če te ljudje odklanjajo in so včasih celo
lesramni. Američanki pa imata dobro mne-
ije o Slovencih:
»Ste zelo prijazni in imava vas radi. Vsake-
ga ogovoriva in če pokaže interes, mu stvar
podrobneje predstaviva, siliva pa nikogar
ne.« Torej njihovo odločitev spoštujeta. Kaj
la ljudje? Kakšen odnos imajo do njiju? »Ve-
inoma so zelo prijazni, razen ko so pijani,
jikrat je eno od naju v jezi nekdo porinil po
topnicah. Včasih za nama ljudje še prekli-
njajo, a jih tako ali tako ne razumeva,« sta
povedali z nasmehom na ustih, ki ju nikoli ne
zapusti.
O predčasnem prenehanju misijonarske-
ga dela zaradi takšnih incidentov ne razmiš-
ljata: »Včasih je res težko, ker ti tvoje delo
veliko pomeni, odvzame ti veliko časa, po-
tem pa naletiš na takšen odziv.« Sicer pa niti
nista pričakovali lahkega dela, saj so ju že
na dvomesečnem tečaju slovenščine pred
prihodom k nam opozorili, kaj ju lahko
doleti.
Poleg misijonarstva vodita tudi tečaje an-
gleščine v nekaterih šolah. Očitke, da so takšni
tečaji le krinka za »pranje možganov« pa
zavračata, saj se na njih v nobeni obliki ne
omenja cerkev ali vera.
»Samo, da ne težijo!«
Kaj pa Celjani mislijo o njiju in njunih
metodah pridobivanja novih članov? Po celj-
skih ulicah sva, na podoben način kot mor-
moni, pristopala k ljudem in jih povprašala
za mnenje o mormonih in njihovem pristo-
pu.
Urša Uranjek in Anita Peček, 19-letni štu-
dentki: »O mormonih imava negativno mne-
nje, ker posiljujejo ljudi in so zelo tečni.
Preveč težijo o svoji veri. Misliva, da bi
morali vsakega pustiti, da ima svoje prepriča-
nje. Če nekdo reče, da ga to ne zanima, bi ga
morali pustiti pri miru. Morah bi imeti stojni-
co, da bi k njim pristopili tisti, ki jih to
zanima. Njihov pristop se nama zdi popolno-
ma zgrešen in neprimeren za predstavljanje
neke vere.«
Zdenko Vrenko, 31-letni prodajalec: »Nihče
te ne sili, da se moraš spustiti v tako stvar.
Odločitev za pristop k tej religiji je odvisna od
vsakega posameznika. Mene mormoni ne
motijo. Že večkrat so mi skušali predstaviti
svojo vero in moram reči, da imajo nekateri
prijeten pristop, drugi ne. Odvisno, na koga
naletiš.«
Mateja Logar, 18-letna dijakinja: »Pri kakr-
šnih koli sektah se mi zdi v redu, če samo
predstavljajo svojo vero in je ne vsiljujejo
ljudem. Meni sicer še nihče ni vsiljeval svoje-
ga prepričanja, vendar če bi se to kdaj zgodi-
lo, bi mu razložila svoje mišljenje o tej stvari.
Če bi me kakšna taka stvar resnično zanima-
la, bi se tudi sama pozanimala o tem in ne bi
čakala, da bi kdo pristopil k meni. V kaj
neznanega, za kar bi prvič izvedela takole na
ulici, pa se ne bi spuščala, razen če bi me res
navdušilo.«
Stanko Kolar, 59-letni upokojenec: »Mi-
slim, da bi mormoni morali ostati tam,
kamor spadajo, to je v Ameriki. Motijo me
sicer ne, saj fanta in dekleti delujejo ureje-
no. Pristopili so že k meni, ampak sem jim
povedal, da me to ne zanima. Sicer se mi
ne zdi najbolj primeren način nekoga us-
tavljati na ulici in spravljati v kakšno vero.
Vendar če imajo veselje, naj to počnejo,
saj jim lahko vsak pove, da ga ta stvar ne
zanima.«
Sekto mormonov je ustanovil leta 1830
Joseph Smith. Naselili so se ob Velikem
slanem jezeru v Utahu, kjer jih je še danes
največ. V ZDA so trenutno po številu čla-
nov sedma cerkev, v Slovenijo pa so prišli
po osamosvojitvi. Mormoni so kristjani.
Verjamejo v vstajenje in Kristusovo vode-
nje Cerkve prek živečega Božjega preroka,
spoštujejo pa vse zapovedi in osebne vred-
note zaupanja in moralnosti. Velik pomen
dajejo družini, cerkvi pa morajo dajati de-
setino svojih prihodkov. Dovoljeno jim je
bilo tudi mnogoženstvo, ki pa ga je proti
koncu prejšnjega stoletja ameriška vlada
prepovedala.
Jure Sadar, 61-letni upokojenec: »Jaz ne bi
vstopil v nobeno vero, če bi me kdo ustavil na
cesti in mi zgolj razložil, za kaj gre. Toda ljudje
smo različni in očitno je tak način dela učinko-
vit, če ne, bi oni sami tudi verjetno že obupali.
Motijo me ne, vsaj dokler ne izvajajo nasilja
nad mano.«
Darja Svetičič, 43-letna gradbena tehnica:
»Motijo me ne. Toda včasih so malo nadležni,
kadar rečeš ne, pa še kar naprej drezajo vate.
Ustavili so me že, toda odpravila sem jih z
zahvalo in odšla naprej.«
PRIMOŽ CIRMAN
, NATAŠA PEUNIK
Zdenko Vrenko
Mateja Logar
Stanko Kolar
Jure Sadar
Darja Svetičič
^'^tnejani sestri Clavvson in Mathews. Njuno delo jima je preveč všeč, da bi jima bilo v breme.
Anita Peček in Urša Uranjek
20
ŠPORT
Dobrodošel premor
Za nogometaši v I. SNL je 5. krogov DP
Zaradi reprezentančnih na-
stopov Slovenije najprej proti
Gruziji v Ljubljani in potem
še proti Norveški v gosteh, bo
domače prvenstvo prekinje-
no. Nadaljevalo se bo konec
prihodnjega tedna, do takrat
pa bodo v moštvih z dna pr-
venstvene lestvice verejtno
skušali odpraviti napake in
izboljšati pripravljenost.
Če je mogoče soditi po slabi
šestini prvenstva, je Maribor
Pivovarna Laško bolj izrazit fa-
vorit kot kdaj koli doslej. Vijoli-
časti za razliko od prejšnjih let
vsako tekmo dobijo zlahka,
moštvo je z največjim uspe-
hom slovenskega nogometa,
uvrstitvijo v ligo prvakov, pri-
dobilo dodatno samozavest in
je edini kandidat za naslov pr-
vaka. Iz ozadja bo skušal napa-
sti marsikdo, dva izmed
»evropskih« kandidatov pa sta
se minulo soboto srečala v Ve-
lenju.
Kandare v
ospredju
Ob jezeru so se tamkajšnji
organizatorji trudili pripraviti
show med tekmo Rudarja in
Mure, toda občinstvo ni bilo
najbolj zagreto za zabavo. Še
posebej po slabem prvem pol-
času njihovih ljubljencev, ki so
tokrat brezglavo napadali, Mu-
ra pa je pametno umirjala žo-
go, bliskovito osvajala prostor
in zabila dva gola. Žal je ponov-
no opozoril nase Srečko Kan-
dare, glavni sodnik iz Ljublja-
ne, ki je srečanje vodil katastro-
falno. »Če ga kdo oceni pozitiv-
no, vas bom vse po vrsti raz-
bil,« je tulil proti novinarjem
uradni napovedovalec na sta-
dionu in se hitro umiril, ko je
opazil, da nihče ni prebledel.
Bolj vztrajni so bili gledalci, ki
so sodniško trojko po tekmi
čakali dobro uro, vendar so se
zatem le razšli. V domačem
taboru niso mogli skriti razoča-
ranja, doživeli so prvi letošnji
poraz na svojem igrišču. Brane
Oblak ni mogel mimo. sodni-
kov, a je vzroke za neuspeh
našel tudi znotraj moštva:
»Granič je dvakrat nespretno
posredoval, kar nas je stalo
točk. Predvsem v drugem pol-
času smo bili boljši nasprotnik,
zadeli smo dve vratnici, a ni šlo.
Vsaj enkrat bi za nas morala
biti dosojena 11-metrovka, na-
mesto tega pa je Kandare - v
zameno za prejšnje napake v
našo škodo - brez potrebe iz-
ključil Prekmurca Cipota.« Mi-
lovan Tarbuk, ki je na Fazane-
rijo vnesel red in disciplino, je
bil miren: »Prvi polčas smo odi-
grali odlično, v nadaljevanju pa
smo zaradi ugodnega rezultata
taktizirali in pobudo prepustili
nasprotniku.«
Čeprav derbi ni navdušil, je
bila tekma zelo solidna. Velenj-
ski Rudar očitno še ni najbolje
pripravljen, tekaško ni sposo-
ben tako kot pred meseci, v
premoru pa bo trener Oblak
najbrž skušal osvežiti moštvo
in ga pripraviti na nov zanimiv
obračun - s Korotanom.
Še pomnite?
Celjski Publikum je s SCT
Olimpijo odigral zadnjo tekmo
5. kroga v Ljubljani. Pod žaro-
meti se rumeno-modri niso
znašli. Že pred srečanjem je
bilo kot na dlani, da Celjani
nimajo pravih možnosti za
zmago. Vratar Amel Mujčino-
vič je še vedno poškodovan,
težave z zdravjem imajo še
Štancar, Gobec, Sankovič, Per-
še... Trener Nikola Ilievski je bil
po visokem porazu razočaran,
vzroke za neuspeh je našteval:
»Ogromno napak, predvsem
obrambne vrste, popolna
neodgovornost večine igralcev,
napadalci so popolnoma nes-
posobni realizirati napade, Ka-
čičnik in Romih sta povsem
odpovedala.« Nogometaši se s
tem verjetno ne bodo v celoti
strinjali in najbrž bo vzdušje v
moštvu kar mučno. »Igrali smo
s 70 odstotki moči,« je dolil olje
na ogenj Jedinko Perica, trener
SCT Olimpije in še bolj »poho-
dil« Publikumovo predstavo v
prestolnici. Za Bežigradom je
Publikum doživel prvi poraz v
letošnji sezoni. Pred tem je šti-
rikrat zapored remuziral, zma-
ge pa še ni dosegel. Se morda
še spomnite kdaj so se Celjani
veselili celotnega izkupička?
13. junija. Dan po gostovanju v
Prekmurju pri Muri v 6. krogu
bo minilo 3 mesece od zadnje
prvenstvene zmage Publiku-
ma. »Težko bo, saj se naš na-
slednji nasprotnik zelo dobro
brani,« je dvoboj napovedal
Milovan Tarbuk, ki je mimo-
grede priznal, da si je prizade-
val v črno-belo opremo odeti
Gobca in Sankoviča. O celjski
napadalni igri pa tako ali tako
nihče ne izgublja besed.
Zanimivi Celjani
o Publikumu se v nogomet-
nih krogih v zadnjih dneh govo-
ri vse več. Nogometni delavci
izven Celja so presenetljivo do-
bro seznanjeni s položajem na
Skalni kleti, čeprav znajo ponu-
diti tudi zgodbico, ki ni niti blizu
resnice. V zadnjem tednu so na
Skalni kleti poskrbeli za nove
spremembe, ki so pritegnile jav-
nost, a se zdi, da je marsikaj
zavito v tančico skrivnosti. Zani-
miva je predvsem usoda Igorja
Angelovskega, nekdanjega
mladega reprezentanta Make-
donije, ki je bil v Celje pripeljan
za daljše obdobje, odslovili pa
so ga že po dobri polovici leta.
Na prijateljski tekmi s Hrvat-
skim dragovoljcem ga je trener
Ilievski zaradi izgubljene žoge
na sredini igrišča poslal v slačil-
nico sredi drugega polčasa in
tekmo nadaljeval le z 9 nogo-
metaši v polju. Takrat je postdo
kristalno jasno, da odnosi med
trenerjem in njegovim rojakom
niso dobri. »Angelovski je odšel,
ker smo morali sprostiti mesto
za novega napaddca,« je poja-
snil Ilievski. P^če Georgijevski
se je predstavil v Ljubljani, l^er
ni pokazal skoraj nič. Veliče Su-
molikoski, še en Makedonec, je
sedel na klopi... Gre pa, po be-
sedah klubskih strokovnjakov,
za velikega talenta, za okrepi-
tev. Najbrž je na mestu vpraša-
nje, ki se vsiljuje po prvem le-
tošnjem porazu in anemični
igri: Ali bosta zadnja balkanska
prišleka dočakala pomlad?
■■■■■Mi TOMAŽ LUKAČ
Jubilej šentjurske košarke
Igra pod obročema je v Šentjurju »doma« 30 let in
tamkajšni košarkarski delavci so se odličili počastiti jubi-
lej. V soboto bodo pripravili »30 let košarke v Šentjurju«.
Na prireditvi, ki se bo začela ob 17.30. uri se bodo predstavile
vse generacije šentjurskih košarkarjev, začenši z igralci rojenimi
do leta 1955. Dogajanja bo ob obvezni plesni skupini popestrila
akrobatska skupina Žabe iz Ljubljane, vrhunec prireditve pa bo
ob 19.30, ko se bosta pomerih članski moštvi domačega Kemo-
plasta in novega A-1 Ugaša Rogle Atrasa. ,	T. L.
Usoden Chambery
Rokometaši Celja Pivovarne
Laško so se iz Španije preselili
v Francijo, kjer so na Evrotur-
nirju v Strassbourgu osvojili
2. mesto, čeprav so bili cilji
naravnani višje.
Do finala je vse delovalo do-
kaj prepričljivo, potem pa se je
zalomilo, francoski viceprv^
Chambery je premagal polfina-
lista lige prvakov s 23:20 (10:10).
Trener Sead Hasanefendič je
naštel vzroke za poraz: »Poško-
dovala sta se Pajovič in Vugri-
nec, ki sem ju zelo pogrešal,
zato nismo mogli več igrati tako
kot znamo.« Baje je bilo tudi
sojenje dokaj slabo, kar je na
podobnih turnirjih sicer kar
praksa. V celjskem taboru so
zadovoljni predvsem z igro v
obrambi, napad pa še šepa. Za-
to mu bodo na Marranu posve-
tili več pozorniosti in ga skušali
izboljšati. Prvo tekmo v Parizu
je Celje Pivovarna Laško odi-
gralo sinoči proti japonski Suzu-
ku s trikoloroma Stoecklinom
in Vollejem na čelu.	TL.
Pokal MOS
Konjeniški klub Celje bo konec tedna priilravil tradicij
nalni turnir v preskakovanju ovir za pokal Mednarodne^
obrtnega sejma. V soboto in nedeljo se bo mednarod^
zasedba predstavila na poligonu v Škof j i vasi.
Ovire so na rednih turnirjih v Škofji vasi tradicionalii
visoke od 100 do 120 centimetrov. Vrhunca prireditve bosj
ob koncu obeh tekmovalnih dni. V soboto se bodo ob koiic
jezdeci v kategoriji L potegovali za čim boljše uvrstitve n
finalu pokala SLO world jumping challenge, medtem ko bo
nedeljo še več pomembnih preizkušenj. V sklepnem delub
najprej tekmovanje za pokal MOS ter tekmovanje za mladij
ski in članski pokal Slovenije. Organizatorji napoveduje]
udeležbo večine naših najboljših jezdecev in konj. T.
Teniška karavana
Pri Teniški akademiji Tomaž Volk v Žalcu in Celju so i
odločili za prijem posebne vrste - organizirajo namrs
teniško karavano, kjer sodelujejo najmlajši tenisači.
Minuli teden se je karavana ustavila pred osnovno šolo
Lesičnem, kjer je bilo nadvse živahno. Nadobudneži so pj
nadzorom in demonstracijo Marka Rumpfa in Tomaža Janu
karja pridno vihteli teniške loparje, organizator pa je poskrl)
za vse potrebno za nemoteno delo, pa tudi zabavo. Tenišl
karavana se od Lesičnega ne poslavlja, saj bo tam vsak pet(
osnovna šola tenisa, kjer bodo lahko mladi igralci nadgrajeva
doslej pridobljeno znanje. Jutri se bo karavana Teniške akad
mije Tomaž Volk ustavila v Bistrici ob Sotli, kjer jo pričaki^
blizu 100 otrok.	TJ
MorisuRecica99 i
Strelsko društvo Dušan Poženel je na svojem strelišču]
Rečici pri Laškem pripravilo tradicionalno tekmo v strelja
nju z vojaško puško za »Pokal Rečica 99«, domačini p
tokrat niso bili v ospredju.
Izkazala se je SD Moriš iz Kočevske Reke, ki je slavila
ekipni konkurenci (545 krogov) in za krog ugnala Celjani
medtem ko je štorski Kovinar končal na 5. mestu med I
ekipami. V posamični konkurenci je Jože Uršič (SŠK Tolmin
185) ugnal izenačeno zasedbo. NajbUžji zasledovalec Jane
Mrkun (Moriš) je zaostal le za krog, sledila pa sta Celjan
Slavko Frece in Jože Jeram (oba po 183).	T.l
PANORAMA
NOGOMET
Ligo Simobil
5. krog: Rudar (V) - Mura
1:2, (0:2); Vidojevič (90+), SCT
Olimpija - Publikum 3:0 (1:0).
Vrstni red: MB Pivovarna Laš-
ko 15, Dravograd 10, SCT
Olimpija, Mura, Rudar 9, Pri-
morje 8, HIT Gorica 6, Publi-
kum, BS Tehnik 4, Korotan 3,
Potrošnik, Feroterm Pohorje
2.
II. SNL, 3. krog: Šentjur -
Avtoplus Korte 3:0 (1:0); Jo-
vanovič (7), Oplotnik (68),
Kos (81). Nafta - Esotech
Šmartno 2:3 (2:2); Dragič (8),
Mernik (38), Mujakovič
(90+). Vrstni red: Koper, Ela
9, Šentjur, Esotech Šmartno!
Železničar 5, Tabor, Drava,)
dran Šepič Črenšovci 4, Živi
Triglav, Zagorje, Montaž
Rogoza 3, Avtoplus Korte i
Aluminij, Ivančna Gorica
Nafta 0.
III. SNL - sever, 3. krq
Zreče - Hajdina 1:1, TIM La
ko - Pobrežje 4:1, Starše
Mons Claudius 2:3, Usnjar
Dravinja 0:0. Vrstni red: TI
Laško, Bistrica, Paloma, Ha
dina, Dravinja 7, Fužinari
Krško, Zreče 4, Kovinar, O
rečja vas, Mons Claudius
Usnjar 1, Starše, Pobrežje O
ŠPORTNI
I KOLEDAR
SOBOTA, 4.9.
Nogomet
^ 2.SNL: 5.krog - Šentj«
Šentjur-Črenšovci, Sežana: 1
bor-Esotech Šmartno (16,30!
3.SNL: 4. krog - Hajdif
Hajdina-Dravinja, Ravne '
Koroškei Fužinar-Usnji
Krško: Krško-TIM Laško, Zj
če: Zreče-Bistrica (vse ob
Košarka
Šentjur: Revijalni turnir'
30 letnici košarke v Šentjuf
(17,30).
Atletika
Celje: Miting Celjskih ki^
zov '99 (17).
Pohodništvo
Celje: Maraton Celje-Log^
ska dolina (6).
Konjeništvo
Celje: Turnir v preskakuj'
nju ovir za pokal MOS (tu'"
nedeljo).
ŠPORT
21
Junak dvodelne srhljivke
Gregor Cankar osvojil prvo slovensko odlicje na SP
Sobota 28. avgust 1999 bo z
zlatimi črkami zapisana v zgo-
dovino slovenske atletike. Na
ta dan je namreč Gregor Can-
liar osvojil bronasto odličje na
Sp v Sevilli - dosežek, ki smo
ga vsi nestrpno čakali v letih
od njegovega prvega podviga -
2niage na mladinskem SP v
Lizboni.
Pričakovanja so bila velika
že na nekaterih prejšnjih veli-
kih tekmovanjih, toda v atletiki
je tako, da morajo tekmovalci,
tudi največji šampioni dozore-
li, šele potem so sposobni naj-
večjih dosežkov. Gregor Can-
kar je nedvomno as svetovne-
ga formata, ^al pa doslej še ni
bilo prave potrditve v članski
konkurenci. V vroči Andaluziji
je dočakal svojo veliko prilož-
nost, zgrabil jo je z obema
rokama. In nogama!
Ključ v
kvalifikacijah
četrtkovih večernih kvalifika-
cij ni bilo zdravo gledati. Še
posebej za Slovence, ki so tre-
petali za Grego. Pri prvem po-
skusu ni šlo, prestop je bil del
»živčne vojne« Celjana s svojimi
mislimi, z občutki. O formi ni
bilo nobenega dvoma: priprav-
ljenost je bila na izjemno visoki,
če ne celo na najvišji ravni, po-
trebno je bilo le ujeti ritem,
odriv in izpeljati skok. Toda za-
lomilo se je pri odrivu. A pred
vsemi sta bila še dva skoka,
norma pa peklenska - 815 cm.
Ko Cankarju ni uspelo niti v
drugem poskusu, je le še ma-
lokdo verjel v preobrat. V prete-
klosti je bilo namreč preveč na-
pak pri zaletu, čeprav je vidne
dosežke postavljal z enim,
kvečjemu dvema dobrima sko-
koma na tekmi. V tretji seriji pa
se je odprio. Povsem! 823 cm -
najdaljši skok kvalifikacij, pred
I edinim favoritom za zlato Pe-
droso, pred favoriziranim do-
mačinom Lamelo, pred izkuše-
nim lisjakom Ericom Walder-
jem, ki je zgrešil finale, kar se
Američanom silno redko doga-
ja. Tudi Street-Thompson s Kaj-
manskih otokov je končal v pe-
klenskih kvalifikacijah. Toda mi
snio čakali finale, čakali smo na
»polete« Gregorja Cankarja, ki
i ie izpostavil prav predtekmova-
i^je: »Kvalifikacije so bile ključ-
(fle. Dobil sem bitko z živci, ne-
iiazadnje tudi s konkurenco.
Psihično sem bil dovolj močan
odločilne boje.«
Neponovljiva
serija
v soboto ob 19.20 uri se je
^'an Kladivarja prvič pognal po
^letišču. Dokaj natančen in si-
lovit odriv je bil dovolj za 820
centimetrov, kar je bilo celo več
od Kubanca Ivana Pedrosa v
prvi seriji. Večina oči na stadio-
nu pa je bila uprtih v domačega
matadorja - Yaga Lamelo. S
Cankarjem sta bila izjemno
izenačena, toda domačin je ob
koncu vendarie zmogel boljši
rezultat (840), Grega pa je bil
ob 836 cm še posebej ponosen
na fenomenalno serijo - 820,
832, 809, 836, 807 in prestop.
Tako izenačenega in kakovost-
nega skakanja se zagotovo
spominjajo le največji atletski
poznavalci. Toda ob koncu fi-
nala se je skoraj zalomilo. Av-
stralec Taurima je namreč še
drugič skočil uspešno. 812 cm v
drugi seriji in štirim prestopom
je dodal srhljivih 835. Tik za
našim zvezdnikom. »Samo re-
zultat sem čakal. Občutki so
bili grozni, kajti sam sem v
Maebašiju že bil v položaju, ko
sem za las zgrešil kolajno. To-
krat je bila sreča na moji stra-
ni,« je opisal doživetja Cankar
in pojasnil svoj zadnji skok.
»Trener Srdjan Djordjevič mi je
nenehno svetoval, naj zaleta ne
krajšam, vendar sem v zad-
njem poskusu storil prav to in
skok dolg 8 metrov in pol je bil
neveljaven. Če bi me Avstralec
pred tem preskočil, zagotovo
ne bi storil te napake, ampak
tako se je pač razpletlo in po-
skusil sem s krajšim zaletom,
kar je pomenilo prestop.«
A kdo bi se po tako negoto-
vem finišu skoka v daljino ozi-
ral na Avstralce, Kubance, do-
mačine? Pomembno je bilo le
to, da je Gregor Cankar kot
prvi Slovenec stopil na zmago-
valni oder svetovnega prvens-
tva. V podobnih srhljivkah je
bil doslej zvečine tragični ju-
nak, tokrat se je moralo obrni-
ti njemu v prid. Pedrosovih
856 je nepomembnih, Lameli-
nih 840 še manj. Gregor Can-
kar - Slovenija: 836 cm in bro-
nasta medalja. Z zlatim le-
skom. Bolj zlatim od tistega iz
Lizbone izpred 5 let! Iberski
polotok bo ostal v srcu našega
šampiona. Tam se najbolje
znajde, tam opozarja nase,
tam je skoraj tako »doma« kot
v Celju.
Nekaj kozarcev
šampanjca
Naporni tekmi so sledili prvi
intervjuji, veselje z reprezen-
tančnimi kolegi, s trenerjem, z
našo odpravo na 7. SP. Noč je
bila sila dolga in podobno zah-
tevna kot tekmovanje. »Dali
smo si duška, celotna repre-
zentanca, eni bolj, drugi manj,
vsi pa so mi privoščili sanjski
dosežek. Popil sem nekaj ko-
zarcev šampanjca, pridružili so
se tudi Kubanci, toda pretirava-
li nismo. Malce smo se povese-
lili še v noči z nedelje na pone-
deljek, potem pa misli narav-
nali na zaključek sezone,« je
sporočal Grega iz svoje hotel-
ske sobe v Sevilli. Prvo noč
tako ali tako ne bi mogel zati-
sniti očesa, kot je dejal. Preveč
čustev je bilo, ki so onemogo-
čala spanec. Šele v nedeljo se je
prav zavedel kakšen podvig
mu je uspel. Po zmagi na mla-
dinskem SP v Lizboni, 3. mestu
na Univerziadi v Fukuoki in 6.
mestu na Olimpiadi v Atlanti je
prišla krona dosedanjega trde-
ga dela - bron na 7. SP v Sevilli.
Ta dosežek pomeni dokončen
vstop med zvezdnike svetovne
atletike. Odslej bodo na stežaj
odprta vrata vseh velikih mitin-
gov, na pragu se bo našel tudi
kakšen dolar, odslej bo sam v
vlogi favorita, konkurenca ga
bo morala spoštovati in sanja-
riti o zmagi nad njim. Odslej je
Gregor Cankar resnično veliki
šampion. Pri 24 letih.
Nic počitka
Slovenska odprava se je z
letošnjega največjega atletske-
ga dogodka vrnila predvčerajš-
njim zvečer. V središču pozor-
nosti je bil seveda naš najboljši
atlet, ki pa o premoru zaenkrat
še ne razmišlja. »Malce bom že
strnil vtise, toda časa za pravi
oddih ne bo dovolj. Že jutri
bom nastopil na mitingu v
Bruslju, vrnil pa se bom v so-
boto, ko bo na domačem sta-
dionu miting Celjskih knezov z
udeležbo Zagrebčanov, Sara-
jevčanov, Tržačanov in doma-
činov. Žal ne bom nastopil, saj
se bom šele vrnil iz Belgije. Si
bom pa tekmovanje zagotovo
ogledal,« je pojasnil Gregor
Cankar pred katerim je še do-
ber teden dni treningov, še dve
tekmi, potem pa si bo privoščil
počitek. Le-ta bo letos več kot
zaslužen, kajti sezona je bila
dolga in strašansko naporna.
Predvsem pa uspešna. Najus-
pešnejša doslej! Prihodnja bo
zelo podobna, kajti na sporedu
bodo olimpijske igre v Sidneyu.
TOMAŽ LUKAČ
. Foto: GREGOR KATIČ
Slovenski junak Seville '99 - Gregor Cankar
Petnajstič v
Logarsko dolino
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je prejšnji teden
pripravilo tiskovno konferenco pred 15. maratonskim po-
hodom Celje-Logarska dolina, ki je skozi leta doživel kar
nekaj sprememb, udeležba pa ostaja zadovoljiva.
Organizatorju računajo na številčno zasedljo tudi tokrat,
ko bodo prijave zbirali vse do štarta, ki bo pojutrišnjem pred
zgradbo mestne občine v Celju. Proga, ki je v preteklih letih
doživeh obilo sprememb, bo drugačna tudi letos, vzroki za
to pa so objektivni. »Zaradi novega zakona o varnosti v
cestnem prometu, si ne moremo več privoščiti številnih
dolgotrajnih zapor regionalnih cest. Zato bomo na križišču
Ljubljanske in Čopove ulice v Celju treso speljah na levo
stran, potem pa ob Savinji vse do Polzele,« je pojasnil
predsednik društva Ivan Žaberl. Udeležba bo tudi letos
mednarodna, organizatorji bodo spet poskrbeh za primerno
okrepčilo ob progi in na cilju, opozarjajo pa na dobro telesno
pripravljenost udeležencev, kajti v nasprotnem primeru lah-
ko pride do zdravstvenih težav maratoncev in s tem zapletov
na pohodu.
Prvi štart bo letos ob 6.00, naslednji v Mozirju ob Savinj-
skem gaju ob 8.00, uro kasneje se bodo slabše pripravljeni
podali na pot v Ljubnem in nazadnje, ob 10.00, še v Lučah. Na
vseh štartih bodo tudi »izstopne postaje«. Štartnina je 4.000
tolarjev, za dijake, študente in upokojence je za četrtino
nižja, na Ljubnem in v Lučah bo za štart potrebno odšteti
2.500 tolarjev, v Mozirju pa 500 več.	T.L.
Na Ljubečni
gospodarili Moščani
Na 7. dirki letošnjega dr-
žavnega prvenstva v kartin-
gu, ki je štela tudi za sloven-
ski polcal in so jo organizira-
li delavci AMD Šlander iz
Celja, so največ točk osvojili
vozniki AMD Moste.
V štirih kategorijah je na-
stopilo 56 tekmovalcev, dva
tudi iz domačega kluba, a
brez večjega uspeha. Trikrat-
ni državni prvak Alen Pevec
je letos nastopil le na dveh
dirkah, kot pravi sam se je
dirkanja naveličal. »Dovolj je
bilo, prestar sem že za divja-
nje s kartom. Pa vendar sem
dirkanje malce pogrešal in
sem se odločil nastopiti, toda,
gre za nekaj povsem drugega
kot v prejšnjih letih, ko sem
kraljeval na naših dirkališčih.
Prihodnje leto se bo v razredu
do 125 ccm konkurentom pri-
družil moj mlajši brat in mor-
da bo on posegal po vidnih
mestih,« je pojasnil Pevec. V
»njegovem« razredu je slavil
Aleš Repič iz Most, ki je ugnal
še vedno vodilnega v skup-
nem seštevku, Ptujčana
Zvonka Dominka. V vseh os-
talih disciplinah so zmage pri-
padle Moščanom: NI/60 - Da-
vidu Rotarju, A 100 J - Domnu
Kermanu in ICA 100 - Asji
Zupane.
Letošnja dirka je bila ob 20-
letnici avtopoligona na Lju-
bečni in je že 39. po vrsti v
Celju, le da je v prvih letih
potekala po celjskih mestnih
ulicah. Organizatorji pravijo,
da bodo tekme še v prihodnje
in da se športu pri AMD Šlan-
der nikakor ne nameravajo
odpovedati.
Do zablod pa je očitno priš-
lo v krovni organizaciji, saj je
pod velikim vprašanjem tra-
dicionalni zaključek prvens-
tva - 8. dirka v Portorožu.
Nihče ne ve zakaj naj dirke ne
bi bilo, a je še bolj zanimivo,
da ni nikakršne potrebe, da bi
bila izpeljana, saj bodo v nas-
protnem primeru šteli le do-
sedanji rezultati...	T.L.
Pred odhodom na Japonsko: Aleš Uranjek, Anton Maruša, Matjaž Cede, Gašper Maruša in
Rok Leskovšek.
Uresničene sanje
Vsi predstavniki borilnih športov si v karieri želijo nastopiti v deželi vzhajajočega sonca
- Japonski, ki je obenem domovina borilnih športov. Tja se bodo podali mladi karateisti iz
Celja in Petrovč ter se udeležili svetovnega prvenstva.
Gre za Shukokai tekmovanje, ki bo potekalo v Kobeju in sovpada s 50-letnico ustanovitve
organizacije Shukokai. Člana celjskega karate kluba Shito-Riu iz Gaberja Matjaž Čede in Rok
Leskovšek ter člani petrovškega kluba Aleš Uranjek, Gašper in Anton Maruša, ki je tudi vodja
ekipe, se bodo po prvenstvu udeležili še tekmovanja za svetovni pokal Kofukan, ki bo v Izushi.
MIRAN LESKOVŠEK
22
MODRI TELEFON - PISMA BRALCEV
MODRI TELEFON
Stiska gospe Olge
Bralka Olga iz Laškega se
je znašla v hudi denarni sti-
ski, ki pa je trenutnega zna-
čaja. Pri iskanju poti iz te
stiske se je spomnila na za-
stavljalnico, obliko poslov-
nega odnosa, ki je v razvi-
tem svetu običajna in razvi-
ta, pri nas pa je tovrstnih
poslovalnic zaenkrat malo.
Bralka nas je zato prosila,
naj ji posredujemo naslov
zastavljalnice.
Ko smo v občinah, ki so
bhzu Laškega, iskah zastav-
Ijahiico, da bi ugodih gospe
Olgi, se nam je sicer ponudilo
več možnosti, a od teh sta bili
pravšnji le dve. Naša bralka
namreč potrebuje manjšo
vsoto denarja, zastavila pa bi
rada zlatnino. Od zastavljal-
nic, ki smo jih poklicali, jem-
ljejo v zastavo zlatnino le v
zastavljalnici Cekin na Mest-
nem trgu 4 v Žalcu (tel. 715-
403) in v zastavljalnici Mellovv
v Celju na Mariborski cesti 86
(zgradba EMO), tel. št. pa je
414-722.
V kraticem
pridemo v
Šmartno ob Dreti
Klica gospoda Marjana iz
Šmihela nad Mozirjem smo
bili še posebej veseli. Na Mo-
drem telefonu smo zelo vese-
li, če lahko z odgovori bral-
cem pomagamo, jim svetuje-
mo in poiščemo prave poti,
veseli pa smo tudi namigov in
nasvetov, ki nas pripeljejo do
zanimivih ljudi, do zanimivih
dogodkov in zanimivih kra-
jev. Takšen namig nam je v
tem tednu posredoval gos-
pod Marjan, na nas pa je, da v
kratkem pokličemo in obišče-
mo mnogostransko zanimivo
gospo iz Bočne, ki si po oceni
sokrajanov in vseh, ki jo poz-
najo (predvsem pa njena dela
in prizadevanja), zasluži, da
jo spoznajo tudi drugi, torej
tisoči bralcev Novega tedni-
ka. O kom bomo pisali, pa naj
bo zaenkrat še skrivnost.
M.A.
Vsak dan med 10. in 17. uro bo
do srede. 8. septembra, vaša
vprašanja po telefonu (na šte-
vilko Modrega telefona 0609
620-133) sprejemala novinar-
ka Ivana Stamejčič.
PREJELI
SMO
Nehvaležnost-
placilo sveta
Pred kratkim sem v časopi-
su Profit prebrala članek
predsednika uprave Unior
Zreče Janeza Špesa in sicer:
»Skozi Unior so šle tri genera-
cije«.
Presenetil me je njegov
nehvaležen odnos do Marja-
na Osoleta, nekdanjega direk-
torja Uniorja, ki ga ni omenil
niti z besedo. Po zaslugi gos-
poda Osoleta je Unior dosegel
to, kar ima danes; njegova je
ideja za razvoj turizma na Ro-
gli in v Termah Zreče. Žalost-
no je, da pozabljate na njego-
ve zmožnosti, vrline, vse-
stransko razgledanost, pod-
jetnost... skratka, vse, kar je
razdajal za uspešen razvoj
Uniorja, Rogle in Term.
Prav gospodu Osoletu gre
zahvala, da danes uživate ug-
led dobro stoječega podjetja in
turizma tudi preko naših me-
ja. Sadovi njegovega truda in
doslednosti so vidni, delal je z
izjemnim razumom. Želim, da
bi po njegovih stopinjah nada-
ljevali vodenje zahtevnega
zaupanega poslanstva.
MARTA KOS,
Oplotnica
Brez zlagane
dobroncmemosli
Kako dolgo bomo še zmo-
gli dovolj strpnosti za zlaga-
nost in nesramno nastopaš-
tvo politika Zmaga Jelinčiča?
Zmago Jelinčič s predsed-
niškim mestom v SNS in se-
dežem v slovenskem parla-
mentu še nima moralne pra-
vice, da bi mu bilo dovoljeno
v imenu slovenske javnosti
oz. Slovencev dajati izjave za
javnost in pozive narodu zo-
per nadškofa, gospoda dr.
Franca Rodeta.
Če je nadškof v prazničnem
bogoslužju in nagovoru ver-
nim osvetlil kaotično stanje,
ki ga boleče občutimo pred-
vsem pošteni Slovenci, je s
tem opravil dolžnost do naro-
da. Verujoči to od njega priča-
kujemo in smo za odkrit na-
stop zoper korupcijo in zlo v
prid resnice.
Dejstvo, da je slovenski na-
rod v svoji strpnosti toleran-
ten, še ne pomeni, da se bo
pustil na večne čase poneum-
ljati. Čas dela v prid poštenih
in delovnih. Gospod Jelinčič
naj najprej poskrbi za blagor
svoje duše!
V svoji zlagani vnemi za
slovenski narod ni prepričljiv,
saj je za svoje dobro že pre-
več izkoristil slovensko do-
bronamernost in medije.
SILVA ŽELEZNIK,
Celje
Temna stran
sonca
Ničesar se več ne splača pri
nas na sončni strani Alp. Ne
sejati, ne žeti. Naši sosedje
Madžari in Romuni so se že
leto poprej pripravljali na me-
žik sonca in jih je socialistična
dremavica že zdavnaj zapusti-
la. Dame in gospodje iz Centra
za promocijo turizma, ki nas
davkoplačevalce krepko sta-
nejo, verjetno bentijo nad sen-
co, da je morala za slabi dve
minuti oplaziti »kučanijo«. Po
logiki naših turistologov, bi
moral mrk trajati vsaj za dolži-
no celega vikend paketa.
Vsem nevšečnostim nav-
kljub, pa le niso vsi odpove-
dali. Radio Celje je vzpostavil
neposreden prenos iz goriške
teme v celjski mrak. Poslušal-
ci smo iz poročila celo izvede-
li, da so vsi poročevalci »pi-
cajzlasti«. Torej se ob tej za-
temnitvi niso odpravljale spat
samo kokoši.
MARJAN MANČEK,
Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Pomoč, ko jo
potrebuješ
Pred nekaj tedni se mi je zgo-
dilo, da sem padla po cestišču in
se pri tem tako poškodovala, da
nisem mogla sama vstati. Na
pomoč so priskočili neznana
gospa in gospod, prav tako pa
še gospod iz nasprotne strani
pločnilu. Za hitro in humano
pomoč vsem trem prisotnim is-
krena hvala. Enako se zahvalju-
jem sosedovi Nini, ki je skrbela
za mojega malega štirinožca in
njeni mamici, gospe Simoni, za
prevoz v bolnišnico.
GABRUELA FRANK,
Celje
Prijaznost V
stisici
Petek je bil lep poletni dan,
za našo družino pa je to bil
najbolj grozen in žalosten dan,
ki smo ga do preživeli. V pro-
metni nesreči smo izgubili na-
šega sina, 31-letnega Andreja.
Ponesrečil se je sredi dopold-
neva, ob 10.30 na regionalni
cesti Senožeče - Divača, v kraju
Čebulovica. Kot voznik motor-
ja je zaradi neznanega vzroka.
verjetno zaradi močnega sun-
ka burje, izgubil oblast nad
motorjem, zapeljal v desno in v
jarek z odtočnim kanalom. Pa-
dec je bil tako nesrečen, da se
je kljub ustrezni opremi zelo
hudo poškodoval.
Čeprav je Andrejevo življe-
nje ugasnilo, bi se radi javno
zahvalili vsem, ki so se tega
dopoldneva trudili, da bi An-
drej ostal živ. Najprej gre zah-
vala Andrejevemu kolegu Bo-
janu Plemenitašu, ki se je z
osebnim avtomobilom vozil
pred njim in ki je, ko je opazil,
da se Andrej ne vozi več za
njim, začel z iskanjem. Ko ga je
našel ponesrečenega, je ustavil
prvi tovornjak, si sposodil voz-
nikov prenosni telefon in pokli-
cal pomoč. Hvala tudi nezna-
nemu vozniku tovornjaka.
Zahvala velja tudi vodji iz-
mene PP Simonu Lešku, poli-
cistom Diegu Bertoku in Mar-
ku Rajku iz OKC PU Koper za
hitro reakci[o in nadaljnje ob-
veščanje. Se posebej smo
hvaležni dežurnemu zdravni-
ku dr. Milanu Fakinu iz ZD
Sežana - ZP Divača, ki je bil na
mestu nesreče v 3 minutah in
se je vseskozi boril za ohrani-
tev Andrejevega življenja,
spremljal ga je tudi med
transportom s hehkopterjem
v KC Ljubljana, čeprav to ni
bila njegova dolžnost.
Zahvaljujemo se tudi pro-
metnim policistom iz Divače.
Vsem policistom še posebej
hvala za to, da so potem, ko je
zdravnik ugotovil težko stanje
poškodovanega, nemudoma
začeli z organizacijo helikop-
terskega prevoza do KC v
Ljubljani. Hvala tudi gospe An-
dreji Razpet Jelen in gospodu
Simonu Savski iz OKC MNZ, ki
sta sporočilo o potrebnosti he-
likopterskega transporta spre-
jela in poskrbela, da je bil le-ta
tudi odobren. Da so bih vsi res
ažurni, priča dejstvo, da je bil
helikopter na mestu nesreče v
zelo kratkem času. Zahvaljuje-
mo se tudi posadki helikopter-
ja iz Letalske policije enote
Brnik.
Če smo koga pozabili ome-
niti, naj nam oprosti. Vsem
skupaj in vsakemu posebej se
iskreno zahvaljujemo za vašo
požrtvovalnost in trud, ki ste
ga vložili v reševalno akcijo za
našega Andreja, ki pa na ža-
lost ni imela srečnega konca.
Še posebej pa bi se radi
zahvalili za razumevanje na-
še stiske, za sočutje, ki ste ga
delili z nami in za več kot
korekten odnos. Kljub temu,
da je naš Andrej umrl, čutimo
v sebi globoko zadovoljstvo,
da smo se v težkih trenutkih
srečali z ljudmi, ki so nam
dokazali, da niso le visoko
strokovno usposobljeni, tem-
več so to tudi ljudje s srcem.
Zato še enkrat iskrena hvala.
Družina MAVRIČ,
Celje
Hvala za
realizacijo
v imenu vseh podpisnik
pogojev odkupa zemljišča ^
potrebe rekonstrukcije cesi
M-10 se zahvaljujem župan
Lojzetu Posedelu za realizacij
dogovora z dne 28. januarj
1999. Zahvala velja tudi izvajal
cu del. Podjetju za vzdrževanj
cest, prijaznim delavcem, pred
sedniku začasnega odbora K
Galicija Vladu Majerju in vsem
ki so vplivali na dogovorjen
omenjeno realizacijo. Vsem ž^
lim zdravja, sreče in uspešneg
sodelovanja.
VINKO ŠTEFANČIČ
Galicii
SOLSKI CENTER CELJE
3000 Celje, Pot na Lavo 22
VABILO K VPISU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
V ŠOLSKEM LETU 1999/2000
40-letna tradicija učenja
SREDNJEŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI -
naziv poklicne izobrazbe
L STROJNIŠTVO
1.	Dveletni program poklicnega izobraževanja
(vsi poklici)
2.	Triletni program poklicnega izobraževanja
-	oblikovalec kovin
-	preoblikovalec in spajalec kovin
-	monter in upravljalec energetskih naprav
-	strojni mehanik
-	finomehanik, urar
-	zlatar - filigranist
3.	Štiriletni programi: poklicno tehniško
izobraževanje
-	strojni tehnik
//. ELEKTROTEHNIKA
1.	Triletni program poklicnega izobraževanja
-	elektrikar (energetik, elektronik)
2.	Štiriletni programi: poklicno tehniško
izobraževanje
-	elektrotehnik (energetik, elektronik)
IIL KEMIJA
1.	Triletni program poklicnega izobraževanja
-	kemik
2.	Štiriletni program: poklicno tehniško
izobraževanje
-	kemijski tehnik
IV.	GRADBENIŠTVO
1.	Dveletni program poklicnega izobraževanja
-	zidar za zidanje in ometavanje, tesar opažev,
krivilec armature
2.	Triletni program poklicnega izobraževanja
-	zidar, tesar, železokrivec
-	strojnik gradbene mehanizacije
3.	Štiriletni program: poklicno tehniško
izobraževanje
-	gradbeni tehnik
Pogoj za vključitev v štiriletne programe:
končana ustrezna triletna poklicna šola
V.	PREKVALIFIKACIJA - po končani poklicni šoli v vse
zgoraj navedene nazive poklicne izobrazbe
VI.	VODENO SAMOIZOBRAŽEVANJE - dokončanje vseh
zgoraj navedenih poklicev
VIL TEČAJL
računalništva, tujih jezikov, varjenja
(razhčni postopki),
za vzdrževalca računalniške opreme (pogoj - končan
triletni program poklicnih šol),
tečaj arhitekturnega risanja (za dijake srednjih šol)
Tečaj je namenjen izpopolnitvi znanja in pripravi za
vpis na študij arhitekture.
Posamezne programe izvajamo idividualno in skupinsko,
odvisno od števila prijavljenih kandidatov.
Za skupine poteka izobraževanje na seminarski način-
Predavanja so v popoldanskem času.
PRIJAVE IN INFORMACIJE v tajništvu -
izobraževanje odraslih
Uradne ure: ponedeljek od 8. do 16.,
sreda od 13. do 16. ure	^
Informacije po telefonu vsak delavnik v času od 11. do
14. ure.Telefon-(063) N.C. 40680;tajništvo:4068109 »
Vodja izobraževanja odraslih GSM 041-708938	;
PRIJAVE V PROGRAME SPREJEMAMO osebno in po^
pošti - obr.1.20 DZS - do 1. oktobra 1999
Pričetek izobraževanja bo 4. oktobra 1999 ob 16. uri. j
Srednja frizerska, tekstilna,
strojna in prometna šola Celje
Ljubljanska cesta 17, Celje
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpis v šolsko leto 1999/2000
V šol. letu 1999/2000 bomo vpisovali v naslednje programe za
izobraževanje odraslih:
Štiriletni programi tehniškega izobraževanja:
•	program TEKSTILNI TEHNIK, poklic konfekcijski tehnik
•	program PROMETNI TEHNIK, poklic prometni tehnik
Triletni programi poklicnega izobraževanja:
•	program TEKSTILEC, poklic šivilja krojač
•	program FRIZER, poklic frizer
•	program MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV,
poklic avtomehanik
•	program VOZNIK, poklic voznik
Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti ZA PRIDOBITEV
LICENCE ZA PREVOZE v cestnem prometu
Programe izvajamo skupinsko, posamezno ali v obliki vodenega
samoizobraževanja, odvisno od števila vpisanih kandidatov.
Kandidate bomo vpisovali v tajništvu izobraževanja odraslih
(soba 5 B) vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 14.
ure in ob četrtkih, od 11. do 16. ure.
Začetek vpisa 6.9. 1999.
Vse ostale informacije:
tel.:(063)400-931, (063) 400-930, (063)400-913
(od 11. do 14. ure),
e-pošta: silvo. pisotek@quest.ames.si
domača stran: vvvw2.ames.si/guest/ssceste5
ZA RAZVEDRILO
23
24
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE - ROMAN
25
ROJSTVA
\j celjski porodnišnici so
(odile:
20.8.: Jožica MIHALINEC iz
[■jlja - deklico, Mateja GOR-
aHC s Ponikve - dečka.
21& Suzana ROBER iz
Ofaslovč - deklico. Dejana ŠO-
0 iz Celja - deklico.
22.8.: Sonja ZDEJLAR iz
relja - dečka, Branka SKALE
2 Gorice - deklico, Nataša
iz Šentjurja - deklico,
Andreja KOVŠE iz Velenja -
jeklico, Nataša DIMEC iz
jmartnega v Rožni dolini -
iečka.
23.8.: Jožica PERČIČ iz Ce-
ja- deklico, Tanja PUNGART-
[IK iz Vitanja - dečka, Rozika
j\NJIR iz Mozirja - dečka,
torjana PLAUSTEINER iz
;orice pri Slivnici - dečka, Sa-
lina OMEROVIČ iz Velenja -
lečka, Marta KAMPUŠ SOVIČ
iLoč - dečka.
24.8.: Irena ROTER iz Bra-
lovč - deklico, Klavdija ČE-
'IN iz Žalca - dečka, Irena
[RIVEC iz Rogatca - deklico,
)arja LUKMAN s Frankolo-
-ega - deklico, Petra VINDI-
;AR iz Laškega - dečka, Meli-
aRlHTAR iz Sevnice - dečka,
;latka RIHTER iz Gornjega
irada - deklico, Metka JAGO-
IIČ POGAČAR iz Šempetra -
lečka, Marinka DETMAR iz
;ornjega Grada - deklico.
25.8.: Mojca RANČIGAJ iz
'etrovč - dečka, Tevta JONAK
zŠmartnega v Rožni dolini -
iečka, Mojca VOLF iz Šempe-
iia - dečka.
|26.8.: Mateja BERLOŽNIK
ii Celja - deklico, Marjana
MBNIK HRAŠAR z Gomil-
i«ga - deklico, Polonca
mtEN iz Zreč - deklico, Simo-
na HOHLER iz Slovenskih Ko-
njic - dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Matjaž KRU-
ŠIČ iz Zadobrove in Milena
FAJS iz Trnovelj pri Celju,
Alen GAJŠEK in Simona KA-
RO, oba iz Celja, Heribert
KOŠAR, iz Celja in Kristina
ARZENŠEK iz Razgorja, Mile
JURIČ iz Hrvaške in Danica
OBRATOV iz Celja, Frančišek
SIVKA iz Zvodnega in Ljudmi-
la MIHALINEC iz Celja ter
Dragan KOVAČIČ in Nataša
BERVAR iz Šentjungerta.
Laško
Poročilo se je 28 parov od
tega: Fredi KOPINŠEK iz Go-
ričice pri Šentjurju in Irma
VREČKO iz Lahovega Grabna
pri Jurkloštru, Aleksander O-
BREZ in Metka KALUDER,
oba iz Lokavca pri Rimskih
Toplicah, Miran SELIČ iz Har-
ja in Milena PESJAK iz Ljubni-
ce pri Slovenskih Konjicah,
Stanislav KNEZ iz Lož nad
Rimskimi Toplicami in Jožefa
OCVIRK iz Lahovega Grabna
pri Jurkloštru, Danijel JE-
LENC iz Drage pri Štorah in
Karmen PESJAK iz Olešč nad
Laškim, Rolando STRBAD in
Svetlana VIDAKOVIČ, oba iz
Celja; Ivan KLEPEJ iz Kanjuc
pri Štorah in Irena MARINČIČ
iz VeUkega Otoka pri Postojni,
Željko TEŠIČ in Darja RAM-
ŠAK, oba iz Liboj, Bojan PEL-
CAR in Špela HABJAN, oba iz
Ljubljane, Iztok HRIBOVŠEK
in Katja TOMŠIČ, oba iz Ga-
berskega pri Trbovljah, Saša
ČEH in Tamara IBŠA, oba s
Ptuja, Danijel KANCLER in
Tanja KOŽELNIK, oba iz Zreč,
Dušan ŠPAJZAR in Mojca
DIMEC, oba iz Loke pri
Mengšu, Anton ŽELEZNIK in
Danica KOPRIVC, oba iz La-
homnega pri Laškem, Matjaž
ČEPERLIN iz Dola pri Hrastni-
ku in Damjana NAPRET iz
Marnega nad Hrastnikom,
Zvonko ŠKORJA in Martina
STOPINŠEK, oba iz Tovstega
nad Laškim, Franc GRAČNER
in Marija LUBEJ, oba iz Blat-
nega Vrha pri Jurkloštru,
Matjaž HRIBAR in Vera KE-
RIN, oba iz Ravenske vasi pri
Zagorju ob Savi, Andrej NO-
VAK in Natalija MILEŠIČ, oba
iz Velenja, Darko VERBER in
Melanija GODEC- LOZINŠEK,
oba iz Zagorja ob Savi; Matjaž
PIRŠ iz Radeč in Nataša
STARC iz Laškega, Matjaž
FERLIČ in Metka HRASTNIK,
oba iz Tevč pri Laškem.
Velenje
Poročili so se: Karol AU-
BERŠEK iz Šaleka pri Kozjaku
in Silvestra BANOVŠEK iz
Kozjaka, Marko ŽERDIN iz
Kamnice in Shany NIV iz
Izraela, Robert KRŽAMNC iz
Ljubljane in Jasna TANŠEK iz
Kavč, Andrej OMLADIČ iz
Ložnice pri Žalcu in Sandra
POTISEK iz Velenja, Bogdan
KVAR in Gordana ILIJAŠ, oba
iz Velenja, ter Samo MERNIK
in Brigita JAKETIČ, oba iz Ve-
lenja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Drago
KRAMPERŠEK iz Dobrine in
Ivica SALOMON iz Krivice, Jo-
žef KRESNIK in Damjana GA-
BRŠČEK iz Šentjurja, Roman
GRUŠOVNIK in Brigita PEVEC
iz Šentjurja.
Žalec
Poročili so se: Zdenko GO-
RIČAN in Alenka ŽURAJ iz
Migojnic ter Valentin POTOČ-
NIK s Ponikve pri Žalcu in
Slavica ARNŠEK iz Studenc.
SMRTI
Celje
Umrli so: Jožef KOROŠEC
iz Slovenskih Konjic, 53 let,
Franc POTOČAN iz Dobro-
velj, 67 let, Julijana MRAVUE
iz Zadobrove, 97 let, Ivana
KRUMPAČNIK iz Košnice pri
Celju, 59 let, Frančiška CUG-
MAS iz Sv. Jerneja, 75 let,
Marija PLAZNIK iz Močilne-
ga, 62 let, Rudolf OPREŠNIK
iz Nove Cerkve, 75 let, Alojz
FRANC iz Rogaške Slatine,
50 let, Jožefa TERJAŠEK iz
Razgorc, 72 let. Kari HRAST-
NIK iz Harij, 57 let, Anton
ŠTRIBL iz Črešnove, 65 let,
Tomo IGNJATIČ iz Celja, 76
let, Rozalija OCVIRK iz Kole-
novega Grabna, 73 let, in Ka-
rol DOBOVIŠEK iz Zlateč, 85
let.
Laško
Umrli so: Franc SELIČ iz
Kladja nad Laškim, 57 let,
Frančišek KNEZ iz Klenovega
pri Laškem, 83 let, Venčeslav
ZORKO iz Belovega pri Laš-
kem, 71 let in Jakob GORIŠEK
iz Marija Gradca pri Laškem,
77 let.
Velenje
^ Umrli so: Srečko PRISTOV-
ŠEK iz Gavc, 52 let, Marija
PODKRIŽNIK iz Florjana, 46
let in Frančiška HRIBERŠEK iz
Pake pri Velenju.
Žalec
Umrl je: Boris MITOV iz
Žalca, 51 let.
. »Mar nas bodo zdaj zares neusmiljeno, zverinsko pobili
se, do poslednjega moža?« se je z grozo v srcu spraševal
'eter, ko je v prvem jutranjem svitu preobračal zmrznjena in
irestreljena telesa vojakov in med njimi iskal tiste, ki so še
mazali znake življenja.
Mineval je že zadnji teden januarja leta 1943. Petru se je
lozdevalo, da se sploh več ne spomni, kdaj so ga oblekli v to,
isočkrat prekleto vojaško suknjo, ki mu je prinesla toliko
rpljenja.
■»Kako drugačno bi bilo moje življenje, če bi mi pustih, da ga
^m v svojem miru, tam v moji Doljni vasi!« je razmišljal in
■fiova kot začaran gledal sliko svoje Anke z otrokom. »Mi trije
^ismo nikoli storili ničesar hudega na svetu, a vseeno moramo
oliko trpeti! Le kako bi mogel še kdaj verjeti v kakršnokoli
Pravičnost tega sveta, četudi bi se po kakšnem čudežu rešil iz
^ga zmrznjenega pekla? Nikoli več bi ne verjel v ljudi, v te
'^umne ljudi, ki se med sabo pobijamo kot muhe pod
'^klenim zvonom, brez moči, da pridemo izpod tega zvona,
'' ga potiska sem ter tja vsemogočna, okrutna gospodarjeva
Tako rad bi še živel, a se bojim življenja, ki bi mi ne
prineslo pozabe tega, kar zdaj tukaj doživljam.
»Tako zamišljen si danes, Peter, mar tudi ti čutiš, da se nam
■•'^ro bliža konec?« ga je zmotil iz težkih misli zdravnik.
**Jaz čutim, da sem že onkraj konca!« je Peter nerazumljivo
"flgovoril in hotel oditi dalje po svojem poslu. V tistem trenutku
I'® So se oglasih hrešČeči zvočniki m iz njih odrešujoča novica!
**Nemški vojaki! General von Paulus je pravkar podpisal
^aŠo vdajo, zato mirno odložite orožje in počakajte nadaljnje
''Kaze!«
^se je v trenutku obstalo in vojaki so z olajšanjem metali
Ne orožje na velike kupe. Iz hreščečih zvočnikov pa je kar
^Prej ponavljalo vest o vdaji in vmes nerazumljive, porogljive
^ske besede.
^^I^aj bo pa zdaj?« je izgubljeno, v strahu, da ga še tretjič
^eoblečejo v uniformo tuje vojske, vprašal Peter.
J^^^ar bo, pač bo! Slabše se nam tako ne more goditi!« se je
v usodo zdravnik in si dal opraviti z ranjenci, kot bi se
nič ne tikal glas iz zvočnikov,
^rožje je počasi utihnilo in okrog druge ure popoldne je
Ostalo vse mučno tiho in napeto, ko so pričeli sem preko
')a prihajati prvi ruski vojaki. Sprva so z nezaupanjem
gledali ranjene in premražene siromake, a več kot jih je
prihajalo, bolj so postajali glasni in nasilni nad ujetniki.
»Gorje premaganim!« si je po latinsko govoril zdravnik in še
vedno oskrboval najpotrebnejše ranjence.
Ruskemu vodniku, očitno nalitemu z vodko, se je dozdevalo,
da jih nemški zdravnik namerno izziva, zato je stopil predenj in
mu v polomljeni nemščini dopovedoval: »Te bomo pustili tukaj,
pocrkati, ti nam ne bodo koristili na delu v Sibiriji!«
»Jaz nisem vojak, jaz opravljam samarijansko delo za
slehernega človeka,« mu je mirno, brez strahu odgovoril
doktor in pijanca s tem še bolj razkačil.
»Tukaj jaz poveljujem!« je rjovel. »Lahko vas vse pobijem in
tako bom tudi storil!«
Ob teh besedah je potegnil izza pasu pištolo, nameril prvemu
ranjencu v glavo in sprožil. Gotovo bi brezsrčno ustrelil nemoč-
nega človeka, da mu ni Peter, ki je prav od bhzu gledal strašen
prizor, zbil roko, v kateri je držal pištolo! Z grozovitim, krvavim
pogledom se je zdaj zazrl ruski vodnik v Petra, ki ni več čutil
nobenega strahu pred ničvrednim nasilnežem.
»Zadavim te, ti podla podgana!« se je zadri Rus in resnično
pograbil Petra z obema rokama za vrat.
Peter je spoznal, da zanj ni več rešitve, zato se je z vso
divjostjo spustil v smrtni boj. Zlahka se je otresel rok pijanega
vojaka, se spretno obrnil in ga s treskom vrgel na tla. Že ga je z
golima rokama stisnil za vrat, s tako silo, da so mu pokali
členki prstov, zariti v debel, kosmati vrat.
Tedaj pa je začutil v hrbtu ostro, pekočo bolečino! Za prvo
še drugo, tretjo in ko je zadnjič trudno dvignil pogled je videl
samo množico ruskih bajonetov, ki so še kar prebadali
njegovo telo tudi potem, ko Peter že dolgo ni čutil ničesar več.
4.
»Zima in smrt sta stari zaveznici!« je govoril starejši mož in
si ob skromnem tabornem ognju grel prezeble roke. »Nikar ne
govori tako, tovariš in ne delaj krivice zimi, ki je bila v mirnih
časih tako lepa in polna skrivnostnih praznikov!« je odvrnila
močna mlada ženska, oblečena v predelan vojaški plašč. Na
glavi je imela malce preveliko vojaško kapo in na njej iz
rdečega blaga izrezano peterokrako zvezdo.
Dve leti nemirnega življenja sta pustih na obrazu DoUnarjeve
Anke, ki je nosila tisto kapo s peterokrako zvezdo, svoje sledi.
Nič več ni bilo na njenem obrazu tiste, skoraj otroške mihne, ki
je prej krasila njeno lice. Trpljenje, skrbi in strašni prizori,
katerim je bila priča, so naredili črte njenega obraza trde in
resne. Nasmeh je čisto izginil z njenih ustnic in najraje je
sedela kje sama zase s svojimi mislimi.
»Le kdaj bo konec teh večnih pohodov, bežanja in nesmisel-
nega preganjanja po gozdovih? Tako rada bi že videla svojega
Petrčka, ki zdaj kliče Franico za mamo, mene pa sploh ne
pozna in se me boji, če se kdaj v noči oglasimo pri Osojniko-
vih!« je razmišljala ravno tedaj, ko jo je poklical glas koman-
danta Staneta.
»Anka, tole pošto bo potrebno spraviti preko Bohorja na
dolenjsko stran. Veš, da zaupam vate, zato te pošiljam na to
važno in nevarno pot!« je govoril in ji izročil zajeten šop
papirjev v roke.
»Le kaj je tako važnega, da moram v tej zimi gaziti preko
Bohorja?« je zanimalo Anko.
»DobiU smo poročilo, da so Nemci končno klonili pred
Stalingradom, pred našimi ruskimi prijatelji!« je v zanosu
govoril komandant Stane. »Zdaj se bliža dan naše skupne
zmage, zato mora pošta čimprej do naše vojske na Dolenjsko.«
Anka ni nič več spraševala. Papirje je zložila v svojo torbo in
že se je vzpenjala po samo njej poznani poti do hiše, v kateri jo
je čakala dogovorjena zveza.
»Nemce so potolkli pri Stahngradu!« ji je v ušesih odmeval
glas komandanta. »Mar ni prišlo zadnje pismo mojega Petra
prav od tam?« se je spraševala. »A Stane je dejal, da so ruski
vojaki naši prijatelji in zagotovo ne store Petru nič žalega, ko
bo povedal, da je bil prisiljen marširati skupaj z nemško
vojsko tja do StaUngrada!« je naivno razmišljala.
Ves čas vojne so ji vsi dopovedovah o pravičnosti sovjetske
vojske, zato ni niti pomislila, da bi mogli tako pravični vojaki
storiti karkoli žalega Petru. Zatopljena v takšne misli je stopala
brez potrebne previdnosti proti osamelemu kozolcu, ki je stal
na robu velikega senožetnega travnika.
»Le kdo mi prihaja v goste?« se je spraševal zanikrn in
zaraščen moški, ki se je skrival na senu in že nekaj časa
opazoval postavo, ki se je bližala iz doline.
V zmedi prvih vojnih dni je nekdanji Ankin in Petrov sošolec
Janez, ki je sedel v zaporu zaradi uboja Krivega Poldeka,
izkoristil priložnost in pobegnil iz zapora. Zdaj se je že drugo
leto spretno skrival v bohorskih hostah. Da bi se pridružil
partizanom, je bil prestrahopeten in prelen. Raje se je samo
skrival in ob priložnosti kaj ukradel, da se je nekako prebijal iz
dneva v dan. Včasih se je na kakšni samotni kmetiji predstav-
ljal tudi za partizana in lahko si mislimo, kakšen vtis je naredil
na ljudi s svojo zapuščeno pojavo. »Takile raztrganci bodo kaj
opravili?« so se začudeno spraševali ljudje in izgubljali zaupa-
nje v slovensko vojsko.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MAH OGIASI - INFORMACIJE
27
28
INFORMACIJE
KRONIKA
29
' NOČNE
CVETKE
p
y torek, 24. avgusta popold-
^ je šla patrulja intervenirat
J obrobje mesta, kjer se je
^,gust z desko lotil sosede,
ij{em pa se je vmešal še Mir-
Id je hotel sosedo zaščititi,
[i tem pa je Gustija parkrat
[,l(snil. Oba moška udeležen-
, v tej cvetki bosta morala k
idniku za prekrške. Avgust
, najbrž tudi na sodišče.
V sredo popoldne je občan,
nima toliko j., da bi se
fdstavil, po telefonu obve-
j policijo, da Aleš iz Škofje
51 strelja ptiče in jih meče v
mte za smeti. Pohcisti so
idevo vzeli resno in odšli na
aj domnevnega pobijanja
iiev, a so po vseh zbranih
ikazih in razgovorih prišli
I ugotovitve, da je bila prija-
lažna. Hudobija včasih res
i pozna meja.
tšla Razlagovi ulici sta se v
trtek popoldne tepla Darko
Zdenko. Ker sta kršila javni
d in mir, bosta stopila pred
dnika za prekrške.
Pijani Bogdan R. je v noči s
trtka na petek razgrajal po
inovanju in bil vztrajen še po
m, ko so mu policisti sveto-
naj se umiri. Umiril se je
le v prostorih za pridržanje.
Zdenka je imela v petek
jb dan. Skisal in zagrenil ji
je njen dragi izvenzakon-
i partner Bogdan, ki pa se
do prihoda patrulje že umi-
lin se ohladil.
Ni avtopoligonu na Ljubeč-
jsta se v soboto popoldne
M gledala in se drla drug
K drugega dva možakarja,
Ivo in Franc. Posebno hude
s je bil Silvo, ki se je Franca
til s pestmi.	M.A.
Kamenika bo
branila ženska
V torek je tožilec Birsa že tretjič bral obtožnico, Kristijan Kamenik si je izbral
odvetnico Marjetico Nosan
Na novinarski konferenci,
ki jo je letos spomladi sklical
okrožni državni tožilec Milan
Birsa, je med dmgim tekla be-
seda o zahtevi Kristijana Ka-
menika, da se kriminalistične
preiskave sledi (odtisa) njego-
vih športnih copat loti neodvi-
sna institucija iz Švice. Birsa je
takrat izjavil, da je pripravljen
obtožnico takoj umakniti, če
bi se pokazalo, da so krimina-
listični izsledki iz Švice dru-
gačni od tistih, ki so jih sodne-
mu senatu predočili domači
kriminalistični strokovnjaki
oziroma sodni izvedenci.
Danes je že jasno, da tožilec
svoje obtožnice ni umaknil in je
za zdaj tudi ne namerava umak-
niti. Za umik obtožnice namreč
ni nobenega razloga. Po neu-
radnih informacijah je eksperti-
za švicarskih univerzitetnih kri-
minalističnih strokovnjakov že
lep čas na celjskem okrožnem
sodišču, je tudi že prevedena v
slovenščino, z njo pa je sezna-
njen tudi obtoženi Kristijan Ka-
menik iz Slovenskih Konjic, tre-
nutno na prestajanju enoletne
zaporne kazni v mariborskih
zaporih.
Za obuditev spomina naj za-
pišemo, da je Kamenik v sodni
dvorani, na glavni obravnavi
pozno spomladi izjavil, da se
svojima zagovornikoma odpo-
veduje, ker da ju ne potrebuje
več. Zveneči imeni slovenske
advokature, odvetnika mag.
Draga Demšarja in Daniela Pla-
ninšca je odpustil, ker je bil, (kot
je dejal) prepričan, da bodo švi-
carsld izsledki zanj tako ugodni,
da ga bodo razbremenili vsakr-
šne krivde oziroma vpletenosti
v štirikratni umor, ki se je zgodil
4. marca leta 1997 v Tekačevem
pri Rogaški Slatini, ko so bili na
grozovit način umorjeni zakon-
ca Štefan in Frančiška Poharc
ter njuni podnajemnici Helena
in Viktorija Krušlin. Kristijan Ka-
menik je po obtožnici tožilstva
obtožen grozovitega umora v
sostorilstvu (z doslej še nezna-
no osebo), motiv za zločin pa je
bilo koristoljubje.
Sojenje se je na Okrožnem
sodišču v Celju pričelo lani ja-
nuarja in je bilo vmes dvakrat
tako dolgo prekinjeno, da se je,
skladno z določilom zakona o
kazenskem postopku, vsakič
nadaljevalo z začetkom glavne
obravnave in branjem obtožni-
ce. Vmes je Kamenik gladovno
stavkal, na eni od spomladan-
skih glavnih obravnav pa mu je
sodišče dodelilo (po uradni
dolžnosti in po odpustitvi dote-
danjih zagovornikov) nova za-
govornika, odvetnika Nika
Praznika in Aleksandra Cmoka
iz Celja. Oba sta se svoje naloge
lotila odgovorno, temeljito in
profesionalno. Da bi lahko delo
karseda dobro opravila, sta na
junijski glavni obravnavi zahte-
vala vsaj mesec časa za pripra-
vo na zagovor v tako z^tevni
in odmevni zadevi, kot je soje-
nje za štirikratni umor. Senat
jima je ugodil, predsednica se-
nata, okrožna sodnica Ingrid
Lešnik pa je glavno obravnavo
razpisala za 31. avgust.
Na torkovi glavni obravnavi,
ki se je že vdrugo vrnila na sam
začetek, je pred sodni senat sto-
pil obdolženi Kamenik in pove-
dal ter obrazložil svojo najno-
vejšo odločitev. Senat in prisot-
no javnost je seznanil, da od-
pušča tudi zagovornika, dode-
ljena mu po uradni dolžnosti. V
obrazložitvi te odločitve je po-
vedal, da odvetnikoma Prazni-
ku in Cmoku ne zaupa več, ker
ga od četrtka, ko je v zaporih v
Mariboru prejel prevedeno
mnenje švicarskih kriminalistič-
nih strokovnjakov, pa vse do
torkove glavne obravnave nista
obiskala, da bi se lahko z njima
posvetoval o novih dejstvih in o
nadaljevanju zagovora. Povedal
je še, da se je že dogovarjal z
odvetnico Marjetico Nosan iz
Celja, ki naj bi bila v nadaljeva-
nju sojenja njegova nova zago-
vornica. Ker predsednica senata
v sodnem spisu ni našla poobla-
stila za novo zagovorništvo, se
je glavna obravnava, ob prisot-
nosti dosedanjih zagovornikov,
nadaljevala (začela) s ponov-
nim branjem obtožnice. Ko je
tožilec Milan Birsa obtožnico
prebral, je Kamenik izjavil: »Ob-
tožnice nisem razumel, vendar
ne rabim razlage. To, kar mi
obtožba očita, ni res, zagovarjal
pa se bom šele po posvetu z
zagovornikom, kar mi doslej ni
bilo omogočeno.« Glavna
obravnava se bo nadaljevala
15., 16., 17., 20. in 21. septembra.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NEZGODE
Trčil v dva
motorista
Na lokalni cesti zunaj naselja
Mozirje se je v sredo, 25. avgu-
sta zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri sta bih hudo ranjeni dve
osebi.
Robert Z. (31) iz Vranskega je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Mozirja proti Lepi Njivi. V delno
nepreglednem desnem ovinku
je zapeljal na levo stran vozišča,
in to v trenutku, ko sta mu
nasproti, drug za drugim, pripe-
ljala voznika motornih koles,
24-letni Boštjan R. in 25-letni
Aleš S., oba iz Velenja. Med
vozili je prišlo do trčenja, v kate-
rem sta oba voznika motornih
koles utrpela hude telesne poš-
kodbe.
V križišče pri rdeči
v križišču Tomšičeve in Ko-
roške ceste in Ceste Simona
Blatnika v Velenju se je v sredo,
25. avgusta zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili ranjeni
dve osebi.
Aleš J. (15) iz Velenja je vozil
kolo z motorjem po Koroški
cesti iz smeri Ceste talcev proti
Kidričevi cesti. V križišče je za-
peljal, ko je na semaforju gorela
rdeča luč, takrat pa je iz smeri
jezera proti Tomšičevi cesti pri-
peljal voznik osebnega avtomo-
bila, 43-letni Mehmed O. iz Vele-
nja. Sledilo je trčenje, v katerem
je voznik kolesa z motorjem
utrpel hude telesne poškodbe,
njegov sopotnik, 16-letni Gregor
K., prav t^o Velenjčan, pa je bil
lažje ranjen.
V breg in beton
Na regionalni cesti zunaj na-
selja Grliče se je v četrtek, 26.
avgusta ponoči, pripetila nezgo-
da, v kateri so bili ranjeni trije
udeleženci.
Damjan H. (19) iz Vrha je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Mestinja proti Sodni vasi. Ko je
pripelji v nepregledni levi ovi-
nek, je zapeljal desno s ceste in
po 45 metrih vožnje po travi trčil
v travnato nabrežino. Po tem je
vozilo dvignilo v zrak, na koncu
pa je trčilo še v betonsko ograjo
pri kapeli. Voznik in sopotnik,
18-letni Danilo H. iz Kristan Vr-
ha, sta se hudo telesno poško-
dovala, drugi sopotnik, 16-letni
Matjaž P, tudi iz Kristan Vrha,
pa je bil lažje ranjen.
Nesreča v
Grušovljah
Na regionalni cesti zunaj na-
selja Grušovlje se je, v nedeljo,
29. avgusta zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri se je ena ose-
ba hudo telesno poškodovala,
škoda na vozilih pa znaša okoli
900 tisoč tolarjev.
Janez R. (22) iz Okonine je
vozil osebni avtomobil po do-
vozni cesti v kraju Grušovlje. Ko
je pripeljal do prednostne regio-
nalne ceste, je na njo z^elj^ v
trenutku, ko je iz smeri Šentjan-
ža pripeljal voznik motornega
kolesa, 39-letni Robert P. iz Mo-
zirja. Vozili sta trčili, motorist pa
je utrpel hude telesne poškod-
be.
Vzvratno v peško
Na parkirnem prostoru na
Efenkovi cesti v Velenju se je, v
nedeljo 29. avgusta zvečer, pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjena.
Zdenko L. (43) iz Velenja je z
osebnim avtomobilom peljal
vzvratno po omenjenem parki-
rišču in zadel v peško, 74-letno
Ido K. iz Velenja, ki je bila v času
nesreče za vozilom. Pri padcu je
peška utrpela hude telesne poš-
kodbe.
Trčenje na
prehodu
Na Kersnikovi-ulici v Celju se
je, v ponedeljek 30. avgusta zju-
traj, pripetila nezgoda, v kateri
je hude telesne poškodbe utr-
pel pešec.
Simona M. (24) iz Celja je
vozila osebni avtomobil po Ker-
snikovi ulici, iz smeri Nove vasi
proti središču mesta. Ko je pri-
peljala iz podvoza, je na ozna-
čenem prehodu za pešce s
sprednjim delom vozila trčila v
79-letnega Franca Ž. iz Celja, ki
je prečkal vozišče z njene leve
strani. Pri trčenju in padcu je
pešec utrpel hude telesne poš-
kodbe.	M.A.
Smrt ni bila
nasilna
v nedeljo, 29. avgusta ob
9. uri, so bili policisti PU
Celje obveščeni, da je bilo za
zgradbo bivše cestninske
postaje, na izvozu avtoceste
v Celju, najdeno moško tru-
plo.
Preiskovalcu so v žepu ob-
lačila našli dokument, ki ga
madžarski oblastni organi iz-
dajajo beguncem. Na osnovi
tega dokumenta so naši poli-
cisti zapisali, da gre najverjet-
neje za državljana Banglade-
ša. Obdukcija, ki je bila ka-
sneje opravljena pa kaže, da
pokojnik ni umri nasilne smr-
ti. Identiteta trupla še ni potr-
jena, kot tudi še ni znano,
kako se je truplo znašlo na
mestu, kjer so ga našli. M.A.
GORELO JE...
Plačilo za
pozabljivost
Tatjana O. iz Vojnika je 24.
■gusta popoldne postavila na
inski gorilnik posodo z ol-
Im in nanjo pozabila.
•Rezultat kratke odsotnosti je
1 požar, ki je zajel kuhinjsko
fpo in ostale elemente ter pov-
to^il za okoli 300 tisoč tolarjev
Nne škode. Ogenj so pogasi-
vojniški gasilci, pri gašenju pa
fje lažje opekla soseda Marija
'■ki je priskočila na pomoč.
v
Čudna poteza
Zgodi se, da se avtomobil
pričakovano znajde v pla-
'^nih, vzroki za te vrste poža-
•^Pa so ponavadi napake ozi-
^ dotrajanost naprav. So
®tudi izjemni dogodki.
^ primeru, ki se je zgodil 25.
I^usta zvečer ob Škalski cesti
jelenju, o vzroku in razlogu
le ugibamo ter se čudimo,
J^j je 28-letni Stojan R. svoj
^ornobil Fiat uno polil z benci-
jr^ in ga zažgal. Ker, razumlji-
^ Ognja sam ni hotel pogasiti,
■ kraj dogodka prišli velenj-
^ gasilci in opravih svoje. Na
^'^niobilu je nastalo za okoli
^isoč tolarjev škode, zakaj
'^ Znesel nad svojim jeklenim
I "^ličkom, pa Stojan polici-
ni hotel pojasniti.
hiša in senik
J petek, 27. avgusta nekaj
•^^t čez eno, so bili polici-
sti obveščeni, da je prišlo do
požara na stanovanjski hiši v
Resniku nad Zrečami.
Po zbranih podatkih je za-
gorelo na manjši stanovanjski
hiši, ki je popolnoma zgorela,
ogenj pa se je razširil na senik
v neposredni bližini in ga moč-
no poškodoval.
Gasilo 95 gasilcev
v ponedeljek, 30. avgusta
okoli 1Z40 ure, je izbruhnil
požar na gospodarskem po-
slopju velikosti 24x15 metrov,
last Viljema N., v Novi vasi pri
Šmarju.
Lastnik je v popoldanskem
času popravljal odtok doma
izdelanega zbiralnika za kuril-
no olje, pri tem pa se je nekaj
olja razlilo po hodniku in na
tla pod hlevom. Ko je s kotno
brusilko rezal cev so iskre, ki
so padle na razlito olje, zaneti-
le ogenj, ta pa se je razširil na
objekt do nadstrešja. Lastnik
je poskušal sam pogasiti
ogenj, pri tem pa se je opekel
in utrpel hude telesne poškod-
be. Požar, v katerem je zgore-
lo 140 nakladalk suhe krme,
ostrešje s salonitno kritino,
kotna brusilka in delno nakla-
dalka, je gasilo 95 gasilcev iz
Sladke Gore, Šmarja pri Jel-
šah, Kristan vrha in Mestinja.
Po nestrokovni oceni je požar
povzročil za okoli 3 milijone
tolarjev gmotne škode.
M.A.
30
KRONIKA
MINI KRIMIČI
Po orodje V tujo
garažo
Na začetku prejšnjega tedna
je nekdo vlomil v garažo v stano-
vanjski hiši v Tepanju. Ukradel
je dve električni kotni brusilki in
električne škarje za rezanje plo-
čevine Iskra ter motorno žago
Stihi. Lastnik Alojz K. je oškodo-
van za okoli 100 tisoč tolarjev.
Imajo osumljenca
v noči na 24. avgust je bilo
vlomljeno v prostore glasbene
šole v Nazarjah, kjer je storilec
ukradel manjšo kovinsko blagaj-
no s 300 tisoč tolarji gotovine,
disketami in dokumentacijo. Po-
licisti PP Mozirje so tekom dne-
va prišli do podatkov, na osnovi
katerih so osumili 25-letnega Bo-
risa Š., pri katerem so tudi našli
del ukradenega.
Nizkotno!
So ljudje, ki jim ni prav nič na
tem svetu sveto in nedotakljivo.
Takšne baže je tudi tisti nezna-
nec, ki je v noči na 24. avgust
vstopil v mriiško vežico v Arna-
čah pri Velenju in tam, ob truplu
pokojne krajanke, kradel sveče.
Odnesel jih je veliko, za okoli 40
tisoč tolarjev.
Tat razbijal Stekla
v noči na 24. avgust je nezna-
ni storilec razbil steklo na dveh
izložbah in kradel. Najprej je v
trgovini Kmetijske zadruge na
Cesti talcev razbil steklo in iz
notranjosti ukradel dve motorni
žagi Stihi, vredni 300 tisoč tolar-
jev. V nadaljevanju se je lotil
izložbe trgovine Elektrotehna in
z razstavne police ukradel barv-
ni televizijski sprejemnik Gore-
nje evelux, vreden 140 tisoč to-
larjev.
Molijo ga zapornice
Navadno se dogaja, da ljudje
negodujejo, če je kje cestni že-
lezniški prehod neučinkovito
zavarovan, so pa med nami tudi
čudaki, ki jih motijo celo želez-
niške zapornice, torej najbolj
učinkovit sistem zavarovanja
pred železniško nesrečo. To se je
zgodilo v Prožinski vasi v noči
na 26. avgust, ko je nekdo iz
stebra zapornice iztrgal električ-
ne vodnike ter s tem povzročil
napako v delovanju sistema. K
sreči so zapornice ostale v spuš-
čenem položaju, napako pa so
hitro odkrili in odpravili delavci
železnice.
Ukradel amosa
v noči na 26. avgust je nezna-
ni storilec vlomil v vikend v
strnjenem naselju vikend hišic
na Koroški cesti v Velenju. Ukra-
del je rdeče- rumeno kolo z mo-
torjem znamke Amos, s tem pa
lastnika Ivana P. oškodoval za
okoli 60 tisoč tolarjev.
Sonyin Grundig
Naznani storilec, ki je v trgovi-
no Keros v Tržišču pri Rogaški
Slatini vstopil prejšnji petek med
14. in 15. uro, je izkoristil prilož-
nost in s police ukradel avtora-
dio Sony in videorekorder Grun-
dig. Podjetje Keros je oškodova-
no za 68.980 tolarjev.
Poškodoval
skakalnico
V	noči na 28. avgust je nezna-
ni nepridiprav stopil na zaletišče
skakalnice na Starem trgu v Ve-
lenju in s silo telesa poškodoval
bočno ograjo (odlomil jo je v
dolžini štirih metrov) na mizi
zaletišča. Skakalni klub Velenje
je oškodovan za okoli 100 tisoč
tolarjev.
Debela kuverta
V	soboto popoldne je neznaiii
zmikavt neopazno vstopil v pi-
sarno trgovine Medved v Škofji
vasi. Tam je iz predala ukradel
kuverto z dnevnim izkupičkom
ter kraj spet neopazno zapustil.
Lastnik Vojko M. je oškodovan
za dobrih 470 tisoč tolarjev.
Tudi kratko je
predolgo
Kratko odsotnost Ivana K., ki
se je minulo nedeljo kopal in
sončil na odprtem bazenu v Ter-
mah Atomske Toplice, je izkori-
stil nekdo, ki je segel med njego-
vo osebno prtljago in mu ukra-
del denarnico s tolarji in devizni-
mi bankovci v skupni vrednosti
okoli 180 tisoč tolarjev.
Tat Z gorskim
kolesom
v času od 15. do 29. avgusta je
neznani storilec vlomil v kletni
prostor v stanovanjskem bloku
na Škalski cesti v Slovenskih
Konjicah. Iz kleti je ukradel moš-
ko gorsko kolo GT srebrne bar-
ve. Lastnik Vojko Z. je oškodo-
van za okoli 140 tisoč tolarjev.
Odpeljal pločevino
v dneh minulega vikenda je
nekdo vlomil v prostore priroč-
nega skladišča podjetja Maxim
d.o.o. na Bežigrajsld cesti v Ce-
lju. Tam je ukradel in odpeljal
večjo količino pločevine različ-
nih dimenzij, vredne okoli 200
tisoč tolarjev.
Okradel ribica
Minulo nedeljo popoldne ali
zvečer se je neznani storilec
povzpel na balkon v pritličju
stanovanjskega bloka v Šoštanju
in tam ula-adel 5 kompletov raz-
ličnih ribiških palic ter nekaj
ostalega ribiškega pribora. Last-
nik Bojan A. je oškodovan za
okoli 40 tisoč tolarjev.
Tatvine iz vozil
v noči na 24. avgust je nekdo
vlomil v osebni avtomobil Re-
nault twingo, parkiran na dvo-
rišču pred stanovanjsko hišo na
Bregu pri Polzeli. Lastnika Deja-
na D. je oškodoval za okoli 15
tisoč tolarjev gotovine.
V	torek, 24. avgusta dopoldne,
je nekdo vlomil v osebni avto-
mobil VW golf, parkiran na Ob-
lakovi ulici v Celju. Iz vozila je
ukradel poslovni kovček z zava-
rovalniško dokumentacijo,
osebnimi dokumenti oškodo-
vanca, nalivnimi peresi in kalku-
latorjem. Štefan G. je oškodovan
za približno 50 tisoč tolarjev.
V	noči na 25. avgust je nekdo
vlomil v osebni avtomobil Zasta-
va yugo, parkiran v podzemnih
garažah na Kardeljevem trgu v
Velenju. Storilec je ukradel avto-
radio kasetofon Kenwood, last-
nika Boštjana G. pa oškodoval
za okoli 25 tisoč tolarjev.
V	četrtek, 26. avgusta zvečer,
je nekdo vlomil v osebni avto-
mobil R4, parkiran na Stritarjevi
ulici v Celju. Storilec je iz vozila
ukradel moške hlače, mobitel
Nokia, nahrbtnik, dve majici in
25 tisoč tolarjev gotovine. Last-
nik Vojko Z. je oškodovan za
okoli 80 tisoč tolarjev
V	noči na 27. avgust je bilo
vlomljeno v osebni avtomobil
Renault laguna, parkiran na
Splitski cesti v Velenju. Storilec
je iz vozila ukradel moško de-
narnico z denarjem in osebnimi
dokumenti. Lastnik Marjan T. je
oškodovan za okoli 40 tisoč to-
larjev.
V	noči na 27. avgust je nekdo
vlomil v terensko vozilo Land
rover, parkirano na Cesti IX v
Velenju. Storilec je ukradel moš-
ko torbo z dokumenti, čekovni-
mi blanketi in nekaj gotovine.
Jože Č. je oškodovan za okoli 10
tisoč tolarjev.
Minulo soboto zjutraj je bilo
na Miklošičevi ulici v Celju
vlomljeno v osebni avtomobil
Petra T. Storilec je ukradel starej-
ši avtoradio kasetofon, vreden
okoli 15 tisoč tolarjev. Isto jutro
je bilo vlomljeno tudi v osebni
avtomobil R4, parkiran na Deč-
kovi cesti v Celju, storilec pa je
ukradel avtoradio kasetofon
Sony, glasbene kasete in sončna
očala. Lastnik Rok V. je oškodo-
van za približno 60 tisoč tolar-
jev. Patrulja PP Celje je pri red-
nem delu v jutranjih urah istega
dne legitimirala 27-letnega Bo-
ruta Š. iz Žalca. Pri njem so našli
del plena iz omenjenih dveh
vlomov. Zoper osumljenega sle-
di kazenska ovadba.
V	noči na 28. avgust je nekdo
vlomil v osebni avtomobil Zasta-
va yugo, parkiran na Pokopališki
ulici v Celju. Storilec je ukradel
avtoradio kasetofon Grundig in
več glasbenih kaset. Lastnik Ma-
tej V. je oškodovan za okoli 20
tisočakov.
Minulo nedeljo nekaj po p
noči je nekdo ukradel avtorad
Kenvvood, ki ga je zagledal
osebnem avtomobilu Zasta
yugo, parkiranem na Čopovi j
ci v Celju. Lastnik Andrej p,
oškodovan za približno 40 tis
tolarjev.
V	nedeljo zjutraj je nezn;
storilec vlomil v osebni avton
bil R4, parkiran pred diskote
Jungle na Lavi v Celju. Iz not
njosti je pobral avtoradio kaset
fon Kenvvood in študentski
deks Univerze Maribor. Grej
M. je oškodovan za okoli,
tisoč tolarjev.
V	noči na 30. avgust je nek
vlomil v tri avtomobile, parki
ne v podzemni garaži stanova
skega bloka na Stanetovi cest
Velenju. Iz vozil je ukradel c
kumente, denarnico, fotografi
aparat in čelno ploščo avtorac
skega sprejemnika Sony. Fra
G., Alojz H. in Milan Š. so sku
no oškodovani za okoli 100 tis
tolarjev.	M.
Pogin rib
v ponedeljek, 30. avgusta okoli 13. ure, je prišlo do pogina
rib v gojitvenem potoku Rečica v Rečici ob Savinji.
Policisti so po ogledu kraja pogina ugotovili, da je 47-letni
Alojz B. praznil gnojno jamo z vodno črpalko, fekalije pa izlival
v potok Rečica. Zaradi tega izlitja je poginilo okoli 350 rečnih
postrvi, ribiška družina iz Mozirja pa je oškodovana za okoli
300 tisoč tolarjev.	M.A.
Radarji bodo
•	v petek, 3. septembra dopoldne na območju Slovenskih
Konjic in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Žalca in
Šentjurja pri Celju;
•	v soboto, 4. septembra dopoldne na območju Celja,
popoldne pa na območju Laškega;
•	v nedeljo, 5. septembra popoldne na območju Velenja
in Žalca;
•	v ponedeljek, 6. septembra dopoldne na območju Celja
in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri
Celju in Šmarja pri Jelšah;
•	v torek, 7. septembra dopoldne na območju Velenja in
Žalca, popoldne pa na območju Celja in Laškega;
•	v sredo, 8. septembra dopoldne na območju Šentjurja
pri Celju in Šmarja pri Jelšah in
•	v četrtek, 9. septembra dopoldne na območju Laškega
in Celja, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri
Jelšah in Žalca.
Laserski merilnik hitrosti bo v času od 3. do 13. septembra
pogosteje nameščen na območju Mozirja in Rogaške Slatine.
Najditelju tega traktorja se ponuja nagrada.
Nagrada za icoristno informacijo!
v času od 29. avgusta dopoldne do 30. avgusta zjutraj je neznani storilec v Bukovžlaku
ukradel kmetijski traktor, vreden približno milijon 100 tisoč tolarjev. Lastnica ponuja
tistemu, ki bi posredoval koristno informacijo v zvezi s to tatvino, visoko nagrado.
Ukraden kmetijski traktor znamke Steyr 650 je bil parkiran na ograjenem dvorišču pri stanovanjski
hiši v Bukovžlaku št. 40, ki je tik pred vselitvijo. Traktor je rdeče in bele barve, na njem pa so bile
nameščene tablice z oznako MS N2-59. Kdor bi kar koli vedel o ukradenem kmetijskem traktorju, naj to
sporoči na tel. št. 113, za vsako koristno informacijo, ki bi pripeljala do ukradenega vozila, pa lastnica
ponuja lepo nagrado. V tem primeru je treba poklicati na tel. št. (063) 798-035 ali 041/639-832. M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o., f
direktor: Jože Cerovšek. S
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklič - predsednica, Matjaži
Jamnikar in Tone Vrabl. I
poslovni sekretar: Suzana Roben
Podjetje opravlja časopisno-^^
založniško, radijsko in agencijsK
tržno dejavnost. Naslov: Prešern
va 19, 3000 Celje, 3
telefon (063) 422-50, I
fax: 441-032, |
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev |
Naročnine: Majda Klanšek^
Mesečna naročnina je 930 tolarja
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka |
žiro računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revj
d.d., Ljubljana, Dunajska S,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
nmhMm
Odgovorni urednik;
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica: Tatjana Cvira
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeianko, Ksenija Lekid
Gregor Katič, Urška Selišnik,
Ivana StamejSč.
Tajnica uredništva: Mojca Marot
Tehnični urednik Franjo Bogadi,
Računalniški preJom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-nnail: tednik@NT-RC.si
imjmi
Odgovorna urednica:
Nataša Gericeš-Lednik
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pifek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881
E-mail: Radio@NT-RC.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostoJ3*
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve-;
Vodja Agencije: Franček Punga^
Propaganda: Valter Leben, Vc^ko:
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič; ■
Koordinator trženja: Mitja Umnil'
Telefon: 063/422-50
£ax: 441-032, 443-511
E-maiL Agendja@NT-RC.si
INFORMACIJE
31
32
ZANIMIVOSTI
So rekli in se zarekli
So rekli, da je Katja Trat-
nik iz POP TVja še vedno
najlepša ženska, vendar je
izgubila nedeljsko popold-
ne. Rekli so tudi, da so jo
zelo grdo odpravili in da ne
bo več ostala v hiši, vendar
vse skupaj ni res.
Simpatična Katja je preveč
dobra voditeljica, poleg tega pa
ima tudi mogočnega prijatelja
iz vrhov POP TVja, tako da se ji
vsaj začasno ni treba bati za
delo. In ko smo že pri močnem
zaščitniku gospodične Tratni-
kove - na nedavnem VIP turnir-
ju v Velenju je bil eden od
redkih šefov POP TVja. Ni bilo
direktorja Marjana Jurenca,
Peter Radovič je z novo sopro-
go sicer prišel, vendar je tokrat
našel čas za vse, ne samo za
televizijske pogovore. No,
omenjeni gospod, ki je znal
poskrbeti lastno promocijo še
v časih prejšnjega režima, je
tudi tokrat poskrbel zase. V
prejšnjih časih, ko je spremljal
delo te ah one skupščine ah
partijske seje, je skrit za vrati
čakal, da so vsi posedli, nato pa
je vkorakal v dvorano, najraje
kam v prvo vrsto, da so ga vsi
videh. Na najbolj pomem-
bnem velenjskem teniškem
dogodku pa ga je moral napo-
vedovalec vsaj trikrat, če ne
petkrat poklicati po zvočniku.
Ko je ugotovil, da je to zgornja
meja, ko še koga pokličejo in
ga ne izbrišejo s seznama tek-
movalcev, je prišel na igrišče.
Toda pozornost, da so vsi sliša-
li, da je tu, je bila izpolnjena.
Kdor zna, ta zna.
Da Katje Tratnik ne bi mogh
kar tako meni nič tebi nič brez
vzroka odsloviti, bi poskrbela
tudi dolgo napovedovana mla-
doporočenka Nataša Pire, ki
se je možila vsaj dva do tri
mesece. Kriv pa ni bil Aleš
Musar, sin nekdanjega glavne-
ga direktorja Dela Braneta
Musarja, ker ga Nataša itak ni
vprašala, če se bo ženil ali ne,
ampak ga je kar določila. Mor-
da so se šefi Nataše celo ustra-
šili, kajti pogumno dirjajoča
motoristka Nataša bi pridrvela
s čoperjem yamaho virago 535
vred v sobo direktorja progra-
ma Tomaža Peroviča in se
zavzela za Katjo. Tomaž, ki je
po dolgih letih spustil najbolj
prestižni teniški velenjski VIP
turnir in se odzval italijanskim
organizatorjem golf turnirja v
Lignanu, ve iz časov, ko sta
bila z Natašo še na nacionalni
televiziji, da je bila pripravlje-
na organizirati stavko vedno,
kadar se je komu zgodila krivi-
ca. Pravzaprav je bila najboljša
sindikalna voditeljica vseh ča-
sov. Ne, Katja bo 6. septembra
prevzela jutranji program POP
TVja, ki ga bo vodila od šeste
do pol osme ure. Tako, govori-
ce o neslavnem odpustu so pač
govorice, ki jih je v času kislih
kumaric veliko.
Niso pa samo govorice o
bližnji ločitvi Saše Einsiedler-
Štrumbelj, ampak je veliko
tega res. Govori se, da se je
čedalje bolj popularna Saša
vsega naveličala, točneje, da
sta bila z možem tako zaposle-
na, da sta se preprosto odtuji-
la. Saša bo prevzela oba otro-
ka, kar ji ne bo težko, saj ju je
tudi zdaj v glavnem čuvala
njena mama.
Govori se tudi, da se je te
dni iz New Yorka za nekaj
časa vrnil slovenski general
Janez Slapar, ki je v medna-
rodni vojaški delegaciji obi-
skal več držav in da bo doma
praznoval Abrahama. Janez
se je sicer res vrnil za kratek
čas, toda ne zaradi praznova-
nja, do katerega mu manjka
skoraj mesec dni, ampak zara-
di velenjskega teniškega tur-
nirja. General Slapar je na-
mreč v New Yorku vojaški sve-
tovalec odprave Republike
Slovenije pri OZN in si kot
zakleti Tržičan tam ni ogledal
niti enega gostinskega lokala.
Zato je imel dovolj časa, da je
igral tenis in spet tenis. Za
Abrahama si je zaželel, da bi
na velenjskem turnirju konč-
no zmagal. Njegovi prijatelji
so upah, da mu bo Marjan
Gaberšek, direktor M Cluba
in VIP turnirja, to željo izpol-
nil. Pa mu ni. Janez se je
moral posloviti od tekmovanja
še daleč pod vrhom.
Wm NINA KAVRAN ADLEŠIČ
ZANIMIVOST
Srednji vek s pridihom sodobnost
Da ne bo šlo čisto po sred-
njeveških manirah, pa Sred-
njeveški dan gor ali dol, so
organizatorji opozarjali že
pred začetkom uspele sobot-
ne prireditve na Starem gra-
du nad Celjem.
Je že tako, da bi se obiskoval-
ci - preko 6 tisoč se jih je zbralo
na grajskem dvorišču - pritože-
vah, če v srednjeveški krčmi ne
bi stregli ohlajene pijače, če bi
jih na stranišče poslah kar za
bližnji grm, če... Da so sodobna
pomagala nujna še za kaj dru-
gega, pa je v objektiv ujel naš
fotoreporter. V srce segajoč be-
rač, odet v raševino, je roko na
srce, sicer sprva malce nejevolj-
no, potem pa vse bolj veselo
klepetal po mobitelu, srednje-
veško odet birič si ni mogel kaj,
da ne bi spomin na Srednjeveš-
ki dan ujel v svoj fotoaparat, v
stoletja nazaj začasno prestav-
ljen gostinec pa si dela v krčmi,
kjer so golaž kuhali v kotlu nad
zakurjenim ognjiščem, tudi ni
znal predstavljati brez tega, da
ne bi kdaj pa kdaj segel tudi v
hladilnik.
Pa naprave sodobnega časa,
tako kot tudi nekaj plastičnih
kozarcev med sicer prevladu-
jočimi keramičnimi vrčki za pi-
jačo, niso kvarile srednjevešl
ga vzdušja. Tisto, kar je bilo
sobotno popoldne izpred i
kaj stoletij v knežjem mei
res moteče, so bili le avtomo
li, parkirani vzdolž ceste
Stari grad. Nič ni pomagalo,
so organizatorji opozarjali,
za jeklene konjičke ne bo i
volj _bbprivezov«, da so pos
beh za očiščeno in urejeno!
likanovo pot, po kateri je
Stari grad prav prijeten sp
hod, ter nenazadnje tudi or
nizirali taxi službo!
IS, Foto: GREGOR KA1
TRAČNICE
Minuta za smeh
z javnomnenjsko raziskavo
so ugotovili, da so se Italijani
pred petdesetimi leti smejali v
povprečju po 15 minut na dan,
po najnovejših podatkih le še 5
minut. Če veselim in bogatim
Italijanom ni do smeha, po-
tem bi bile ugotovitve na Slo-
venskem še hujše. Po zaneslji-
vih podatkih se delavci prem-
nogih skrahiranih podjetij ne
smejijo niti eno minuto dnev-
no.
Kakšna je jelša?
V Sloveniji je več krajev z
imenom Šmarje. V kozjan-
skem Šmarju se pred drugimi
predstavljajo, da so »pri Jel-
šah«. Gre za lažno predstavlja-
nje, saj so jelše iz tega kraja
povsem izginile. Da bodo gc
ter domači otroci videli kake
drevesa sploh izgledajo, jih
tos pospešeno sadijo.
Počasi na Resevn
Ko boste vozili na Resevi
pazite, da ne boste prekora
dovoljene hitrosti, ki zrn
okoli 30 km/h, saj se po ma
damu ne da hitreje voziti,
cesti vas lahko namreč nai
sto prometnega policista pri
ka verjetno edini stanova
tistega predela, ki mu prai
obcestno travo. Za prekon
tev dovoljene hitrosti boste i
mesto denarne kazni da
hlod pred ali celo na avtoi
bil. Pazite, da se boste pra
časno ustavili in se mu U
opravičili. To se je zgodilo f
tekli teden našim radijce
Najbolje je, da se odpravite
Resevno kar peš.
REPORTAŽA
33
Na novo odkrita Makedonija
Vtisi z Dojranskega, Ohridskega in Prespanskega jezera
Kot bi se povrnili tisti stari
,gi naše skupne bratske do-
lovine! Spet smo šli na ab-
ilventski izlet v Makedoni-
^ toda verjetno smo ujeli še
idnji avtobus, ki je varno in
rez strahu pripeljal iz Ljub-
ke do Skopja.
Za podvig oziroma pot v
akedonijo smo se odločih
[li maja, odpotovali pa pred
atkim. Potovali smo z red-
ni avtobusom, ki odpelje po-
ildan iz Ljubljane, preko Hr-
Ške in Jugoslavije, po oblju-
ih naše študentske vodnice
I pripelje ob 8. uri v Skopje
sončno Makedonijo. Pot je
inila brez problemov, v Srbi-
so nas od časa do časa usta-
li policaji v »stoenkah«, ven-
r je imel izkušen voznik av-
busa že pripravljeno kakšno
DČevinko fante ali škatlico
^et. Na meji pa to ni bilo
dno dovolj, zato je iz vrečke
tegnil še kakšen dodaten vi-
i. Pohcaji so to neopazno
ibasali v žep, mi pa po carin-
. i kontroli preko vrste nada-
' vali pot.
Na jugoslovansko-make-
inski meji morajo biti vsa
žila ob vstopu v Makedoni-
ji dezinficirana, cel avtobus
I pohli z dezinfekcij skim
dstvom, tako da je voznik
rabil precej časa, da je oči-
šipe in vozil dalje. Nekoli-
i''nas je vendarle skrbelo,
Ivt) se bo razpletla politična
uacija med našim biva-
, m, saj smo že aprila lahko
ili članke o spopadih med
joslovansko vojsko in Al-
'nci, toda razen nekaj avto-
)bilov in tankov Unproforja
bilo nič posebnega. Za ab-
solventski izlet v Makedonijo
smo se odločih, ker smo pač
biologi in nas poleg zabave
zanimajo še narava in kraji, ki
so nekoliko posebni in kamor
se človek ne odpravi ravno
vsak dan.
Kulturni »šok«
že na poti smo se privajali
na makedonsko glasbo, skoraj
žulje na možganih pa smo do-
bili, ko smo ugotovili, da bo
treba brati cirihco, če bomo
hoteh razumeti napise. Toda
mi smo še vendarle generaci-
ja, ki se je v petem razredu
učila cirilico, tako da smo jo
lahko potegnili tam nekje iz
peta. Makedonci so bih sicer
zelo prijazni, tako da smo se
razbirali (razumeli) brez
problemov.
Ogled Skopja, univerzitet-
nega in kulturnega središča
Makedonije, smo pričeli v al-
banskem delu, kjer so ozke
ulice polne trgovinic, skoraj
na vsakem vogalu pa prodaja-
jo burek, ki je tu res »ta pra-
vi«, zato smo si ga tudi mi
privoščili. Mesto, ki leži na
bregovih Vardarja, je kar ne-
kako zaznamovano s potresi.
Zadnji, leta 1963, je v pičlih
desetih sekundah tresenja tal
umoril več kot tisoč mešča-
nov. Obiskali smo tudi naše
biološke študentske kolege,
ki smo jih slovenski biologi
spoznah na biološkem taboru
v Makedoniji prejšnje leto.
Skupaj z njimi smo si ogledali
mesto in njegove značilnosti,
kot npr. cerkev sv. Spasa s
čudovitimi ikonami in ikono-
stasom, ki je eden najslovitej-
ših rezbarij nasploh. V oreho-
vem lesu so čudovito pona-
zorjeni prizori iz Svetega pi-
sma, cela, deset metrov dolga
kompozicija pa je bogato
okrašena z rastlinskimi in ži-
valskimi ornamenti. Po ogle-
du Mustafa-Pašine džamije,
stare skopske čaršije in skop-
ske trdnjave Kale smo se od-
pravili proti Dojranskemu je-
zeru. Na poti smo se ustavili
ob izlivu Črne reke v Vardar,
kjer leži grško, rimsko in bi-
zanrinsko mesto Stobi z os-
tanki rimskega gledališča, ve-
čih bazilik s čudovitimi kapi-
teh in talnimi mozaiki, ostan-
ki palač, vodovoda, kanaliza-
cije in dveh mestnih kopališč.
Tu smo tudi ugotovili, da je
makedonski jezik precej raz-
ličen od slovenskega in smo
nad makedonsko razlago kar
obupavah.
Za biološko dušo
Na poti so nas zanimale
tudi kakšne biološke poseb-
nosti. Tako smo si že prvi dan
na Ovčem polu ogledali sla-
nišča. V tem predelu je izred-
na suša, zaradi majhne količi-
ne padavin tla postajajo vse
bolj slana, površina je pone-
kod čisto bela. Včasih so na
tem predelu gojili riž, danes
pa zaradi spremenjenega ke-
mizma tal tukaj uspeva veliko
slanoljubnih rastlin. Zanimi-
vo je opazovati, kako ljudje z
oslički, vpreženimi v manjše
vozove, prevažajo tovore in
prijazno odzdravljajo. Skoraj
vsak je opeval Slovenijo in
nam je vedel povedati o kak-
šnem svojem sorodniku, ki
živi ali je živel v Sloveniji,
nekateri pa so pri n^s služili
vojaški rok... Tako ohranjajo
lepe spomine na čase dobre
stare Jugoslavije.
Biološko zanimivo je tudi
Dojransko jezero z izredno le-
po obalo. Obrobljeno je na-
mreč z debehm slojem školjč-
nih lupin, ki žvenketajo kot
kakšni kraguljčki, ko se človek
sprehaja po njih. Botaniki so
se ta dan zapodili v goščavo,
ki je obrobljala jezero, Kle-
men je na vsak način hotel
v odkriti novo vrsto kačjih pa-
stirjev, Marjan pa se je nekoli-
ko podrobneje pozanimal o
znanem ribolovu s pomočjo
pric. Z Janjo, Uršo, Sonjo,
Mojco in Bojano smo bile ne-
koliko bolj turistično razpolo-
žene in smo zavile še v senčko
na kakšno kavo.
Zabavnega dela na izletu
ni manjkalo, saj smo že takoj
ob prihodu v hotel v Strugi
ob Ohridskem jezeru ugoto-
vili, da smo prišli ravno na
otvoritev študentskih maj-
skih iger. Približno 600 štu-
dentov je stanovalo v istem
hotelu, zato si ni težko pred-
stavljati, kako smo preplesali
vse večere in noči. S poseb-
nim veseljem so nas, Sloven-
ce, ob spremljavi harmonike,
bobna in klarineta učili ma-
kedonskega kola. Mi smo pa
seveda preko dneva vneto
navijali za športnike iz Ma-
kedonije.
Ob Ohridskem
jezeru
Popeljali smo se po Ohrid-
skem jezeru in si ogledali
pravoslavno cerkev sv. Nau-
ma. Za nas je bil ob jezeru še
posebej zanimiv ogled izvira
Črnega Drina, ki ga sestavlja
pravzaprav 30 podvodnih in
15 obstranskih izvirov in
spada pod okrilje Unesca.
Voda je hladna (10-12 sto-
pinj C), saj priteka izpod po-
gorja Galičica, ki leži ob
vzhodnem delu jezera in je
bilo v tistem času še. pokrito
s snegom. Zaradi različnih
vrst alg, ki usDevaio v ob-
močju izvira, se barva vode
preliva od fluorescenčno ze-
lene do fluorescenčno vijo-
hčne.
Sprehodili smo se tudi po
ulicah Ohrida, plezah na 800
let stare platane, uživali ob
makedonskih specialitetah,
kot so šobska solata s sirom
kačkavalom, prebranec, ma-
kedonski ajvar, ribje specia-
litete, in jih zalivali z doma-
čim pivom »skopsko«. Za do-
mače smo nabavili še bisere,
ki jih delajo tako, da stiskajo
in oblikujejo luske rib »pla-
šic«. Verjetno je nekaj Make-
doncev kar obogatelo ob na-
šem norem nakupovanju pi-
ratskih CD-jev in jeans hlač
ponarejenih znamk. Večer
pred odhodom iz Ohrida
smo v zakotni ulici odkrili
poceni prodajalno hlač in se
že dogovorili za ceno. Na-
slednji dan se nam je že po-
šteno mudilo na avtobus, ta-
ko da smo že zgodaj zjutraj
zbudili prodajalčevo mamo,
toda zaradi takšnega dobička
je vredno vstati in odpreti
prodajalno tudi ob šestih
zjutraj.
Brez dovoljenja ni
vstopa
Preko Galičice in njenega
1568 m visoko ležečega prela-
za smo se s kombiji podali na
Prespansko jezero, ki leži na
makedonsko-grško-albanski
meji. Šele po pridobitvi po-
sebnega dovoljenja Nacional-
nega parka in policije za
obisk otoka Golem Grad, ki je
pod zaščito Unesca, smo se
lahko odpravili novim dogo-
divščinam naproti. Vožnja v
čolnih je trajala kar uro in pol
in izkušeni čolnarji so nas
kljub visokim valovom varno
prepeljali na otok, kjer pa je
kar mrgolelo kač. Kakršenko-
li človeški poseg je na otoku
prepovedan, okolje ostaja
takšno, kot ga oblikuje nara-
va. Paziti je treba, da se ne
zapleteš v kakšne rogovile ali
pa no opotaknc5 ob kakSno
Želvo. Otok je zanimiv tudi s
kulturnega vidika, saj so na
njem še danes vidni ostanki
cerkve iz konca 10. stoletja,
časa vladanja makedonskega
carja Samuela.
Ob našem odhodu z otoka
nam vreme ni bilo naklonje-
no. Visokim valovom se je
pridružil še močan dež, tako
da smo popolnoma premoče-
ni in premraženi zapustili
čolne in iskali ljubi topli
kombi.
Absolventski izlet se je
vsekakor zelo dobro zaklju-
čil, uživali smo še na poti
nazaj v Slovenijo, z zabavni-
mi vozniki in glasbo, ki nam
je prirasla k srcu, tako da
tudi 23 ur na avtobusu ni bil
prevelik in prenaporen zalo-
gaj.
KATARINA VIDMAR
Pogled na Ohridsko jezero s prelaza Galičica.
^nimiv je bil čolnar, ki nas je popeljal po Ohridskem
jezeru.
34
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI?
Grahova kremna juha,
riževi cmoki,
riba v marinadi,
kavni obročki.
Grahova kremna
juha
Potrebujemo: (za 4 osebe)
1 kg mladega graha, 10 dag
kuhane šunke, 6 dag masla,
1/2 dl sladke smetane, 2 žhci
kisle smetane, 4 stroke slad-
kega graha, 1 čebulo, malo
sladkorja, sol, poper.
Priprava: očiščen grah ku-
hamo v slani vodi 20 minut,
da se zmehča. Posebej v slani
vodi približno 8 minut kuha-
mo sladek grah in ga prav
tako kot šunko narežemo na
rezance. Sesekljano čebulo
prepražimo na maslu in do-
damo grah, malo sladkorja in
sladko smetano. Kuhamo 15
minut. S paličnim mešalni-
kom zmešamo v krem juho
in dodamo kislo smetano. Po
okusu sohmo in popopramo,
okrasimo pa z narezano šun-
ko in grahom.
Riževi cmoki
Potrebujemo: (za 4 osebe)
10 dag riža, 1 mlad por, 15 dag
mladega korenčka, 1 jajce in
rumenjak, 10 dag parmezana,
malo masla, sol, poper, maš-
čobo za praženje; za panira-
nje: 2 jajci, 3 žlice moke, 4
žlice drobtin, 1 žlico olja.
Priprava: v osoljeni vodi
kunamo nz in ku zavie, po-
krijemo, zmanjšamo tempe-
raturo in kuhamo 20 minut,
da riž vpije vodo. Kuhanemu
rižu dodamo nariban parme-
zan, pokrijemo in pustimo,
da se ohladi. Medtem ostrga-
mo korenček, ga narežemo
na kocke in ga v slani vodi
zblanširamo. Odcedimo in
pustimo, da se ohladi. Zeleni
del pora odstranimo, svetli
del pa nasekljamo. Dušimo 5
minut z malo masla na pri-
merni temperaturi, da posta-
ne steklen. V ohlajen riž vme-
šamo jajce, rumenjak in po-
per. Dodamo korenje in por. Z
rižem oblikujemo cmoke in v
sredino polagamo pripravlje-
no zelenjavo. V globok krož-
nik pripravimo moko, v dru-
gega stepena jajca in v tretje-
ga drobtine. V primerni poso-
di segrejemo toliko olja, da
bodo cmoki popolnoma po-
topljeni. Cmoke povaljamo v
moki, jajcu in nato v drobti-
nah. V ogreto maščobo damo
toliko cmokov, da se med sa-
bo ne dotikajo. Ko dobijo le-
po zlato barvo, jih odlagamo
na papirnato servieto, da se
odvečna maščoba »vpije«.
Cmoke ponudimo tople.
Recept je za 4 osebe. Za
pripravo porabimo 20 minut,
za kuhanje 20 minut in 8 mi-
nut za cvrtje.
Riba v marinadi
Potrebujemo: 6 malih skuš
(skupaj 80 dag), 3 žhce moke,
2 korenčka, 3 stroke česna, 1
žlico koromačevega semena,
1 žlico zdrobljenih rožmari-
novih vejic, lovorjev list, ne-
koliko hstkov materine duši-
ce ali žafrana, 1 dl olivnega
olja, 4 žhce vinskega kisa, sol,
poper, 1 limono.
Priprava: skušam odreže-
mo glave, odstranimo drobovi-
no, jih operemo z mrzlo vodo
in odcedimo. Odcejene skuše
obrišemo, posolimo in popo-
pramo ter pomokamo. V večjo
posodo vlijemo 2/3 olja in ga
segrejemo. Ribe opečemo z
obeh strani in jih položimo na
papirnato servieto, da se odce-
dijo. Očistimo korenje, ga ope-
remo in narežemo na kolo-
barčke. Pripravimo tudi česen.
V	posodo damo olje, dodamo
korenje, česen in vse ostale
začimhp Zalijemo s kisom, do-
solimo in popopramo ter se-
grejemo. Ko zavre, zmanjšamo
temperaturo in kuhamo 3-4
minute. Ohlajene ribe prereže-
mo po dolžini, odstranimo jim
vse kosti in jih pustimo odprte.
V	primerno posodo - skledo ali
oval - položimo ribe in jih zali-
jemo s kuhano vročo marina-
do. Po želji dodamo še začim-
be. Ko se jed ohladi, posodo
pokrijemo s folijo in pustimo
»počivati« v hladilniku 12 ur.
Ribe naj bodo dobro ohlajene,
lahko jih še pokapamo z limo-
no, zraven pa ponudimo riževe
cmoke.
Za pripravo potrebujemo
20 minut, za pečenje 10 mi-
nut, recept pa je za 6 oseb.
Kavni obročki
Potrebujemo: 25 dag dva-
krat mletih lešnikov, 2 dag
masla, 45 dag sladkorja, 4 be-
ljake, vanilin sladkor; za kav-
ni preliv: 2 beljaka, 2 žlici
sladkorja v prahu, 2 žlici in-
stant kave.
Priprava: beljake, sladkor,
vanilin sladkor in lešnike me-
šamo tako dolgo, da dobimo
gladko zmes. Na dobro na-
maščen pekač ali na peki papir
z žhčko polagamo kroglice
premera 3 cm. Pri polaganju
pazimo, da med njimi pusti-
mo dovolj prostora, ker se bo-
do pri pečenju malo razširile.
Pečemo jih 20 minut, da dobi-
jo rjavkasto barvo. Medtem
ko se hladijo, si pripravimo
preliv. Instant kavo raztopimo
v žhci vrele vode in pustimo,
da se ohladi. Beljake in slad-
kor v prahu ter raztopljeno
kavo mešamo tako dolgo, da
dobimo gladko zmes. Obroč-
ke obrnemo, jih namažemo s
prelivom in zlepimo z drugim.
Preden jih postrežemo, jih pu-
stimo sušiti najmanj pol ure.
za 20 obročkov puuebuje-
mo 20 minut, pečemo 25 mi-
nut, sušimo pa približno pol
ure.
Piše: MAJDA KLANŠEK
ZDRAVA PREHRANA
Hren
Hren je trajnica, katere
domovina je jugovzhodna
Evropa. Odlično uspeva tudi
pri nas. Dolge in debele ko-
renine so zunaj rjavkasto
rumene, znotraj pa bele bar-
ve. Zeleni listi, ki zrastejo
nad zemljo, so široki in viso-
ki. Nič posebnega niso, tako
da ne morejo služiti okrasu.
Hren zato posadimo v kak
bolj odmaknjen del vrta. Če
imamo možnost, ga posadi-
mo med trse v brajdi, kjer se
bo zelo hitro razrasel.
Najprimernejši način raz-
množevanja je z deljenjem
starih korenin. Če želimo
imeti svoj hren, si torej priskr-
bimo korenino hrena, ki ima
še nekaj zelenja in jo posadi-
mo ter zalijemo. Ni zahteven
in bo lepo uspeval tudi v manj
rodovitni zemlji. Kot zanimi-
vost velja, da ga lahko izko-
pavamo v mesecih s črko »r«,
torej januarja do aprila in od
septembra do decembra.
Zaradi vsebnosti gorčične-
ga olja je korenina ostra in
pekoča. Glede na to, da je
korenina čvrsta, jo lahko upo-
rabimo le nastrgano in v
manjši količini. Hren izgubi
značilen okus, če ga dlje časa
segrevamo. Pri kuhi je hren
uporaben kot priloga pečene-
mu mesu ali kuhani govedini.
Nastrgan hren na zraku hil
potemni. Da bi preprei
spremembo barve, ga poka
Ijamo z mlekom, kisom
limoninim sokom. Če imai
radi pekoče omake, jim lali
dodamo hren. V tem prime
po navadi dodamo sestavil
ki oblažijo oster okus, na p
mer kislo smetano, majonel
ali maslo. Znana je tudi koi
binacija z nastrganim jabi
kom. Zelo pikanten je tu
nastrgan hren s skuto. Da|
omaka bolj tekoča, primel
mo malo mleka. Tako pi
pravljeno mešanico ponui
mo h krekerjem, slanim pal
kam ali črnemu kruhu.
Hren je uporaben tudi f
lajšanju nekaterih zdravsti
nih težav. Nastrgan poma
pri putiki, oziroma revi
Učinkovit naj bi bil tudi
boleznih jeter in žolča.
SUZANA SUHOLEŽb
STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV
Koliko je ura?
Navdušen je nad zvone-
njem budilke, trpi zaradi
ujetih kazalcev, ki se stalno
vrtijo v krogu, v stanju je
razstaviti novo uro na delč-
ke in neprestano iskati strič-
ke tika-taka. Razmišljate o
tem, ali je še premajhen ali
pa bi ga že lahko učili, koli-
ko je ura. Kdaj otrok lahko
razume in se nauči, koliko
je ura?
Že zelo male otroke je tre-
ba učiti, da obstaja ura, da jo
bo opazil in lažje sprejel. Prvo
uro - igračko iz spužve, od-
porno na udarce, lahko ima
že štirimesečen otrok. Ko opi-
sujejo in rišejo nek dogodek,
otroci do četrtega leta to red-
ko delajo po kronološkem
zaporedju. Pomembno je sa-
mo to, kar se dogaja v seda-
njem trenutku ali pa bo vse
dogodke, ki so bili pomembni
v določenem razdobju, uvrstil
v isti kontekst - isto sliko.
V obdobju od 4.-5. leta
otroci merijo čas preko kon-
kretnih dogodkov: »Ko se
bom zbudil, bo že jutri in
takrat greva z mamico k zo-
bozdravniku«. Vedo, da je za
določen dogodek potrebna
neka količina časa. Naslednji
korak pri razumevanju poj-
ma časa je povezovanje dolo-
čenih dogodkov s časovno
oznako. Tako si zapomnijo:
»Brat gre ob osmih v šolo«, ali
pa »Ob sedmih zvečer je na
televiziji Hugo.«
V obdobju od 5. do 6. leta
lahko časovni interval določi-
jo s primerjavo »Pot do babi-
čine hiše traja tako dolgo kot
Muppet Show« ali »Čakala
bova tako dolgo, kolikor je
potrebno, da poješ sladoled.«
Predšolski otroci si lahko
zapomnijo položaj kazalcev
na uri. V tem obdobju jih lah-
ko naučimo, da določen polo-
žaj kazalcev pomeni »začetek
risanke« in »čas za kosilo«. Če
že razlikujejo in poznajo šte-
vilke, se predšolsM otroci lah-
ko naučijo odčita vati čas na
digitalni uri, kar pa ne pome-
ni, da že znajo gledati na uro
oziroma določad čas s po-
močjo ure.
Ko začnejo hodid v šolo,
postanejo številke otrokom
enako pomembne. Bolj so
zainteresirani za določanje
časa: vedo, da ne smejo za-
muditi začetka pouka, da šol-
ske ure trajajo določeno koli-
čino časa. Istočasno jim po-
stajajo bolj jasne relacije med
števili. Sedaj vedo, da je tri
ure manj kot šest ur, razume-
jo pojem polovice. Vedo tudi,
da ob pol desetih še ni ura
deset, bo pa, ko bomo dodali
še pol ure. V času, ko vsa ta
vprašanja in problemi v zvezi
s časom postanejo sestavni
del njihovega življenja, se
otroci radi in z veseljem učijo
gledati na uro.
Kako gledati na
uro
Nikoli ne sihte otroka, oce-
nite njegovo motiviranost. Če
ga boste prezgodaj začeli
maltretirati z določanjem ča-
sa, bo otrok začel sebe doživ-
ljati kot neuspešnega pri po-
membni nalogi. Zato lahko
tudi pozneje, ko bo že zrel za
učenje, odbija to »neprijetno«
izkušnjo.
Naj bo spoznavanje priprava
na šolo. Gledanje na uro kom-
binirajte s prepoznavanjem
številk. Na začetku ga vzpod-
bujajte, da bo odčitaval čas z
digitalne ure, ker mu je to lažje
in je dobra vaja za šolo.
Ko otrok osvoji pojem šte-
vilk (vsaj do 12) in njihove
relacije (kaj je večje, kaj je
manjše), ga lahko učite pre-
poznavati, kdaj je polna ura
in kdaj je pol ure. Ponosen bo
in zadovoljen, ker lahko vsaj
približno odgovori na vpraša-
nje, koliko je ura.
Če ne prej, se bo vaš otrok
naučil gledati na uro v dru-
gem razredu osnovne šole,
ko se bo naučil računati s
številkami od 30 do 60.
LIDUA SENIČAR
BIO
KOLEDAR
NASVETI
35
Vonj jedi z žara
Ko se poletje poslavlja,
^^m zagotovo še prija
j,jnamni vonj žara. Poleg
piletega mesa, ražnjičev,
pialancanov in drugih do-
l,rot nam bodo prijale tudi
fjzlične priloge, zato ponu-
jaino nekaj predlogov.
m
Mleto meso
potrebujemo: 70 dag gove-
dine, 30 dag svinjine, 1-2 stre-
lca česna, 1/2 žlice rdeče mle-
te paprike, 1 čebulo, 4 žlice
drobtin, peteršilj, drobnjak,
sol, poper, ketchup, čebulo in
ostalo zelenjavo.
Priprava: zmešamo obe vr-
sti mesa, začimbe, strt česen,
dišave, drobtine in sesekljano
iiebulo. Dodamo 4-5 žlic mi-
neralne ali navadne vode.
Mesimo najmanj 5 minut. V
hladilniku naj odleži 12 ur.
Oblikujemo hlebčke in jih na
jaru opečemo. Strah pred
motraj nepečenimi hlebčki
Ik) odveč, če pod vsakega po-
ložimo aluminijasto folijo.
I Mešano Z Žara
Potrebujemo: 3 svinjske
Ivojne kotlete, 3 pečenice, 3
felike paradižnike, 6 šampi-
ijonov (klobukov), 3 čebule,
{žlice sesekljanih dišav (ma-
lerina dušica, žafran, bazilika,
rožmarin), dl olivnega olja; za
lažnjiče: 30 dag govedine (bif-
lek), 30 dag piščančjega me-
a, 12 malih paradižnikov
frelikih kot redkvica), 2 buč-
fe 18 kock dimljene slanine,
12 malih šampinjonov, 6 tan-
ah rezin dimljene slanine,
Kckice ananasa, 1 zeleno pa-
priko, sol, poper.
I Priprava: 1/2 dišav pome-
iamo z oljem. Za ražnjiče
bperemo paradižnike, očišče-
no papriko in bučke, nareže-
mo šampijijone. Na kocke
narežemo govedino, piščanč-
ie meso in ananas, če smo
kupili obročke. Na 6 palčk
izmenično nabodemo piščan-
ca, kocko slanine in ananas,
na drugih 6 pa govedino, koc-
ko slanine, paradižnik in
šampinjone. Premažemo z
oljem, pomešanim z dišava-
mi. Vse pečemo 10 minut,
medtem pa nenehno obrača-
mo in polivamo s preostahm
oljem. Potrosimo z začimba-
mi, posolimo in popopramo.
Paprika in koruza
v solati
10 minut kuhamo dl belega
vinskega kisa, dl vina, sese-
kljano čebulo, 1/2 žhčke slad-
korja, poper in sol. V to mari-
nado namočimo 2 narezani
papriki, vendar jih ne pusti-
mo v kožici. Ko se marinada
ohladi, dodamo papriki in 20
dag koruznih zrn.
Paradižnik z
baziliko
1 kg paradižnika olupimo
in grobo narežemo. V 1/2 dl
olivnega olja spražimo sese-
kljano čebulo in 2 stroka če-
sna ter pripravljen paradiž-
nik. Sestavine pražimo 5 mi-
nut. Posolimo, popopramo in
damo v posodo. Dodamo 3
vejice sesekljane bazihke in
postavimo v hladilnik za eno
uro.
Fižol s česnom
Dan prej namočimo 35 dag
fižola, nato ga skupaj z lovor-
jevim listom skuhamo in oh-
ladimo. Tretjino ga v mešalni-
ku zmeljemo v kašo (po po-
trebi dodamo vodo, v kateri
smo kuhali fižol) in nato do-
damo cel fižol. Med kuha-
njem si pripravimo 4 stroke
česna, ki ga prelijemo z vre-
lim kisom. Dodamo olje, sol
in poper in s tem prelijemo
fižol.
Jajcevci na žaru
Potrebujemo: 1 jajčevec, 1
dl olivnega olja, 1/2 žlice suhe-
ga origana, 1/2 žlice rožmari-
na (zdrobljenega), 1/2 žhce
česna v prahu, 8 rezin sira
mozzarella, 4 žlice naribanega
parmezana, paradižnikovo
omako, sesekljan peteršilj.
Priprava: olje zmešamo z
začimbami (razen peteršilja)
in česnom. Oprani jajčevec na-
režemo na 8 rezin. Namaže-
mo ga z oljem in opečemo z
obeh strani. Obrnemo, naolji-
mo in na vsako rezino položi-
mo mozzarello in potrosimo s
parmezanom. Ponudimo ta-
koj s paradižnikovo omako in
potrosimo s peteršiljem.
M. KLANŠEK
Koruzna plesen
Tbdi na našem območju se
|H)javlja čudna iznakaženost
l^oruznih rastlin. Do sedaj
l^oruzna plesen (Scleropht-
liora macrospora) ni bila po-
gosto opažena, čeprav so na
Močenih področjih že pred
'•^emi leti opazili iznakažene
rastline. Iznakaženost so
Pripisali vremenskim raz-
'leram in nihče ni pomislil
"a bolezen.
Na osnovi informacij iz
'kmetijskega inštituta in Inšti-
'^ta za hmeljarstvo je vzrok
^ to iznakaženost pripisati
Slivi. Koruza na vrhu name-
[Jo metlice (križca) naredi
^dno zeleno gmoto, ki izgle-
^ kot majhni zeleni storžki.
steblu je lahko razvit ozi-
''^nia nastavljen storž, ko pa
^ oličkamo, ugotovimo, da
•^ Prazen (listi so močno zbiti
"■^ot pri zelju), v večini prime-
pa je rastlina brez storžev.
Opornih hibridov na to bole-
^nni.
I^Te iznakaženosti se pojav-
ijo predvsem na tistih povr-
ki so bile poplavljene
^iroma je padavinska voda
J^a 2-4 dni. Na določenih
'^'^očjih iz rastline namesto
metlice rastejo storži. Ta po-
jav še preučujemo.
V letošnjem letu ne more-
mo nič več storiti. Tam, kjer je
manj okuženih rastlin, le-te
potrgamo in zavržemo ali po-
krmimo kot prilast. Najbolje
je celotno površino pokrmiti
kot prilast (pitnik), siliranja
pa načeloma ne priporočamo
zaradi nedefiniranih dogajanj
v silosu. Silirana koruza brez
storžev ima manjšo hranilo
vrednost kot silirana trava,
hkrati pa ne poznamo vpliva
glive na živali.
Najpomembnejši ukrep za
preprečitev nadaljnjih okužb
je pravilen kolobar, saj je ta
izbruh bolezni opozoril na to,
da imamo preveč enoličen ko-
lobar (koruza, koruza in zo-
pet koruza). V kolobar pa ne
priporočamo vključevanja žit
(pšenica, oves) in trav (lisičji
rep), saj so vmesni gostitelji in
plesen preživi na njih. Plesen
ob zanjo neugodnih pogojih
lahko preživi v tleh ali na go-
stitelju tudi nekaj let, v večjem
obsegu pa se pojavi ob vlaž-
nem in hladnem vremenu.
TATAJANA PEVEC, univ.
dipl. inž. agr.
GREMO PO GOBE
Kostanjeva polstenka.
Nova goba je pred vami
v najbolj z rastjo bogati
gob j i sezoni me kar precej
vnetih znanih in neznanih
gobarjev pokliče domov z
vprašanji, ali je ta ali ona
goba, ki so jo utrgali, prava
za v lonec. Moj odgovor je
vedno enak: »Pridi in poka-
ži!« Preko telefona zaneslji-
va informacija ni mogoča.
Tisočkrat sem že poudaril,
da pri gobah odločajo nian-
se. Zelo majhen korak je
lahko od kulinaričnega
užitka pa do »pumpanja«
želodca, če ne še kaj hujše-
ga.
Kako pa sploh gobo na no-
vo spoznati? Na posamez-
nem primerku je pomembno
pravzaprav vse: oblika, bar-
va, vonj, okus, lističi, mrežica,
ovojnica in še in še. Najbolje
je v kakšni knjigi o gobah
preštudirati začetne strani,
kjer so nazorno opisane vse
mogoče karakteristike in zna-
čilnosti o prepoznavanju gob.
Še posebej pa morate biti
pozorni na ime gobe, kajti
imena so se precej spremeni-
la. V vseh dosedanjih sloven-
skih knjigah so še stara ime-
na, zato bo treba počakati na
kakšno novo knjigo sloven-
skega avtorja, kar se bo ver-
jetno zgodilo letos. Drugače
pa priporočam uporabo latin-
skih imen, ki so zanesljiva.
Pri vsakem gobarskem
društvu lahko naročite sez-
nam gliv Slovenije, v katerem
so vsa nova imena gob. Neka-
teri gobarji so preveč pamet-
ni, drugi pa preveč nezauplji-
vi, rekel bi celo vraževerni.
Dostikrat sem slišal: »Goba,
ki pomodri aU počrni, je stru-
pena.« Seveda to ne drži. Ne-
katere izmed njih so narav-
nost odhčne, med njimi tudi
kostanjeva polstenka ali po
domače kostanjevka. Pri doti-
ku mesa, predvsem trosovni-
ce, postane modrikasto ze-
lenkasta. Raste v večjih količi-
nah predvsem višje po hribih,
izključno ob smrekah. Je re-
snično zelo dobra goba in
vsestransko uporabna. Ker
raste ob smrekah, moramo
paziti, da je ne bomo zame-
njali z žolčastim grenivcem,
ki sicer ni strupen, je pa zelo
grenak. Grenivec ne pomodri
in ima roza trosovnico.
Ker je v tem času po gozdo-
vih največ mlečnih pečenic
(to so tiste gobe, iz katerih
teče beh mleček nekoliko ne-
navadnega vonja, same gobe
pa imajo oranžne klobuke),
poglejmo, kako se iz pečenic
pripravlja solata.
Mlečne pecenice v
solati
Potrehiijemor 40 dag mla-
dih pečenic, 3 šalotke, limo-
nin sok, sol, poper, 2 žlici
paradižnikove mezge.
Priprava: mlade mlečne
pečenice dobro očistimo,
operemo in drobno naseklja-
mo. Nato primešamo drobno
narezano šalotko, ki je bila
nasoljena vsaj 10 minut. Do-
damo poper in paradižnikovo
mezgo, premešamo in pusti-
mo na hladnem, da se vse
skupaj dobro prepoji. Solata
mora biti gosta, ponudimo pa
jo k poljubnemu mesu, peče-
nemu krompirju ali jo poje-
mo s kruhom.
AMADEO DOLENC
LEPOTA IN ZDRAVJE
Se imate dovolj rade?
Vsekakor se strinjam s ti-
stimi, ki trdijo, da lepota pri-
haja od znotraj, iz nas sa-
mih, iz naše dobrote, čiste
duše, osebnega zadovoljs-
tva, lepega srca... Vendar pa
ne kaže zanemariti, da še
tako lepa notranjost težko
skrije podočnjake ali jih oz-
dravi in prepreči nastajanje
gub.
Pomembno je, kakšno kre-
mo uporabljate, koliko spite,
koliko tekočine zaužijete... in
nenazadnje kakšno pričesko,
barvo garderobe in način liče-
nja uporabljate.
Zato vam bi ponudila do-
mač recept, ki ga lahko upo-
rabi sleherna med nami:
-	Obraz si predhodno očisti-
te z mlekom in tonikom.
-	Parite obraz: nagnite
obraz za 10 minut nad poso-
do z vročo vodo (v njej se
lahko namaka timijan ah svež
peteršilj). Nato obraz popiv-
najte z papirnatim robcem.
-	Nanesite masko: v zeliščni
lekarni si kupite glineno ma-
sko (blaži gube, odstranjuje
ogrce oz. višek maščobe).
Prah raztopite v mineralni vo-
di. Masa naj bo enakomerno
gladka, ko jo boste nanašale s
čopičem na obraz (izpustite
okolico oči, partijo ust in vrat).
Glinena maska naj deluje 15
minut. V tem času dvignete
noge v višji položaj in položite
na oči hladne obloge iz čajnih
vrečic (kamilični čaj), ki jih od-
stranite z vlažnimi gobicami.
-	Hidratizacija kože: po
obrazu razpršite mineralno
vodo in počakajte, da se vpije.
Nikar je ne brišite.
-	Hidratantna maska za
okolico oči in vrat: v drogeri-
jah imajo posebne maske za
oči - Eye Mask; lahko jo nana-
šajte z blazinicami prstov in
jo pustite delovati čimdlje,
dokler se sama ne vpije.
- Hranljiva krema, ki jo na-
redite same: sestavine, ki jih
boste potrebovale, kupite v
lekarni. Lahko jo boste upo-
rabljale za jutranjo in večerno
masažo, zelo koristno jo je
vtreti po tuširanju. Potrebuje
8 g čebeljega voska, (Cera Al-
ba), 15 g lanolina, 30 ml man-
deljnovega olja, 15 g žitnih
kalčkov (olje), 50 ml destilira-
ne vode, 5-6 kapljic esencijal-
nega olja pomaranče. Na
majhnem ognju stopite čebe-
lji vosek, dodajte lanolin in
dobro mešajte. Tik preden se
mešanica popolnoma ohladi,
dodajte mandeljnovo olje, ol-
je žitnih kalčkov in destilirano
vodo. Na koncu dodajte še 5-
6 kapljic esencijalnega olja
pomaranče. Poskusite in za-
gotovo ne boste obžalovale!
Kozmetičarka VESNA
36
GLASBA
Davoli med koncertom v Šentjurju.
Davoli v Šentjurju
Preteklo soboto je bil v
klubu Zaplata v Šentjurju
koncert hrvaške skupine
Davoli, ki so svoje stare in
nove pesmi izvajali v tako
imenovani »unplaged« iz-
vedbi.
Zasedba »davolov« je štirič-
lanska (bobnar, basist, klavia-
turist in kitarist), kadar pa igra-
jo v električni verziji, se jim
pridruži še saksofonist. Vsi so
izkušeni glasbeniki, saj so se
pred tem kovali že v mnogih
drugih skupinah. Vsi pa so tudi
dobri vokalisti. Seveda glavne-
ga člana in lead vokala te skupi-
ne ni potrebno posebej pred-
stavljati, saj verjetno večini
bralcem ime Neno Balan veli-
ko pove. Pa vseeno. Ta 37-letni
glasbenik iz .Splita je na sceni že
15 let, medtem ko je minilo 25
let, odkar je začel igrati kitaro.
Sprva le na obali med svojimi
prijatelji. Pravi, da so mu med
tem, ko je on igral, drugi fantje
odpeljali vsa dekleta, tako da je
on ostal sam s svojo kitaro.
Nato je začel z delom v skupi-
ni Davoli, skupaj pa so doslej
izdali 5 albumov. Zadnji, kate-
rega tudi promovirajo sedaj, se
imenuje »Space twist«. Izšel je v
začetku tega leta. Tradicija glas-
bene zvrsti te skupine se nada-
ljuje, saj nas tudi zadnji njihov
album spominja na šestdeseta
leta, le da so pesmi nekoliko
prilagojene sedanjim razme-
ram na tržišču.
Neno pa ne zarisuje svoje
glasbene poti le s skupino Davo-
li. Izdal je tudi tri samostojne
albume. Verjetno se vsi prav
dobro spominjate spevne pe-
smice izpred petih let z naslo-
vom Sunny Day. V Reki ima
svoj glasbeni studio, v kate-
rem deluje tudi kot glasbeni
producent in snemalec. Ome-
niti velja tudi sodelovanje s
skupino Rock'n'band. Neno
pravi, da je do sodelovanja
prišlo zato, ker igrajo glasbo
iz istega časovnega obdobja.
Iz tegd se je rodilo tudi sode-
lovanje med Rock'n'bandom
in Davoli ter predelave neka-
terih hrvaških pesmi v slo-
venske in obratno. Med naj-
bolj znanimi tovrstnimi iz-
delki je skladba Jagode in
čokolada. Producentsko delo
je Neno opravljal tudi za mla-
do skupino Nude iz Celja.
Nena je v Šentjurju pove-
dal, da so bili »davoli« doslej
zelo zasedeni z igranjem po
HrvAŠki fnrpfivspm nb nh;ili1
in pa v Bosni, v prihodnosti
pa jih bo moč slišati tudi v
Kranju in Ljubljani. Verjetno
si na drugih koncertih želijo
več pozornosti, kot pa so je
bili deležni v klubu Zaplata,
saj se je koncerta udeležilo
malo poslušalcev. Med njiho-
vim nastopom je bilo plesišče
nekaj časa povsem prazno,
kar pa Davolov sploh ni moti-
lo. Vseeno se zdi, da si tako
dobra skupina ne zasluži tak-
šnih prizorov.	B. KVAS
i
Kvintet Dori zmagovalec Domačih 5 i
Pred kratkim je bilo na Radiu Celje finale glasbene oddaje Domačih 5. Oddaja se je
začela januarja, na sporedu je bila vsako nedeljo, v vsaki oddaji se je zavrtelo po pet novih
skladb.
V nedeljskem tinalu so se pomerili zmagovalci petih krogov: ansambel Poljanšek z dvema
skladbama. Kvintet Dori, ansambel EX z Anito in ansambel Klaužar. Da bi bila končna ocena
čimbolj verodostojna, je tokrat namesto običajnih 25 glasovalo 50 poslušalcev. Premočno je
zmagal Kvintet Dori, ki je za pesem Dori naše je ime dobil 28 glasov. Kvintet Dori bo počakal
na zmagovalca Domačih 4, s katerim se bo v začetku prihodnjega leta pomeril za naj melodijo
na Radiu Celje v letu 1999.	T. VRABL
GLASBENAUGANKA
Vabilo v Laško
V	četrtek, 16. septembra,
se bo začela 5. sezona abon-
maja polk in valčkov v Kul-
turnem centru Laško.
V	prvih štirih abonmajskih
sezonah so v kulturnem cen-
tru in Treh lilijah pripravili 34
koncertov, na katerih so na-
stopili vsi slovenski ansambli,
ki sodijo v sam vrh popularne
glasbe. Na začetnem koncertu
bodo tako kot vsako leto na-
stopili zmagovalci vseh letoš-
njih slovenskih festivalov. Pr-
vič bo sodeloval najmlajši slo-
venski festival v Šentjanžu na
Koroškem, ki ga bo zastopal
zmagovalec, ansambel Vaga-
bundi. Slovenski festival pol-
ke in valčka v Vinski Gori bo
zastopal ansambel Petra Fin-
ka, ki se bo sploh prvič pred-
stavil v Laškem. Vurberk 99
bosta predstavljah dvojčici
Vesna in Vlasta, Števerjan pa
Ekart. Drugič bo prisoten fe-
stival z Graške Gore in zmago-
valke Mlade frajle. Srečanje
citrarjev v Grižah bo predstav-
ljal mojster citer Dejan Pra-
protnik iz Posavca pri Podnar-
tu na Gorenjskem. Zmagoval-
ca Zlate harmonike Ljubečna
'99 in festivala Ptuj '99 bosta
znana tik pred abonmajskim
koncertom.
V abonmaju bo oktobra
dobrodelni koncert za otro-
ke, obolele za rakom, no-
vembra bo koncert ansambla
Gašperji ob 70-letnici Slavka
Avsenika, januarja bo nasto-
pil Ekart (začetek koncertov
po Sloveniji ob 25-letnici
ansambla), februarja bo ju-
bilejni koncert ansambla
Klaužar, marca »Pomlad v
Treh lilijah«, medtem ko je
zadnji abonmajski koncert v
aprilu leta 2000 rezerviran
za presenečenje. Vpisovanje
abonmaja polk in valčkov se
je v Kulturnem centru Laško
(Mateja Bratina, telefon
7340-360) že začelo.
TONE VRABL
Ali jih
poznale?
Dobrim poznavalcem do-
mače zabavne glasbe tokrat ne
bo težko ugotoviti, kdo so
trije pomembni ustvarjalci
narodno zabavne glasbe na
fotografiji. Za pomoč nekaj
informacij: mož na levi ima
tudi založbo, gospa v sredini
sodeluje pri lokalnem radiu,
mož na desni pa občuduje
pivo, samo laško! Na do-
pisnico je treba napisati
imena in priimke vseh treh
glasbenikov. Dopisnice poš-
ljite na naslov NT-RC, »Ali jih
poznate«, Prešernova 19,
Celje. Izžrebanec bo dobil za
nagrado kaseto.	TV
Spomini na Ptuj
v petek, 10. in v soboto, 11.
septembra, bo Ptuj ponovno
v znamenju slovenske na-
rodno zabavne glasbe. To-
krat bo še posebej slovesno,
saj bodo pripravili jubilejni,
30. festival narodno zabav-
ne glasbe.
Radio Ptuj je leta 1969 orga-
niziral prvi festival domače
zabavne glasbe v Sloveniji.
Prireditev je prerasla v tradi-
cionalno obliko, doslej pa je
na ptujskem odru nastopilo
293 ansamblov iz Slovenije in
zamejstva.
Prvi festivalski večer bo na-
stopilo dvajset ansamblov, ki
se bodo potegovali za Orfejeva
odličja ter nagrade strokovne
komisije in občinstva. Nasto-
pili bodo PIK iz Radelj ob
Dravi, Marjan Drofenik s
Sladke Gore pri Šmarju pri
Jelšah, Izvir z Dobrne, Vesna
in Vlasta s prijatelji iz Poljčan,
Štajerski objem in nonet Vi ve-
ra iz Celja, Melos iz Smledni-
ka, Vesele Štajerke iz Vojnika,
Dinamika iz Destrnika, Vrho-
vec iz Domžal, Stanko Fajs iz
Rogaške Slatine, Lipovšek iz
Velenja, Rosa iz Slovenj Grad-
ca, Sedmi raj iz Zreč, Podkraj-
ski fantje iz Velenja, Šaleški
fantje iz Velenja, Vita s Hruši-
ce. Zarja iz Tržiča, Štrk iz
Ljutomera, Tine Stare iz
Domžal in Petovio iz Ptuja.
V soboto, na jubilejnem
koncertu, se bodo predstavili
Ekart s Prepolja, Ašič iz Celja,
Zeme iz Vojnika, Šaleški fant-
je iz Velenja, Bratje iz Oplot-
nice. Primorski fantje. Tržaš-
ki narodni ansambel iz Trsta,
Štrk iz Ljutomera, Vitezi polk
in valčkov, Franc Korbar, Jože
Galič in Majda Renko. Pevce
bo spremljal revijski orkester
Ptuj pod vodstvom Antona
Horvata in pevski kvartet Ko-
mornega moškega zbora Ptuj.
Ob jubilejnem festivalu bo-
do organizatorji izdali knjiži-
co s pregledom nastanka in
razvoja prvega slovenskega fe-
stivala z domačo glasbo, sku-
paj z založbo kaset in plošč
RTV Slovenija pa bodo izdali
kaseto in zgoščenko, na kateri
bo kot prva objavljena pesem
Borisa Terglava »Spomini na
Ptuj«, ki jo je na 1. festivalu
leta 1969 izvajal ansambel Bo-
risa Terglava, letos pa jo bodo
zaigrali Vitezi polk in valčkov.
TONE VRABL
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
SCOOTER so prejšnji teden s single ploščo »Faster Harder
Scooter« najavili skorajšnji izid novega alburna. LP »Back To
The Heavyweight Jam« bo že šesti album te najudarnejše
Komercialne tehno zasedbe na svetu, ki je do sedaj prodala
skoraj deset milijonov nosilcev zvoka.
Po krajšem počitnikovanju
znameniti ljubljanski klub K4
spet odpira svoja vrata v mrač-
ne kletne prostore. Preden pa
se vrata čisto zares odprejo,
ekipa, ki bo to sezono »furala«
najstarejši in vsebinsko še
vedno najbogatejši slovenski
klub, pripravlja avdicijo za
DJ-e. Reflektanti pošljite pri-
jave s kratko obrazložitvijo do
7. septembra na naslov: ŠOU,
Klub K4, Kersnikova 4, 1000
Ljubljana.
Jutri, v petek, 3. septembra,
bo v Velenju v stari elektrarni
velik RAVE PARTY, kjer bo-
do poleg znanega angleškega
DJ-ja Inga Kennedya na tech-
no flooru rolali še vodilni slo-
venski DJ-i Umek, Valentino
Kanzyani, Bizzyb in Dojaja, v
živo pa bodo ropotali Dope
Control, Worm, Digital Over-
dose, Random Logic in Ben G.
V »predverju« zapuščene elek-
trarne bo pod vodstvom teama
Radyoyo open-air drum& bass
veselica.
Danes teden, v četrtek 9.
septembra, bodo v veliki dvo-
rani Metropolitan Opera Hou-
se v Nev^ Yorku podeljevali
nagrade MTV Video Music
Avvards. Največ nominacij,
kar devet, so zbrali metalci
KORN z videom »Freak on a
Leash«, po šest nominacij pa
so si prislužili Ricky Martin,
Will Smith in TLC. Na podeli-
tvi bodo poleg omenjenih na-
stopili še Britney Spears, Emi-
nem, Moby, Nine Inch Nails,
Kid Ročk, DMX, Jay-Z,
Lauryn Hill in Backstreet
Boys.
Slaba dva meseca po »vgrad-
nji« srčnega vzpodbujevalnika
v telo najbogatejšega homo-
poperja ELTONA JOHNA se
je ta že vrnil na odre in na
Floridi na »zasebni« zabavi
igral pred 3500 glavo množi-
co. 52-letni muhi milijonar se
je te dni vrnil v rodno Anglijo,
kjer bo nadaljeval v začetku
poletja prekinjeno svetovno
turnejo. Po nekaj tedenskem
bivanju v bolnišnici pa se na
koncertna prizorišča spet vra-
ča tudi 54-letni kralj pocukra-
nih soul šlagerjev BARRY
WHITE (na sliki). Gospod
White bo naslednja dva mese-
ca preživel na ameriški odrih,
kjer predstavlja svoj pred ne-
davnim objavljeni album
»Staying Power«, novembra in
decembra pa ga bo moč videti
in slišad tudi na tej strani
Atlantika. Od odrov in glasbe-
ne kariere pa se bo moral, kot
kaže, za vedno posloviti Chris
Barron, pevec pred leti izjem-
no uspešne newyorške ročk
zasedbe SPIN DOCTORS
(»Tvvo Princes«, »Little Miss
Can't Be Wrong«...). Potem ko
je z bendom ne dolgo tega
posnel album »Here Comes
the Bride«, ga je začel zapuš-
čati glas, po številnih preiska-
vah pa so zdravniki ugotovili,
da Barron boleha za redko
obliko paralize glasilk.
Štiri leta po prvem izidu
skladbe »Baby Did A Bad Bad
Thing«, ki jo je takrat že rahlo
pozabljeni lomilec ženskih src
CHRIS ISAAK uvrstil na album
»Forever Blue«, se je ta spet
znašla čisto pri vrhu svetovnih
lestvic. In to predvsem po zaslu-
gi soundtracka opolzke filmske
uspešnice »yes Wide Shut«, ka-
terega nosilna pesem je že ome-
njena Chrisova stvaritev. Z
bluesom obarvano popevko je
izbral režiser filma, pred ne-
davnim umrli kultni režiser
Stanley Kubrick, pod taktirko
katerega sta telesne sokove iz-
menjevala zakonca Nicole Kid-
man in Tom Cruise.
BACKSTREET BOVS so v
pičlih šestdesetih minutah pro-
dali več kot 60 tisoč vstopnic
za tri zaporedne koncerte, ki
jih bodo v okviru svetovne tur-
neje »Into The Millennium«
med 6. in 8. novembrom odi-
grali v znameniti dvorani The
Palače. Prvi izmed treh koncer-
tov je bil razprodan v neverjet-
nih osmih minutah in je tako
za dve minuti izboljšal doseda-
nji rekord, ki ga je pred leti
zabeležila Madonna.
Prejšnji petek so na domu v
New Orleansu našli mrtvega
31-letnega Bobbya Sheehana,
basista znane ameriške ročk
zasedbe BLUES TRAVELERS.
Zakaj je Bobby odšel v ono-
stranstvo, še vedno ni znano,
prijatelji pa so, čeprav neradi,
priznah, da je imel Bobby že
nekaj časa težave s prekomer-
nim konzumiranjem prepove-
danih substanc.
Zaradi »neusklajenih zadev«
med menagmentom agencije
O.M. in portoroškim Avditori-
jem je koncert pocukranega lati-
no loverja JULIA IGLESIASA,
ki naj bi se zgodil 29. avgusta,
prestavljen na naslednji torek,
14. september, v Športno dvora-
no Bonifika v Koper.
Bivša spajsica GERJ
HALLIWELL je usta kritikov in
bivših fanov, Id so po »neuspe-
hu« njenega prvega singla »Look
At Me« (uvrstil se je »le« na
drugo mesto lestvice UK TOP
20) začeli dvomih v njeno solo
kariero, zaprla na najbolj učin-
kovit način - s prvim mestom na
britanski lestvici single plošč.
Tja se je prejšnji teden zavihtela
z baje ukradeno sluzasto latino
popevko »Mi Chico Latino«, si-
cer drugim singlom s pred ne-
davnim objavljenega LP prven-
ca »Schizophonic«.
Težko pričakovani LP prve-
nec trenutno najbolj vroče ame-
riške najstnice CHRISTINE
AGUILERA, ki s pesmijo »Ge-
nie In A Bottie« že četrti teden
zaseda najvišjo pozicijo pre-
stižne Billboardove lestvice, bo
izšel 11. oktobra.
Sredi prejšnjega meseca se je
na trgovskih policah, tudi doma-
čih, znašel nov izdelek vodilne
sodobne reggae zasedbe. Gre se-
veda za podmladek legendarne-
ga Boba Marleya, skupino
ZIGGV MARLEV AND THE
MELODV MAKERS, kjer pol^
Ziggya delo združujejo še trije
Marleyi - Stephen, Cadella in
Sharon - in nekaj njihovih prija-
teljev. Bend je deseto obletnico
prisotnosti na svetovni sceni
obeležil "s svojim najboljšim
glasbenim dosežkom do sedaj,
albumom _bbSpirit Of Music«.
Za končno zvočno podobo tega
je poskrbel veliki Don Was (Bo-
wie, Rolling Stones, Bob
Dylan...), ki je mešanico klasič-
nega reggaeja, popa, ročka in
akustične glasbe uspešno zlil tu-
di v prvi single »Beautiful Day«.
Slčita očem javnosti sta se v
spremstvu družin in najbližjih
prijateljev dan pred napovedano
poroko vzela Norman Cook
alias FATBOV SLIM in ZOE
BALL, voditeljica in DJ-ka BBC-
jeve radijske postaje Radio One.
Po še ne čisto potrjenih in-
formacijah naj bi se Axlu Ro-
seu v skupini GUN'S&ROSES
pridružil Brian May, nekdanji
kitarist skupine Queen. Axl že
nekaj let brez večjega uspeha
od mrtvih obuja to konec
osemdesetih in v začetku de-
vetdesetih vodilno svetovno
ročk zasedbo, ki naj bi se v
kratkem le podala na turnejo,
v zasedbi pa naj bi priložnost-
no delovali nekateri najboljši
ročk kitaristi. Brian May je
sicer precej zaposlen. Priprav-
lja svoj nov glasbeni projekt,
je iskan producent in avtor
filmske glasbe, zadnje čase pa
ga je bilo videti tudi v družbi
vse popularnejšega boy benda
FIVE, ki mu pomaga pri pre-
delavi ročk klasike »We Will
Ročk You«.
Govorice, da Mushroom za-
pušča kultno angleško zased-
bo MASSIVE ATfACK, ki jih
je sprožil britanski glasbeni
tisk, založba Circa pa jih je
seveda zanikala, so se vendar-
le izkazale za utemeljene.
Massive Attack odslej deluje
kot duo, Mushroom pa se bo
poizkusil kot solo izvajalec.
Po izrednem uspehu, W sta ga
CHEMICAL BROTHERS letos
zabeležila s skladbama »Hey
Boy, Hey Girl« in »Let Forever
Be«, bo v kratkem z njunega
aktualnega albuma »Surrender«
izšel še tietji single. Nanj bosta
kemična brata uvrstila pesem
»Out Of Control«, v kateri je
vlogo pevca prevzel Bernard
Sumner, sicer član kultnih New
Order in Electronic.
STANE ŠPEGEL
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE-SINGLE
38
RADIO - TELEVIZIJA
Dopustniška ekipa Radia
Celje načrtuje
Minuli teden se je kar nekaj
celjskih radijcev mudilo na
slovenski obali. Tistih, ki smo
se potili v radijskih prostorih,
nas je bilo bolj malo, a upamo,
da ste poslušalci vseeno izve-
deli vse, kar vas je zanimalo.
Kolegi so z dopusta poslali
tudi kartico, poleg lepih pozdra-
vov pa smo dobili sporočilo, da
se dopustniška ekipa celjskih ra-
dijcev »pripravlja« na ustanovi-
tev Primorskega Radia Celje. Na
Primorskem so namreč dopu?
stovali urednica Nataša Gerkeš,
tehniki Bojan Pišek, Sašo Mate-
lič, tudi Mitja Tatarevič je prišel
tja na obisk, v Luciji pa je tudi
novinar Tone Vrabl. Novinarka
Mateja Podjed se je odpravila na
Gorenjsko, na Bled, Primož
Škerl pa je minuh teden preživel
na Cipru.
VvrtecnaoUsk
Po počitniškem premoru se je
na spored Radia Celje včeraj vr-
nila oddaja FuU Cool, danes pa
znova začenjamo z rubriko V
vrtec na obisk. Vsak četrtek bo-
mo ob 8.35 poklicaU v enega
izmed vrtcev v celjski regiji,
otroci pa nam bodo sami pove-
dali, kaj pri njih v tistem tednu
počnejo.
Popčvek
Ob Četrtkih, malo po 10. uri
dopoldne, klepetamo z znanimi
osebnostmi s slovenske glasbe-
ne scene. Tokrat bomo gostili
blejsko skupino Supernova.
Poznamo jih predvsem po hitu
Nina, s katerim so zmagali v
aprilski oddaji Orion. Lani so s
sldadbo Poletna pravljica zma-
gali med debitanti Melodij mor-
ja in sonca, naslov letošnje
skladbe, s katero so se predstavi-
li na tem festivalu, je Kje spi.
Kmalu pričakujemo njihov nov
album. V Pop čveku se nam bo
prihodnji teden pridružila sku-
pina Californija, 16. septembra
Karmen Stavec in 23. Ivan Rud-
nik. Oddaja je kontaktna, poslu-
šalci pa lahko pokličete na števil-
ki 4900-880 ah 4900-881.
Rojstnodnevnižur
Radia Celje
Ne pozabite na 18. september,
ko vas celjski radijci vabimo na
naš rojstnodnevni žur, za katere-
ga vstopnine ne bo!!! Od 15. ure
dalje bomo žurah z Vivian, Čuki,
Brendijem in Koradom, Andre-
jem Šifrerjem, skupino Grozdje,
Victory, Mi2 in skupino Nude.
Večina glasbenikov se je že vrni-
la z dopusta. Vivian trenutno
pripravlja nove pesmi, sicer pa je
bila na Siciliji pri Goranu. Ni šlo
za počitnice, saj sta skupaj us-
tvarjala nove pesmi. Tudi Čuki
so se vrnili z dopusta in priprav-
ljajo videospot za pesem Ljubi
me, ljubi. Brendi se je vrnil s
Punata na Krku, pripravlja pa
tudi novo ploščo. Nekaj skladb
bo zapel že ob naši 45. obletnici.
Andrej Šifrer je deloven kot ved-
no in že komaj čaka na naš žur v
Ledeni dvorani v Mestnem par-
ku v Celju. Skupina Grozdje do
konca leta načrtuje novo ploščo,
. ki naj bi jo posneU v Velenju,
razmišljajo tudi o video spotu,
sicer pa so septembra zelo zase-
deni - z nastopi, seveda. Victory
pripravljajo nov album, izšel naj
bi jeseni, trenutno pa promovi-
rajo pesem z novega albuma Ne
joči se. Za to pesem so v soboto v
Ljubljani posneli tudi videospot.
Mi2 imajo novega bobnarja, ki je
star 20 let in odličen muzikant,
pravijo fantje, ki po poletnem
predahu pohii energije začenja-
jo z delom in nastopi. To soboto
bodo v Rogatcu, IZ septembra v
Žalcu in seveda 18. septembra
na našem žuru. Skupina Nude
se v teh dneh pripravlja na sne-
manje video spota za pesem Ba-
lon, še vedno promovirajo Pe-
pelko, pripravljajo pa še vrsto
presenečenj.
Vzpodbudne novice
o zdravju Mirana
Rudana
Za rojstnodnevni žur Radia
Celje smo bili dogovorjeni tudi z
Miranom Rudanom, Id mu želi-
mo čim prejšnje okrevanje.
Vzpodbudne novice sta minuli
teden na tiskovni konferenci,
pripravila jo je Miranova žena
Nataša, podala Miranov odvet-
nik in zdravnika, ki sta strokov-
no ocenila njegovo stanje. Pove-
dali so, da se je Miranu stanje
izboljšalo in da izredno lepo na-
preduje. Če bo šlo vse naprej po
pričakovanjih, bo Miran km^u
odšel na zdravljenje v rehabiUta-
cijski center Soča. O njegovem
stanju bomo na Radiu Celje po-
ročali vsako sredo ob 19.15.
SIMONA BRGLEZ
S tokom
Tema zadnje oddaje »Stereo-
tip«: običajno se trdi, da se nič
ne dogaja!!! Kaj pa je potem
tole: v potresu v Turčiji več tisoč
mrtvih, pol mesta je potopljene-
ga, iz ruševin rešili dečka, ki je
bil zasut več dni, živi; baje slo-
nom, ki so]im starše pobih lova
na slonovo kost, v spolm zrelosti
strga in posilip nosomge^eili no-
soroginje, to zan]e niti ni po-
membno; Muhamed Ah m Ja-
nez Pavel drugi imata Parkinso-
novo bolezen, oba se treseta, '
kar je očiten znak, da živita; v
Ruandi, Stiiyi,-Bosni m še'bi
lahko našiMval, ljudje še vedno
žive, še mm^o dela nas čakat:; j
da obsodimo tiste^ ki so pobijali,
svinje nemarne; Maribor je pri-
šel v ligo prvakov, zaslužili so
več milijonov frankov in v bodo-
če lahko pričakujemo, da se bo-
do skregali, čigav je ta denar,
komu pravzaprav pripada
(pravzaprav, to bo tista ključna
beseda v sporu; boste videli, še
se bo dogajalo); jegulje še zme-
raj prepotujejo (brez kompasa)
tisoče in tisoče kilometrov, da se
tam nekje na Škotskem v spolni
nasladi konča ta hvalnica življe-
nju; gozdove v Amazoniji še
naprej krčijo, klima se še zmeraj
spreminja, ljudje pa v pohlepu
po denarju mislijo le nase in kot
kaže, so osebni kompleksi daleč
boy slepo-strastni hphmisel na
potomce; Veroriikikggk-agrado
nip idoli Daneta Zajcu, ki je
napisal nekaj tako lepega, da se
§ivar preprost^ rnora prebrati,
lokal patrioti pa komentirajo ne-
kaj, česar se ne da skriti zgolj za
osebni okus; na svetu so še zme-
raj ljudje, ki vedo, da so okusi
različni, da pa so nekateri slabi,
drugi pa dobri; navkljub navidez
dolgočasni formuli ena, je stvar
na meji živčnega zloma; nekate-
ri žive v prepričanju, da so njiho-
ve kolavte ferrari Michaela
Schummaherja, da stvar ni tako
preprosta, jim postane jasno, še-
le i(o se najdejo v krvavi dnevni
kroniki; mladi v Celju »zasedli«
zvezdo in pred časom Stari grad,
naj vam bo pot odprta!; DDV se
še naprej reklamim kot prijazen
davek, saj me bo kap, ogromno
jih v to verjame, saj me bo kap;
množica pohajkačev še zmeraj
pravi, da se nič ne dogaja, hodijo
naokrog in blebetajo neumnosti,
tudi to se dogajaj gospod Štor-
man je odprl nov hotel, ko ga
človek pohvali na nekonvendo-
nalen način, se jezi, ne morem
pomagati, vest je čista; ta članek
bi lahko pisal v nedogled..., se
mar res nič ne dogaja?
Odslq Stereotip ob petkih ob
20. uri.	MOHOR HUDEJ
CEUSKI RADIJCI OD B DO V
Stane Špegel
stane je naš glasbeni urednik. Bralci Nove-
ga tednika ga poznate po glasbeni strani oz.
rubriki Glasbeni ex-press, ki ji lahko vsako
sredo zvečer prisluhnete tudi na Radiu Celje.
Stane skrbi tudi za lestvico 20 vročih Radia
Celje, izbira predloge in prešteva vaše glasove.
Izbira tudi skladbe za ponedeljkovo oddajo
Podalpski biser in torkov Jack pot, ko poslušal-
ci izbirate melodijo tedna. Poleg še nekaterih
sodelavcev lahko velikokrat tako v jutranjih,
dopoldanskih in popoldanskih programih po-
slušate glasbo po njegovem izboru.
Z glasbo se je in se Stane ukvarja tudi
drugače. V skupini Šank ročk je igral kitaro,
sodeloval tudi pri drugih bendih, zdaj pa sam
ustvarja elektronsko glasbo na sintesizer. Zelo
mu je všeč rave in zato je bil letos na Love
Parade v Berlinu. Ima tudi bend Worm, s
katerim nastopa na različnih raveih, med dru-
gim so nastopali tudi že v celjskem Ambientu,
jutri pa se bodo predstavili v okviru festivala
mladih kultur v Stari elektrarni v Velenju, kjer
bo techno-beakbeat party.
Sicer pa je Stane elektro inženir in se zelo
dobro spozna na računalnike, kar mu zelo prav
pride tudi pri njegovem delu. V prostem času
ima rad piknike v naravi, ko povabi prijatelje in
pečejo na žaru. Zdaj, ko se je z ženo Bojano in
hčero Piko ter psičko Luno preselil v hišo, bo
takšnih žurov še več, se veselijo njegovi prijate-
lji. Njegova velika želja je velik avtodom, s
katerim bi potoval po celem svetu.
V teh dneh, poleg jutrišnjega nastopa, Stai
razmišlja tudi o dopustu, ki ga bo preživel i
Ibizi, odpotoval pa bo že v ponedeljek. Sod
lavci Staneta poznamo kot zelo molčečega, I
kaj »izdavi«, pa včasih kar pademo dol (o
smeha seveda).
SIMONA BRGLE
Foto: GREGOR KATI
Stane Špegel
SKRITA KAMERA
•	Ivo Milovanovič, honorarni
komentator nogometa na
TVS, ki se rad pohvali, da ima
med vsemi za sabo največ
športnih komentarjev, ni do-
bil priložnosti, da bi lahko ko-
mentiral tekmo stoletja, s ka-
tero so se vijoličasti zapisali v
slovensko nogometno zgodo-
vino. Ta čast je pripadla Igor-
ju Bergantu, vsestranskemu
komentatorju, katerega kore-
nine sicer segajo v Maribor. Je
pa zato Ivo, ki velja za Celjana
v Ljubljani z najlepšo kožico
med prsti, še enkrat spoznal,
kako lepo je biri Štajerc. Mari-
borske Viole so mu velikodu-
šno prizanesle, saj to pot niso
vzklikale tiste znane: »Ubi,
ubi žabara!«
•	Ob koncu stoletja, ki velja
za najhujši čas kislih kumaric,
ko uredniki preprosto nimajo
kaj objavljati, so uspehi slo-
venskih športnikov še kako
prav prišli tudi uredniku TV
Dnevnika Vladu Krejaču. Če
že ni političnih afer, je za za-
četek Dnevnika lahko udarna
tudi novica o osvojitvi zlate
kolajne, je prepričan veliki
šef. Veslača Čop in Špik ter
celjski atlet Cankar so si tako
priborili svoj blesteči trenutek
tudi v uvodnih minutah naj-
bolj gledane informativne od-
daje na Slovenskem. Toda ne
brez problemov, saj si posnet-
ke njihovih nastopov ljubo-
sumno lasti drugi veliki šef,
urednik športnega programa
Marjan Lah, Laščan v Ljublja-
ni. Ta je šele po dolgotrajnem
moledovanju in prepričevanju
odstopil posnetek zmagovitih
golov Mariborčanov, s kateri-
mi so sanje postale resničnost,
da je voditelj T V Dnevnika
Janko Šopar začel informativ-
no oddajo z utrinkom o tem,
kako so se veselili Štajerci.
• Čeprav Slovenija ob poro-
kah svojih slavnih osebnosti
ne doživlja evforije, kakršno si
privoščijo denimo Američani,
je nedavni skok Nataše Pire v
zakonski stan vsaj pri treh nje-
nih vnetih oboževalcih pov-
zročil neutolažljivo žalost. Na-
taše zdaj vsaj kakšen teden
(zaradi medenih zadev) ne bo
na ekranih. Za nadomeščanje
je prosila kolega Matjaža
Tanka, ki je rekel samo: »Ni
problema!« - še preden mu je
nevesta obljubila, da mu bo
uslugo vrnila, če se bo še kdaj
on poročil. Matjaž je bil naj-
bolj zadovoljen, da Kamničan-
ka, ki ima menda tudi nekaj
gorenjskih genov, ni škrtarila
pri pogostitvi svatov. Rajanj*
je tako trajalo pozno v noJ
ekipe TV Popra, ki bi si lahki
nabrala novih idej, pa na vese
li ohceti ni bilo.
• S POP TVja je pricurljal
novica, da se je njihova jezn
zvezdnica na pohodu Katj
Tratnik pokesala in bo ven
darle ostala pri njih. Po tem
ko so ji na pragu letošnjeg
poletja vzeli vodenje nedelj
skih popoldnevov (prav tak(
kot Sandiju Salkiču, ki si j<
takoj poiskal novo oddajo (
mladoporočencih na Kanali
A), je Katja zdaj menda ven
darle pristala, da bo vodil
jutranji program, s katerifl
bodo na največji komercialo
TV postaji startali jeseni. Š«
en dokaz, da se v slovenskeD
televizijskem show businesu
poje največ zarečenega kruha
Busines je busines, pa čepra'
bo treba vstajati bolj zgodaj-
Matjaž Tanko
Janko Šopar
TV VODIC
39
40
TY VODIC
TV VODIČ
41
42
TV VODIČ
FILM - TELEVIZIJA
43
Mumija
Egipt, 1719 pred našim štet-
m. Imhotep, visoki svečenik
idanjega faraona, se nesmrtno
'jjljubi v faraonovo nedotaklji-
vo ljubico, Ankh - su - namon.
l^ezen seveda vodi do dotika-
ija nedotakljive, pri čemer lju-
bimca faraon odkrije. Ubijeta
'II, toda Imhotep mora zbežali,
tokh - su - namon pa, preden jo
bbijo stražarji, naredi samo-
ucr. Svečenik kasneje ugrabi
Mjeno truplo in ga pelje v
'munaptro, mesto mrtvih,
jerga namerava oživeti - pa ju,
mla, zopet zalotijo stražarji in
bkrat ubijejo tudi njega. Na
mjbolj okruten način. Ki vsebu-
c prepoved odpiranja mrtveče-
^a sarkofaga, ker... bi se lah-
io zgodilo kaj groznega. In
nedtem ko se nesmrtna sveče-
lifcom ljubezen spreminja v
'h čas teče...in sarkofag se, tri
isoč let kasneje, odpre.
Brendan Fraser, znan po
^'Sorgu iz džungle, s precejš-
tjim užitkom igra robatega le-
'fonarja, ki pozna lego mesta
mrtvih in tja odpelje moderno
Opravo. Rachel Weisz, zna-
12 po Plešem sama in Moja
'Oš, je katastrofalno nerodna
knjižničarka, ki se spozna na
arheologijo, se zaljubi v legio-
narja, in seveda postane prvi
Imhotepov (Amold Vosloo) iz-
bor za telo, v katerega se bo
njegova znova oživela davna
ljubica preselila. Stephen
Sommers je oscenaril in reži-
ral film, ki je nekakšen na-
slednik Spielbergovega India-
ne Jonesa, in to, da bomo
natančni, Jonesa številka dve -
se spominjate gnusnih ščurkov
in žuželk in zdrizastih kač za
kosilo? No, Mumija je, kar se
tiče gravža, še nekoliko poten-
cirana. Ampak stvari vendarle
niso tako zelo grozne. Preveč
kričanja vam namreč prepreči-
jo duhovitosti. In tudi, na ža-
lost, neumnosti, ki jih je film
poln. Najprej o neumnostih.
Prevozna sredstva vedno čaka-
jo, kjer jih potrebuješ ( v naj-
slabšem primeru so to kame-
le), število sodelujočih v bit-
kah je poljubno spremenlji-
vo..., da ne govorimo o nemo-
gočih vzrokih, ki bi Egipčane,
če bi že poznali skrivnosti oživ-
ljanja mrtvih, prignali do te-
ga, da to možnost namenijo
ravno najbolj osovraženemu.
In da ne govorimo o klišejih.
Moški so ali junaki ali straho-
petci. Ženske so ali lepotice v
nevarnosti ali pa... hm, mu-
mije. Tudi za vse to sicer obsta-
ja zdravilo: pred ogledom fil-
ma date logiko zahtevajoči del
možganov na off (kot bi temu
dejali Zmelkoow). Kar je tako
ali tako stalnica za podobne
izdelke. In če vam to uspe, se
boste zabavali. Dobra novica
je (no, v redu, tukaj so tudi
specialni efekti par exelance),
da so se ustvarjalci zavedali,
da prodajajo žvečilni gumi. In
tako so duhovitosti, tudi sa-
moreferenčne, posejane skozi
ves film. Kar pomaga. Več, kot
je mumij, bolj je zabavno. Pro-
ti koncu pa imate na razpola-
go desetnije, ne, legije mumij
različnih vrst in oblik. Kar pre-
računajte si, koliko zabave je
to. Jaz sem tedaj že užival.
Hecno, toda film je pravzaprav
dosegel svoj namen. To pa je
vredno nekaj pozitivnih točk.
Manj, kot bi jih dal filmu, ki
ima kaj za povedati, toda še
vedno vsekakor bolje kot nič.
(Oklepaji, sploh daljši, so
vselej nehvaležni, zato sem tole
opazko prihranil za konec. Pri-
zori z nezemljani ali žuželka-
mi, ki se kot bulica pod kožo
sprehajajo v telesih nedolžnih
žrtev, so bili sveži pri Croner-
bergu, postajali tehnično dovr-
šeni v Alienu in naslednikih,
ostali delno zanimivi v Matrici
- vsaj zaradi besedne igre: ko je
Keanu Reeves bugged oziroma
ožuželčen, oprostite, ozvočen,
se to zgodi z, njam njam, pravo
žuželko, ki mu zleze po kožo -
toda sedaj postaja vse skupaj že
malce dolgočasno. Če kdo v H'
woodu bere Novi tednik - bi
nam lahko, prosim, ponudili
kaj novega? Hvala vnaprej.)
PETER ZUPANC
V DRUŽBI S KANALOM A
Mec kralja Arturja
Ameriški mladinski film
bo na sporedu v soboto, 4.
septembra, ob 14. uri. Režija:
James Head, igrajo: Francois
Klanfer, Jason McSkim-
ming.
Film temelji na klasični le-
gendi o mladem kralju Ar tur ju
in njegovi čudežni sablji.
Mlad fant Zach postane lutka
na vrvicah hudobne čarovni-
ce, ki hoče preprečiti, da bi
Artur uveljavil pravico, ki mu
je bila dana ob rojstvu. Zach
in Merlin morata prekrižati
čarovničine načrte in Ar tur ju
omogočiti, da častno zasede
prestol.
Ameriški grafiti
Ameriška komedija bo na
sporedu v soboto, 4. septem-
bra, ob 16. uri. Režija: Geor-
ge Lucas, igrajo: Richard
Dreyf, Ron Howard, Paul Le
Mat, Charles Martin Smith,
Cindy Williams, Candy
Clark.
Leta 1962 se v malem mestu
v severni Kahforniji štirje mla-
di prijatelji, Steve, Terry, Curt
in Big John, kakor ponavadi
dobijo na običajnem zbirališ-
ču. Vendar je ta dan nekaj
posebnega: to je namreč zad-
nji večer, ki ga bodo preživeli
skupaj, preden se odpravijo
vsak na svojo stran ...
Štirje možje, ena
žena
v Filmu tedna si boste lah-
ko v nedeljo, 5. septembra.
ob 20. uri ogledali ameriško
komedijo, posneto leta 1996.
Režija: Harold Ramis, igrajo:
Michael Keaton, Andie Mac-
Dovvell, Harris Yulin, Ric-
hard Masur.
Dough Kinney (Michael
Keaton) ima popolno življe-
nje: dobro službo in čudovi-
to, ljubečo ženo (Andie Mac-
Dowell). Edina težava, ki jo
ima, je, da v ničemer ne more
zares uživati, ker nikoli nima
dovolj časa za vse, kar bi rad
naredil. Ravno ko ima vsega
že vrh glave, spozna svetovno
znanega genetika, ki mu po-
nudi rešitev: edinstvena mož-
nost, da zares nadzoruje svo-
je življenje, je, da se da kloni-
rati. Vendar Dough kmalu
ugotovi, da je življenje s svo-
jimi številnimi kloni včasih še
bolj težavno kot s samim se-
boj in sprevidi, da je včasih
prav on svoj najhujši sovraž-
nik.
Trikotnik
strasti
Ameriški film iz leta 1995
bodo zavrteli v nedeljo, 5.
septembra, ob 22.30. Reži-
ja: Ted Kotcheff, igrajo: Ju-
dith Light, Jay Thomas,
Linda Sorensen, Robin
Dunne.
Možev srčni napad spreme-
ni še hip pred tem trdno ženi-
no odločitev, da bo prekinila
nesmiselni zakon in zapustila
moža. Vsemu navkljub se
zaobljubi, da bo za njega skr-
bela in mu dala vso potrebno
ljubezen. Vendar je njena
neomajna odločitev kmalu
postavljena na preizkušnjo. V
njenem življenju se pojavi
moški, v katerega se neizmer-
no zaljubi, morda prvič v živ-
ljenju. Zgodba doseže višek,
ko se moška spoprijateljita.
Med njimi se kmalu vzposta-
vi nenavaden ljubezenski tri-
kotnik ...
Pobeg
Filmska uspešnica bo na
sporedu v ponedeljek, 6. sep-
tembra, ob 20. uri. Režija:
Roger Donaldson, igrajo:
Alec Baldwin, Kim Bassin-
ger, James Woods, Jennifer
Tilly.
Gangster Jack Benyon po-
maga Docu McCoyu priti iz
mehiškega zapora, saj potre-
buje njegovo pomoč pri veli-
kem ropu. Vendar se Doc
kmalu spusti v ljubezensko
razmerje z Jackovo ženo Ca-
rol. Po končani akciji Carol
ubije moža in zaljubljeni par
zbeži v Mehiko, kjer ju čaka
svoboda.
James Bond:
Diamanti so večni
Angleški akcijski film iz
leta 1971 bo na sporedu v
torek, 7. septembra, ob 21.
uri. Režija: Guy Hamilton,
igrajo: Sean Connery, Jill St.
John, Lana Wood, Jimmy
Dean, Bruce Cabot.
Bond se bori proti staremu
sovražniku Blofeldu, ki sku-
ša svetovni velesili prisiliti,
da bi se razorožili, sam pa bi
zavladal svetu. Spopade se s
plačanimi morilci, multimili-
jonarji in zlobnimi zapeljiv-
kami.
Zakodiran Cartoon
Neivrork
Pri evropski podružnici
Hirner Broadcasting Syste-
ma bodo 15. oktobra zakodi-
rali signal za programa Car-
toon Network in TNT Classic
Movies, ki ga oddaja satelit
Astra IC.
S tem bo dostop do teh ka-
nalov omejen tudi v Sloveniji.
Istega dne bo TBS pričel z
oddajanjem programa Turner
Classic Movies (TCM), najob-
sežnejšega filmskega kanala
na svetu, ki bo nadomestil
TNT Classic Movies. Predsed-
nik Entertainment Networka
TBS v Evropi Andy Bird je
povedal, da želijo s tem kora-
kom še dodatno izpopolniti
storitve, ki jih ponujajo ob-
činstvu, uporabnikom in ogla-
ševalcem.
Evropski TBS trenutno
upravlja z osmimi lokalnimi
različicami Cartoon Networ-
ka, po 15. oktobru pa bo v
Evropi upravljal s še več razli-
čicami kanala TCM. V Sloveni-
ji se bodo morah gledalci, ki
bodo želeli imeti dostop do
Cartoon Networka, naročiti
nanj pri lokalnem operaterju.
U. KRISTAN
Gremo v kino!
Ciklus se imenuje Filmski poljub, se glasi pravilen odgovor na
nagradno vprašanje. Med številnimi pravilnimi odgovori, ki sb
prispeli na naš naslov, smo izžrebali tri nagrajence. Ti so
Klavdija Šanca, Gahcija 4, Žalec, Majda Tašner, Iršičeva 6, Celje
in Damjana Lešek, Šentjanž nad Štorami 27, Štore. Nagrajenci
bodo prejeli vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Tokrat sprašujemo, v kateri državi so posneli najbolj
zahtevne prizore v filmu Mumija?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 6. septembra. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnic za Celjske kinematografe.
KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe
programa.
Union: 2. do 8. 9. ob 16., 18.30 in 21. pustolovski spektakel
Mumija.
Mali Union: 2. in 3. 9. ob 20. uri fantazijska romantična
drama Življenje po življenju, 4. in 5. 9. ob 20. romanca
Ljubezen v steklenički ter od 6. do 8. 9. ob 20. uri mladinska
ljubezenska drama Podle igre.
Metropol: 2. in 3. 9. ob 16.15 risani tilm Anastazija, ob 18. in
20.30 thriller Matrica, 4. 9. ob 10. uri risani film Mulan, ob
23.15 pa pustolovski spektakel Mumija, 4. in 5. 9. ob 16.15
risani film Mulan, ob 18. in 20.30 Matrica, od 6. do 8. 9. ob
16.15 risani film Egipčanski princ ter ob 18. in 20.30 Matrica.
Kino Žalec 3. 9. ob 20. ljubezenska drama Podle igre, 4.9. ob
20. in 5. 9. ob 18. in 20. uri pa komedija Genij.
Kino Dobrna 4. ob 19. in 5.9. ob 17. uri ameriška ljubezenska
drama Podle igre.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Gremo v avtomobilski Frankfurt
Ker že toliko pišemo
frankfurtskem avtomobil-
skem salonu, je prav poveda-
ti tudi (vsaj približno), kaj
bodo tam pokazali.
Kot je morda znano, bo
omenjena prireditev sredi sep-
tembra v mestu ob Maini in
pričakovati je, da bo na ogled
izjemno število novih avtomo-
bilov. Nekaj smo jih že omeni-
li (denimo peugeota 607, pa
scenica ipd.), začeti pa kaže
pri koncernu Volkswagen, ki
je na določen način v Frank-
furtu domačin, hkrati pa zdru-
žuje izjemno veliko avtomo-
bilskih znamk. Tako naj bi
tam pokazali novo luksuzno
limuzino, ki naj bi jo poganjal
dvanajstvaljnik z močjo 300
do 400 KM. Ker je pod VW
streho tudi Bugatti, bodo pod
salonske luči pripeljali bugat-
tija v kupejevski varianti z oz-
nako EB318. Ford bo menda
razstavil nekoliko prenovljeno
fiesto (povzela bo nekaj karo-
serij skih elementov new edge
designa), verjetno pa bo videti
tudi focusa v kabrioletski izve-
denki. Opel bo pripeljal astro
v kupejevski varianti, torej av-
to, s katerim bo nasledil uspe-
šno calibro, videti pa bo seve-
da tudi obnovljeno omego.
Tudi BMW bo imel kaj po-
kazati. V ospredju bo seveda
kupe-roadster Z8, avtomobil,
o katerem smo nekaj že napi-
sali. Vsekakor bo to avtomobil
za redke, saj ga poganja osem-
valjnik z močjo 400 KM; zanj
bo po treba verjetno odšteti
nekako 250 tisoč mark. Mer-
cedes Benz bo pripeljal neko-
liko obnovljenega CLK (kupe
in kabriolet), seveda pa bo na
ogled tudi že sedaj sloviti SLR,
športni kupe, ki naj bi ga izde-
loval McLaren, torej podjetje,
s katerim Mercedes Benz us-
pešno sodeluje v dirkah Fl.
Audi bo ponujal za 130 mih-
metrov podaljšani A8, zvezda
pa utegne biti mali A2, ki bo
izdelan iz aluminija in s kate-
rim se bo Audi poskušal v
razredu majhnih avtomobi-
lov. Pri Porscheju boxster S s
220 KM ne bo več posebna
novost, se bo pa gotovo marsi-
katero oko ustavilo pri 911
turbo, avtomobilu, ki bo v do-
mačo garažo zapeljal za neka-
ko 225 tisoč mark, pod zad-
njim motornim pokrovom pa
se bo vrtel motor z močjo 420
KM.
O Peugetou in njegovih no-
vostih smo nekaj že napisali,
pri Citroenu bodo znova pred-
stavili xsaro piccaso, enopro-
storski avtomobil, ki naj bi na
trge pripeljal prihodnje leto.
Lancia bo imela salonsko pre-
miero svoje lybre, avtomobila,
s katerim so zamenjali dedro.
pri Fiatu bodo razstavljali)
znanega novega punta. Japa
ski Nissan bo v Nemčijo prip
Ijal novo almero, posebne p
zornosti pa utegne biti d^
žen daevvoo tacuma, enopi
storski avtomobil, ki ga dosl
ta južnokorejska tovarna j
imela v ponudbi.
BMWZ8
Astra coupe
Cenejše lade do začetka
oktobra
Ruska avtomobilska tovarna Lada na slovenskem tr@
kljub letošnjemu izjemnemu poslu ni pretirano uspešna.
Morda bo nekaj drugače septembra, saj so se vsi modd
samare konec avgusta pocenili za 100 tisoč tolarjev, poleg teg
pa bodo terenske nive cenejše za približno 70 tisoč tolarjem
Tako bodo trivratno samaro ponujali za 904 tisoč tolarje\i
medtem pa bo lada niva na voljo za 1,45 milijona tolarjev.
pravijo pri Lada Avtu, ki zastopa omenjeno avtomobilski
tovarno pri nas, bodo te cene veljale do 3. oktobra.
ZA AVTOMOBILISTE
45
Septembra obnovljen
scenic, kmalu scenic RX4
v prihodnjih dnevih bo no-
Leški Revoz, ki je pri nas
Oni predstavnik franco-
Ua Renaulta, že vedel, po
igi bo obnovljen scenic.
to je, verjetno je že splošno
jno, enoprostorska izveden-
megane in ob tem zadnja
iičica iz te družine, ki je doži-
^ prenovo. Vendar se pri Re-
altu niso lotili le zunanjosti in
tranjosti, pač pa se bo po
^em scenic imenoval samo
jnic - torej brez dodanega
ena megane. Scenic je na sve-
že od leta 1996 in je v tem
5U doživel velik tržni uspeh,
j so denimo samo lani prodali
5 tisoč avtomobilov. Poleg te-
Ije scenic prvi evropski avto-
obil enoprostorske zasnove, ki
luvedel tako imenovani kom-
ijctni razred. Letos so se mu
idružili podobni avtomobili,
nimo opel zafora, fiat multi-
1 ipd., zato bo konkurenca v
n novem razredu res ostra.
Najbolj je prenova pri avto-
Dbilu opazna na sprednjem
tu, kjer so nove luči, motorni
tcrov in maska. Vsekakor je
tveno manj drugačen zadek,
idtem ko je notranjost po no-
p nekohko bolj praktična
I odlagalnih mest, poUca za
hjimi sedeži bo zložljiva,
klo zadnjega okna je mogoče
po novem odpreti ločeno, torej
brez vrat ipd.). Serijsko bo sce-
nic opremljen s po dvema zrač-
nima varnostnima blazinama
in še dvema stranskima, ki bo-
sta ščitili pred udarci z boka.
Motorjev bo šest, in sicer trije
bencinski in dva dizelska. Os-
novni bo 1,4-htrski štirivaljnik s
po štirimi ventili na valj in s 95
KM pri 6000 vrtljajih v minuti.
Sledil bo 1,6-litrski motor (110
KM) , potem pride na vrsto že
2,0-litrski agregat (140 KM pri
5500 vrtljajih v minuti). Dizla
bosta dva; osnovni bo 1,9-htrski
(65 KM pri 4500 vrtljajih), bolj
zanimiv utegne biti razmeroma
novi dizelski agregat z oznako
1,9-dTi (100 KM pri 4000 vrtlja-
jih). Za oba močnejša motorja
bodo pri Renaultu ponudili tudi
samodejni menjalnik. Prodaja
obnovljenega scenica bo po na-
povedih pri nas stekla sredi sep-
tembra.
Hkrati je tovarna predstavila
tudi scenica RX4. Oznaka napo-
veduje stalni štirikolesni pogon,
avto pa bo napovedih francoske
avtomobilske hiše na trg pripe-
ljal v začetku ali sredini prihod-
njega leta. Navzven se ta scenic
s stalnim 4x4 pogonom od dru-
gih izvedenk razlikuje tudi po
tem, da je njegovo dno od tal
dvignjeno za dodatnih šest cen-
timetrov, da so odbijači večji in
plastični, da so na vratih zajetne
plastične obrobe ipd. Štirikole-
sni pogon je prispevala znana
avstrijska avtomobilska tovarna
Steyr Daimler Puch, ki ima s
tem izjemno veliko izkušenj.
Pri scenicu RX4 je pogon k
vsem štirim kolesom speljan s
pomočjo viskozne sklopke, za
ustrezen prenos moči pa skrbi
tudi elekti-onika. Pri motorjih,
ki naj bi jih namenjali temu
terenskemu scenicu, verjetno
še ni vse jasno, bo pa na voljo
2,0-litrski z močjo 140 KM in
verjetno tudi turbodizel. Ker je
ta scenic za sedaj še skoraj v
povojih, je o cenah prezgodaj
govoriti, realno pa je pričakova-
ti, da bo štirikolesni pogon avto
podražil za kakšnih 600 ali 700
tisoč tolarjev.
Audi TT
. Težavni TT
Verjetno je dovolj znano, da
sloviti Audijev roadster in ku-
pe TT nastaja v madžarskem
mestu Gydr. Tam obe izveden-
ki tega avtomobila dokončno
sestavijo, potem pa izdelana
vozila pošljejo z vlakom nazaj
v nemški Ingolstadt, kjer je
Audijeva centrala.
V zadnjih mesecih pa ima Au-
di skupaj z madžarsldmi oblast-
mi izjemno velike težave prav s
transportom že izdelanih audi-
jev TT iz Madžarske v Nemčijo.
Vlaki oziroma železniški vagoni,
natovorjeni z audiji TT, so vse
bolj pogosta tarča tarav. Običaj-
no je t^o, da iz vozil odnesejo
predvsem izjemno dobre hi-fi
naprave (izdelek slovitega ame-
riškega podjetja Bose). Sedaj so
se pri Audiju odločili, da name-
sto odprtih za prevoz TT upora-
bijo zaprte železniške vagone.
Morda bo pomagalo.
46
PO SVnU ■ FEUTON
Nepozabna princesa Diana
Obletnica smrti »kraljice ljudskih src«
Pred dvema letoma, zadnji avgustovski
dan, je bila Velika Britanija, z njo pa ves svet,
ovita v žalost, saj se je lady Di, edina prava
kraljica vseh ljudskih src, smrtno ponesreči-
la v prometni nesreči.
Princesa Diana še ni pozabljena, saj na trg
prihaja vedno več knjig, ki razkrivajo njeno
zasebno in javno življenje. Veliko ljudi jo še
vedno nosi v srcu, nekaterim pa bilo verjetno
prav všeč, če bi lahko izbrisali spomin nanjo.
Na topel septembrski dan pred dvema leto-
ma so mnogi pospremili princeso Diano na
zadnji poti. Molče so stali ob poti, povešali
glave ali gledah naravnost predse, zatopljeni v
mish in molitev za žensko, ki je niso poznali,
a se je tako globoko dotaknila njihovega živ-
ljenja in življenja nešteto drugih. Lady Di je
imela veliko posluha za trpeče ljudi in prijela
več priznanj za človekoljubno delo. Spoprija-
teljila se je tudi z materjo Terezo, ki je svoje
življenje posvetila skrbi za zapuščene in umi-
rajoče.
Resnica o njeni smrti je še vedno zavita v
meglo. Oče Dianinega ljubimca Dodija, Moha-
med Al Fayed, je prepričan, da sta bila princesa
Diana in Dodi Fayed žrtev te-
mačne romantično-pustolov-
ske zarote in da sta bila umor-
jena. Njuno smrt naj bi načr-
tovala britanska protivohun-
ska služba, ki je hotela prepre-
čiti, da bi se valižanska prince-
sa poročila z muslimanom.
Toda Al Fayed ima vse manj
možnosti, da bi svojo teorijo
lahko neizpodbitno dokazal.
Julija je francosko pozivno so-
dišče zavrnilo njegovo zahte-
vo, naj se preiskava o nesreči
nadaljuje. Al Fayed še ni obu-
pal. Dovolj denarja ima, da si
to lahko privošči in sam razi-
skuje naprej.
Fotografije so povzete po
knjigi Princesa ljudskih
množic Diana, ki jo je napi-
sal Peter Donnely.
Takoj po nesreči so vsi kri-
vili novinarje in fotografe, ki
naj bi na motorjih zasledovali
princesin mercedes in vozni-
ka limuzine pripravili do te-
ga, da je preveč pritiskal na
phn in povzročil nesrečo.
Prejšnji mesec so uradno
končali preiskavo o nesreči,
tik pred drugo obletnico pa je
francoski javni tožilec pove-
dal, da bodo opustiti obtožbe,
ker ni dovolj dokazov, da bi
sodišče lahko dokazalo kriv-
do. Preiskovalni sodnik Her-
ve Stephan je odločil, da je za
nesrečo uradno kriv voznik
Henri Paul, ker je pijan sedel
za volan.
Dianina sinova, princa
William in Henry, ki sta bila
na mamo zelo navezana, sta
ob veliki izgubi nedvomno
najbolj trpela, toda Charles
jima je bil vedno izvrsten
oče, ki sta se ga po Dianini
smrti še bolj oklenila. Vzgaja
ju v samozavestna mladeni-
ča, ki se zavedata vloge v
monarhiji. Wilham se je v
zadnjem letu razcvetel. Po-
stal je očarljiv lepotec, pri-
den dijak in odličen šport-
nik. Mama bi bila zagotovo
nanj zelo ponosna.
Grof Spencer, Dianin bn
je v nagrobnem govoru
Westministrski opatiji v Lo,,
donu izjavil, da je bila »Diaiv
utelešenje sočutnosti, vestno
sti, sloga in lepote. Povsod ^
svetu prva zagovornica za ptj
vice resnično zatiranih,
britansko dekle, ki je presegj
svojo nacionalnost. Oseba, ^
ji je bila plemenitost priroji
na, a ni pripadala nobenem
razredu; oseba, ki je v za(
njem letu dokazala, da ne p
trebuje kraljevskega nazivj
da bi še naprej razdajala sv(
posebni, le zanjo značile
čar.«
U. DEČMA)
Princesa Diana.
Lady Di s sinovoma.
Prometne zalconitosti
Postopoma sva začela spoznavati značilnosti tega idilične-
ga otočka, ki je v osrčju hribovit in bujno poraščen z živo
zelenim drevjem in grmičevjem. Izredno bogata vegetacija je
posledica vsakodnevnih padavin. Domačini so neverjetno
odprti in prijazni. Zakaj tudi ne, saj večinoma živijo od
turizma. Hiše so postavljene v bližini edine prave ceste, ki
pelje okrog otoka. Omejitev hitrosti je 50 km/h, vendar se je
nihče ne drži. Kot sva izvedela, je razlog v tem, da njihova
pohcija sploh nima radarjev za merjenje hitrosti.
Prvih nekaj dni sva uporabljala javni prevoz. Pod to besedo
na Cookovih otokih razumejo avtobus oz. natančneje dva
avtobusa, ki vozita okoh otoka vsako uro. Čeprav so avtobu-
sna postajališča označena, šofer ustavi vsepovsod, le opozo-
riti ga je potrebno z mahanjem roke.
Kasneje sva najela motor in postala predvsem mobilna, na
nek način pa tudi civilizirana. To trdiva zato, ker se z motorji
različnih znamk, zmogljivosti in starosti prevažajo dobesed-
no vsi. Pa naj si bo to nekdo, ki se pelje od hiše do nekaj
lučajev oddaljene obale ah pa šestdesetletna gospodinja, ki
drvi v trgovino.
izpitna vožnja
Vendar se z najetjem motorja stvari šele začnejo zapletati.
Kot v vseh urejenih državah, je tudi na Cookovih otokih
potrebno imeti vozniško dovoljenje. Mednarodnega vozniš-
kega dovoljenja ne priznavajo, zato je potrebno pridobiti
vozniško dovoljenje pri njih. Ponavadi na podlagi veljavnega
dovoljenja po plačilu takse samo napišejo novo vozniško
dovoljenje in problem je rešen. Največkrat pa se zaplete
ravno pri motoristih. Motorna kolesa, ki jih izposojajo, imajo
prostornino motorja večjo kot 50 cm^ zato vozniško dovolje-
nje B kategorije ne velja. Preostane samo še praktičen
preizkus znanja. Po plačilu pristojbine pohcist, ki je edini
član izpitne komisije, odredi potek izpitne vožnje. Možnosti
sta samo dve: v vsakem primeru do prvega križišča narav-
nost, tam pa levo okoli stavbe ah desno okoli drevoreda in
nazaj. Če pri tem huje ne prekršiš prometnih pravil in ne
padeš z motorja, uspešno prestaneš praktični del izpita. Nato
ponovno plačaš nekaj dolarjev, se nasmehneš robustni urad-
nici za fotografijo in čez deset minut postaneš novopečeni
lastnik vozniškega dovoljenja države Cookovi otoki. Še
najbolj zabavno pri vsem tem je, da se na izpit povsem
legalno pripelješ s poprej izposojenim motorjem. V primeru,
da izpita ne narediš, se moraš vrniti peš.
Ob čakanju pred pohcijsko postajo na praktičen del izpita
sva opazovala zdolgočasenega pohcista, ki se je za vsakim
kandidatom vozil s svojim motorjem. Resnici na ljubo ga je vse
ostalo dogajanje zanimalo mnogo bolj kot nervozni turist na
izpitni vožnji. Medtem ko je že neštetič vozil isti izpitni krog,
se je oziral za mimo vozečimi motoristkami (predvsem mlajši-
mi) in pozdravljal mimoidoče. Kaj hitro sva prišla do zaključ-
ka, da je vse to le zelo domiselna poteza, kako turistom
izvabiti denar za polnjenje državne blagajne. V tolažbo in
spomin nama je ostalo vsaj vozniško dovoljenje.
Oglušujoč hrup
Nekakšna posebnost Rarotonge je letališče, ki je dovolj
veliko za pristanek tudi največjih letal. Pristajalni stezi se je
mogoče približati na vsega 50 metrov in iz takšne bližine
spremljati celotno proceduro vzletanja in pristajanja ogrom-
nih jeklenih ptic. Nastajajoči hrup je zastrašujoč, vendar je
dogodek vreden vsakega decibela.
Ob pristanku letala se na letahšču zbere kar precejšnje število
domačinov. Nekateri so del letahškega osebja, večina pa turi-
stom ponuja prenočišča. Letališče je v uporabi le za en
pristanek dnevno, pa še to ne v nedeljo. »Nedelja je gospodov
dan, takrat se gre k maši in ne na letališče,« je v smehu pojasnila
zgovorna sobarica, ki nama je vsak dan prinašala banane,
papaje, mango m druge vrste svežega sadja z dreves na vrtu.
Hura ples.
Deževen vsalcdanjilc
Vreme na Cookovih otokih spominja bolj na muhas'
april kot na večno poletje. Zgodi se, da ni nikjer oblačl^^
nato se kar naenkrat ulije dež, po desetih minutah pa sp^
pripeka sonce enako močno ali še močneje kot pr^'
Dežnika praktično ne potrebuješ. Ali se umakneš P''
kakšno gosto palmo ali pa se enostavno prepustiš toplih
kapljam.
v MODNEM VRTINCU
47
P
Poletju v slove -
modno poletje 2000!
Slovenski pref-a-porter s tendencami za prvo toplo sezono v novem tisočletju prvič v
obliki pravega modnega festivala
Trinajst tednov smo se ji
posvečali. Modi za tople po-
letne dni. Na pragu jeseni pa
se poslovimo od nje z doma-
to poletno modo. Vendar
modo, ki jo bomo nosili že v
novem tisočletju.
m
v drugi polovici avgusta sta
Društvo modnih oblikovalcev
in modelarjev Slovenije ter
Studio DMD pripravila ten-
denčno modno revijo pom-
lad-poletje 2000 z naslovom
Moda z vami.
Vsi najboljši slovenski proi-
zvajalci oblačil, usnjene kon-
feije, galanterije, modnih
Ipdatkov, kopalk, perila,
fciitve in nakita so se pred-
stavili v prelepi graščini iz 17.
stoletja, kjer ima sedež De-
sign center mode Industrije
usnja Vrhnika.
Poslanstvo te najpomem-
bnejše modne prireditve na
tomačih tleh je vsaj delno
nadomeščanje modnega sej-
toa, ki bi moral biti dvakrat
letno. Letošnje novosti so bi-
le dodatna dogajanja - modna
predavanja za trgovce, ko-
mercialiste in novinarje, iz-
paja strokovnega modnega
fasopisa z opisom skupnih
fendenc, zbranih na svetov-
ih sejmih mode, razstava
fiodnega fotografa Fulvia
Grissonija, razstava oblačil
Modni utrinki iz 60-tih let in
^zstava kolekcij lUV Vrhni-
Kakšno modo bomo torej
Kosili prihodnje leto, je bilo
razvidno iz smernic, razdelje-
nih v štiri skupine pri ženski
(Aura, Dream, Lime, Šolar) in
tri skupine v moški (Materija,
Transformacija, Sublimacija)
modi.
Aura V znamenju
bele barve
Pri tej tendenci je modno
vzdušje svetlo, v znamenju
zraka, kar pomeni purizem,
žarečo svetlobo... Osnovna
barva je bela, med dominant-
nimi materiali je tako tanko
telečje in kozje usnje, da je
videti kakor papir.
Dream kot sanje o
našem planetu
Kreacije v modrih barvah
vode, kot je naš planet. Pro-
sojnost, svetleči materiali v
casual izpeljankah - guma, la-
teks in neopren za prefinjena
športna oblačila.
Lime-zeleno-
rumena
dinamičnost
Najpomembnejši sta ti dve
barvi limete, po kateri ima
tema tudi ime. Nadgradnja
funkcionalnega sloga, ki se je
razvil iz uniform.
Šolar-rustikalna
zemlja
Etno vzdušja, ki so bila v
trendu že letošnje poletje, bo-
do navduševala tudi prihodnje
leto. Gre za modo, ki obuja
eksotične kulture, oblačila pa
dajejo videz ročnih del.
Moda za moški
svet
Tudi moški svet bo sprejel
belo barvo, dodal ji bo umir-
jeno paleto rumeno-zelenih
odtenkov, odlično se bo poču-
til v lanenih in bombažnih
materialih oziroma tkaninah,
ki so dodelane tako, da dajejo
vtis sintetike. In najbolj pri-
ljubljen material za športno-
ležerno modo, jeans? Ne le,
da bo preživel, morda ga bo
prihodnje leto celo več, kot
letos.
Foto: STANE JERKO
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Pralni daino velur v trendovsko nabranih in balonasto
zaključenih oblekah. Kreatorka Dada Volk za lUV Vrhnika.
^ mlade in pogumne: geometrija in asimetrija iz tanke bele
nape. lUV Vrhnika, kreatorka Dragica Gantar.
Moda in sonce iz
ijubijansicih Križanic
Svojo modno vizijo pom-
ladi in poletja 2000 je na
samostojni modni priredi-
tvi v nostalgičnem ambien-
tu ljubljanskih Križank
prikazal tudi največji slo-
venski konfekcionar Mu-
ra.
Tokrat je Mura prikazala
svoj celotni proizvodni pro-
gram, vključno s premierno
predstavitvijo kolekcije
Classic. Posebej je navdušil
defile - oblikovalska kolek-
cija kreatorke Zdenke Ščan-
čar na temo Sonce in Luna v
konjunkciji.
Osnovno sporočilo Muri-
ne mode za prihodnje tisoč-
letje je izdelovati kolekcije
za individualce, ki se ne pri-
lagajajo obleki, temveč ob-
leko prilagajajo svoji naravi
dela in počutju. Ker se lju-
dem obeta v prihodnosti več
dela na domu, bo tudi po-
slovna moda vse bolj sproš-
čena.
Foto: STANE JERKO
Bela spokojnost kot simbol miru...
Planeti našega osončja so za-
radi sestave tal ali atmosfe-
re, ki jih obdaja, prelepih
barv in brezmejni vir krea-
torskih inspiracij. Kreatorka
Zdenka Ščančar.
... in sivomodra poslovna eleganca. Kreatorka Slavica
Rauter.
Nagradno vprašanje septembra:
HIT SEZONE JESEN/ZIMA'99/2000 - PONČO, IZVIRA IZ:
a)	Južne Amerike, kot ogrinjalo Indijancev;
b)	Kitajske, kot domače ogrinjalo.
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Vse manj je pravih gostiln
Gostilna, za katero skrbijo tri generacije žensk - Štirje Franci Privošniki v eni sami gostilni - Dolomiti, Schwarzwald in razkošje kozjanskega gričevja
starih, dobrih slovenskih
gostiln je vse manj, najrazlič-
nejših novodobnih pridobitev
vse več. Na celjskem območju
je še nekaj dobrega duha sta-
rih časov. Tokrat predstavlja-
mo tri priljubljene gostilne iz
Celja, Savinjske doline ter s
Kozjanskega.
V	gostilni Belaj-Koštomaj na
celjsldh Polulah skupno skrbijo
za goste sedanja lastnica Irmica
Koštomaj, njena hči Tina Ko-
štomaj ter mama Irma Belaj-
Koštomaj. Irmina starša sta ku-
pila gostilno leta 1923, ko je h
gostilni spadala večja kmetija,
imeli pa so tudi sobe za goste,
željne kopanja v Savinji in izle-
tov. V gostilni, ki jo je imel od
leta 1827 župan celjske okoliške
občine Jože Gmajner (takrat so
ji rekli Pri grenadirju), so se
poleg celjskih Slovencev pol-
drugo stoletje zbirali številni flo-
sarji. Irma Belaj-Koštomaj (nje-
nih 71 let ji ni videti) se rada
spominja, kako so splavljali les
po Savinji, nato pa se posuših v
njihovi gostilni. Nekateri so na-
to povezah po dva splava ter
odpluh vse do Črnega morja,
drugi pa so se vrnili v Zgornjo
Savinjsko dolino.
Irma Belaj-Koštomaj je v tej
gostihii odraščala, nato dolga
desetletja delala, sedaj pa še
vedno rada pokramlja z gosti.
Ženska, za katero pravijo, da je
ena od celjskih legend, v zaklju-
čeni družbi rada sede za klavir
ali igra na harmoniko. Njen
mož Ferdo Koštomaj ima pri
hiši na skrbi moške posle, med
katerimi so tudi suhomesnate
dobrote ter domače kolme.
Lastnica Irmica Koštomaj (po
izobrazbi ekonomistka, ki je
pridobila dodatno gostinsko
izobrazbo v Ljubljani) seveda
skrbi, da se v kuhinji prilagajajo
štirim letnim časom. Med pija-
čami imajo tudi domača vina iz
ljutomerskih goric, z Dolenjske
ter s Krasa. Med tednom prihaja
veliko poslovnežev, ob koncu
tedna družine.
Najnovejša, letošnja pridobi-
tev gostilne, je veliki Valentinin
kotiček, za katerega posebej
skrbi najmlajša Tina Koštomaj
(s polnim imenom Valentina, ki
se po srednji gostinski šoli izo-
bražuje ob delu na portoroški
visoki šoli za hotelirstvo in turi-
zem). Tam se je mogoče ob
različnih napitkih ter hladnih
prigrizkih tudi posladkati. Raz-
Učne sladice pripravljajo sami.
V	gostilni v senci mogočnih
kostanjev ostajajo zvesti odli-
kam stare slovenske gostilne,
za kar so pred kratkim prejeli
priznanje obrtne zbornice. Med
skupinami, ki se zbirajo ob raz-
ličnih priložnostih, je treba
omeniti zanimivo stalno sobot-
no omizje starejših gospodov iz
Celja pod imenom »viski klub«.
Med obiskovalci gostilne so žu-
pan Bojan Šrot, gospodarstve-
niki mag. Franček Knafeljc,
Saša (Jeržina, Ivan Ferme,
mag. Dušan Zorko in mag.
Franc Pangerl, zdravniki Rudi
Čajevec, mag. Goran Cvitan in
primarij Vilibald Vengust, glas-
benika Aleksander Jež in Zo-
ran Zorko, župan in poslanec
Franc Jazbec, šolnika Slavko
Deržek in Jože Zupančič...
Med številnimi znanimi Sloven-
ci je treba omeniti še Milana
Kučana, Igorja Bavčarja, Alfija
Nipiča in Lojzeta Slaka.
V senci starih kostanjev je
prav tako gostilna Privošnik v
Dobrteši vasi pri Šempetru v
Savinjski dolini. Staro sloven-
sko gostilno poznajo s tem
priimkom vse od leta 1919, ko
se je v njo priženil stari oče
sedanjega lastnika Francija
Privošnika. Tudi njemu je bilo
ime Franc, tako so krstili očeta
sedanjega lastnika, Franci pa je
tudi lastnikov 10-letiii sinko.
Štirje Franciji torej, iz roda v rod.
Ko so pogledali v stare Ustine, so
ugotovili, da je na tem mestu
gostilna vsaj od leta 1870. Naj-
prej z italijansko zvenečim
priimkom, nato »pri Fhsu« (last-
nica se je pisala Serdoner).
Sedanji lastnik je prevzel go-
stilno pred štirinajstimi leti,
kmalu po poroki z Jožico iz
Miklavža pri Taboru, s katero si
prizadevata za privlačno podo-
bo gostihie. Med počitnicami
jima priskočita na pomoč 14-
letna hči Saša ter 10-letni Franci,
ki je bil v zadnjih dneh na počit-
nicah na Vranskem. Družina je
bila na skupnem oddihu v kam-
pu na otoku Pag, tako kot vsa-
ko prvo polovico julija, ko je
gostilna zaprta.
Gostilno je dolgo vodil danes
86-letni oče Franc Privošnik, ki
se je odločil za zakonski jarem
pri svojih 47. letih. V starih časih
je bila tu znana furmanska go-
stihia, saj je v bližini železniška
postaja, kamor so tovorili les iz
Zgornje Savinjske ter Tuhinjske
doline, pri gostilni pa lastiia
tehtnica. Ustavljale so se tudi
konjske vprege, ki so prevažale
hmelj. Sedanji lastnik se iz ro-
snih oti"oških let spominja zad-
njih furmanov. Na trideseta leta,
ko so Privošnikovi postavili na
istem mestu sedanjo enonad-
stropno gostilno, pa spominja
šaljiv napis: »Pozor, na kredo
dam samo nad 80 let starim v
spremstvoi staršev.« Na stare ča-
se spominja prav tako Privošni-
kova vitrina s starinskimi kozar-
ci ter starinsko črpalko za črpa-
nje piva iz lesenih sodov, ki so
jih obdajali z ledom, saj še ni
bilo elektrike. Pri Privošniku je
prva žarnica zasvetila leta 1922.
Danes je posebna zanimi-
vost Privošnikove gostilne to-
čeno pivo iz več kot šest deset-
letij stare hladilnice, ki stoji za
zadnjo steno točilnega pulta.
Tako je njihovo pivo zaradi
stalne temperature 8 stopinj
Celzija boljšega okusa in z
manj mehurčki. Vrsto let že
nudijo domače vino vinograd-
nika Šnajderja iz ljutomerskih
goric. V kuhinji so posebno
ponosni na
kuharico An-
drejo Stanko
iz Tabora. V
zimskem ča-
su privlačijo
goste domače
kohne, čez le-
to njihov sa-
vinjski želo-
dec. Pred štiri-
mi leti so na
Rečici ob Sa-
vinji prejeli
zanj zlato pla-
keto, odkar
so Zgornjesa-
vinjčani ime
posebej zašči-
tili, pa za
Spodnjesa-
vinjčane tudi
priznanj ni več.
Med znanimi Slovenci so bili
njihovi gosti Tone Partljič,
Slavko Avsenik, Lojze Slak, Iz-
tok Valič, Jože Hudeček, Alfi
Nipič ter seveda Šempetrana
Cita in Jože Galič. Galičev nek-
danji ansambel Slovenija se je
po vajah rad odpočil pri Privo-
šniku (Privošn^ova gostilna
»nastopa« v eni od njihovih
skladb in spotov). Med zanimi-
vostmi gostilne je tako velika
vitrina s ploščami in priznanji, ki
opozarja tudi na tujem upošte-
vano narodnozabavno skupi-
no.
Stara, značilna slovenska
gostilna je prav tako Pri Urški
v Dobju pri Planini. Vodi jo
Franci Salobir, ki jo je pred
nekaj leti prevzel od očeta Ku-
ga Salobirja ter mame Kateri-
ne Salobir. Na Kozjanskem
menijo, da je Salobirjeva go-
stilna stara več sto let. Stara
mama sedanjega gostilničarja,
Urška Salobir, jo je kupila leta
1922 od gospe Blaumberger,
ki se je izselila v Kahfornijo.
Hugo in Katerina sta prev-
zela gostilno leta 1966, kmalu
po prihodu iz Nemčije. Dob-
Ijan je bil v turistični pokrajini
Schwarzwald vodja strežbe v
odličnem hotelu Pelikan
(med drugim je delal v Ba-
den-Badnu, zbirališču med-
narodne visoke družbe). Na
Kozjansko, kjer so še marsik-
je nosili vodo v brentah, se ni
vrnil sam: z njim je prišla nje-
gova žena Katerina, ki je
odraščala v italijanskih Dolo-
mitih, v okolici Cortine d'Am-
pezzo ter je delno avstrijske-
ga porekla. Zakonca imata tri
odrasle otroke: gostilničar
Franci je najmlajši, David je
komercialist v banki v Ljub-
ljani, Karla višja medicinska
sestra ljubljanske pediatrične
klinike.
Pri Urški se radi oglašajo tako
domačini kot skupine izletni-
kov, predvsem z ljubljanskega
območja. Na Salobirjevi srednje
veliki kmetiji imajo govedo ter
prašiče, zato je še posebno ve-
selo v času kolin (na stenah
gostilne visi več priznanj za me-
sne izdelke in vino). V Gostinci v
virštanjskih goricah imajo tri ti-
soč trsov, ki jih je letos toča že
štirikrat oklestila.
Če so se v starih časih v gostil-
nah ob Savinji ustavljali flosarji,
so se v takšnih gostilnah, kot je
Salobirjeva, ljudje, ki so se vra-
čali s sejmov. Eni so se veselih
Ukofa, drugi žalostih, ker jim ni
uspelo nič prodati. Pri Salobirje-
vih je bilo največ ljudi po žegna-
njih, danes jih je posebno veliko
v času vsakoletne prireditve Po-
kaži kaj znaš. Za prireditev, ki je
bila letos sedemindvajsetič, sla-
bita predsednica dobljanskega
kulturnega društva Jožica Salo-
bir (upokojena učiteljica) ter
njen mož Franc Salobir (prvi
župan nove občine Dobje, Id je
gostilničarjev stiic).
Pri Uršld je posebna zanimi-
vost vsakoletno praznovanje
štiridesetih mučenikov. Gosti, kj
pridejo od blizu in daleč, so ž«
pred tremi desetletji ugotovili,
da je to v bistvu edini praznik, ki
za razliko od dneva žena spo
minja na moško tipljenje. Gosi
pridejo brez vsake reklam^
edina ženska med njimi pa
bila doslej slovenska popevk®
ska zvezda Barbara Serbeo;
Šerbi. Med najzanimivejšin
dogodki v zgodovini gostilne j
bila predlanska pogostitev n
srečanju 250 sorodnikov rodi
ne Tržan iz vse Slovenije, 1
izvirajo iz sosednje hiše.
V Salobirjevi gostilni se p
rednih vajah v Dobju radi oj
lasijo člani ansambla Ex
Anito, med znanimi Sloveni
pa so bili gosti Marjan in Tat-
jana Podobnik z družino, Jo-
žica Puhar, Lojze Peterle, dr.
Vekoslav Grmič, dr. Frane
Kramberger, Cita in Jože Ga?
lič... Marsikdaj pride tuc
prof. dr. Primož Kuret ('
bližnjih Lažišah ima po po
kojnem očetu prof. dr. Nik
Kuretu počitniško hišico) i
to večkrat s sorodniki iz M(
hike. V privlačni gostilni so s
nekoč ustavili celo Titoi
spremljevalci, prišlo je ve
predsednikov slover^ske vla
de vse do Dušana Šinigoja
tukaj je posedel tudi pokojn
prof. dr. Anton Trstenjak.
BRANE JERANKC
Tina Koštomaj, Irma Belaj-Koštomaj in Irmica Koštomaj.
Franci, Katerina in Hugo Salobir.
Jožica, Saša, Franc in Franci Privošnik.