'3'? 3 <2 z/

ZAKLETI GRAD

ROMANTIČNA IGRA

V PETIH DEJANJIH

SPISAL

DR. ALOJZIJ REMEC

ZAKLETI GRAD

ROMANTIČNA IGRA

V PETIH DEJANJIH

SPISAL

DR. ALOJZIJ REMEC

V LJUBLJANI 1926

ZALOŽILA JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA

NATISNILI J. BLASNIKA NASLEDNIKI

PESMI V TEJ IGRI JE UGLASBIL
ZORKO PRELOVEC

IN JIH JE ZALOŽILA IN IZDALA
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA.

57188

VSE PRAVICE PRIDRŽANE.

ZA UPRIZORITEV DAJE DOVOLJENJE
SAMO PISATELJ.

OSEBE:

Grof LUDOVIK DE VACANO.

Grof LEONHARD DE VACANO, spokorni
romar, njegov brat.

Grofica KATARINA DE VACANO, Leonhar-
dova žena.

MARJETICA, njena spletična.

SHOLAR.

PISAR, rdečelas grbavec.

ROK KRIŽAJ, ki se izdaja za večnega Žida.

MARTIN VRABEC, krčmar ob cesti.

KRIŠTOF in JERNEJ, tovornika.

JURIJ, grajski hlapec.

GROBAR.

Trije TLAČANI.

Trije ROMARJI.

Dva VOJAKA.

Tlačani, romarji in romarice, grajski hlapci.

Godi se v Vipavski dolini na gradu, ki ga več ni, v
krčmi Martina Vrabca in pred njo. Šestnajsto stoletje
se nagiba h koncu v znamenju kuge, ki mori po deželi.

3

1*

PRVO DEJANJE.

Skozi visoko odprto okno diha v grajsko sobano vroč
poleten popoldan z daljnih njiv in polj in gora. Veter
pošumeva v grajski lipi pod oknom in prinaša v pre¬
sledkih s travnikov v dolini odmev klepanja kos in
vriske koscev. V sobani je za debelimi stenami prijeten
hlad in mrak. Na polici so poveznjeni vrči in majolike,
pod polico stoji klop in široka hrastova miza in nekaj
stolov. Na mizi sta dve majoliki in dve leseni čaši s
kockami. Vrata drže na levo in desno.

SHOLAR (sedi udobno stegnjen na klopi,
brenka sam zase na lutnjo in prepeva pol¬
glasno):

0, belo mesto Padova,
bog ve, kdaj spet se vidiva?
Tri leta pel s teboj sem, pil
in kaj v zahvalo sem dobil?
Nagnal me je magnificus,
bežal sem, baccalaureus.

Ostal mi je samo še škant,
ljudje me psujejo: vagant.

A kaj mi vse časti, denar,
in kaj mi solnce, dež, vihar!
Prepojem bele vse ceste,
prepijem sive vse grade.

. Še zadnjo uro brenkal bom:

o sprejmi, Bog, me v večni dom!
Tedaj vsak angelc vzame škant:
pozdravljen nam, sholar, vagant!

(Odloži lutnjo, vstane in zakliče, na desno):  Ste
se olajšali, gospod?

5

MARJETICA (pride z desne z velikim vrčem
vina).

SHOLAR (presenečeno):  Joj, zmaj mi bil je v
mislih, a glej, devičica prihaja!

MARJETICA (gre molče k mizi in naliva ma-
joliki).

SHOLAR: Kako je grofu? Kaj ga davi? Rolezen
morska, notranja nevihta in vihar?

MARJETICA: Ce slišali gospod bi te norčije,
na vrat na nos z gradu bi vas pognali. In zbo¬
gom vajino junačenje, prepevanje ob vinu in
vadljanje! Kako igrati moreta že sedem dni za
prazen nič?

SHOLAR: Njegovo milost prašaj te stvari! Po¬
vej ime mi rajši, da v pesmico ga vpletem, ko
se poslovim od vas!

MARJETICA: Ce moje mislite ime, Marjetica
me kličejo.

SHOLAR: Glej, glej, Marjetica! In ni te strah
pred zmajem hudogledim?

MARJETICA: Ne služim njemu. Spletična sem
njegove svakinje, grofice Katarine. Pred njo
sem morala na grad, da vse za letovanje ji pri¬
pravim. Morda že danes pride.

SHOLAR: Ves čas sem menil, da si grajske
svojte. Zato si nisem upal ni pogledati te bliže.
Pisar vaš tudi rad te vidi. Si mu li dobra,
grbavcu z rdečimi lasmi?

MARJETICA: Jaz njemu dobra? Ne norčujte
se! Ta mož je zloben. Že prvi dan je grofa na¬
govarjal, naj vrata vam pokaže. A lepo ste peli,
tako lepo, da vsem ste se prikupili — še meni
— in bo res dolg čas, ko pojdete.

6

SHOLAR: Ce všeč mi bo pri vas, ostanem. —
Si ti že dolgo tu?

MARJETICA: Še otroka me gospa na grad je
vzela. Staršev nimam, ona mi je vse.

SHOLAR: I jaz ne vem ne za očeta ne za
mater.

MARJETICA: 0, jaz pa vem, predobro vem za
njiju strašni konec. Čarovništva oba so obdol¬
žili, mater mi sežgali na grmadi, očeta pa ob¬
sodili na rabljevo kolo. Pobegnil je in bog ve
kje umrl. Po golih bi kolenih romala na grob
njegov, če zanj bi vedela. (Zaihti.)

SHOLAR: Sirotica, joj tebi! Kako je bedast
svet! Pravične ubija s krutim mečem, krivične
boža z mehko roko. To je pravica! A ne žaluj!
Bog ve za lilije na polju in za ptičke v zraku
— tudi tebe ne bo zabil!

MARJETICA: Tolažba vam je lahka, moj go¬
spod! A kaj bi rekli, če bi vam očital svet sra¬
moto zločeste krvi?

SHOLAR: Zavezal vsem bi s tem jezike, da
starši res so nekaj črne mi magije zapustili.
Zakaj oči te tvoje, tvoj obraz, tvoj glas in smeh,
še tvoje solze — vrag naj me pobere, če ne bi
uročile in uklele vsakega kot mene.

MARJETICA. Ne zasmehujte me! (Zamahne z
roko).  Sholarske marnje! Danes tu jih meni
besedičite, jutri drugi bog ve kje! Učili bi se
mari, a ne da šli ste med vagante!

SHOLAR: Svariš me kakor mati, če bi jo imel.
A kaj ve ona zame! Že dete me od prsi je
vbogajme izročila zibki najdenčkov. In da
miru ne bom imel, mi je obesila okrog vratu
tole svetinjico. (Potegne iz nedrij svetinjico, ki

7

jo nosi na vrvici krog vratu, in jo pokaže Mar¬
jetici).  Poglej: tu sveta je Notburga, patrona
dekel, in tu grofovska kronica in črki L in V.
Tako si lahko sanjam, da sem grof, gospod,
lahko pastir in svinjske dekle sin. In kaj sem?
Le sholar... Norost in uboštvo v svet sta me
pognali.

MARJETICA: Zakaj se niste šolali do konca,
da bi novo mašo peli?

SHOLAR: Brez očeta ne puste me pred
oltar. Zato pandekte sem študiral, ki iz njih
uče se doktorji pravice. In menil sem do¬
seči njih klobuk. Norost vse skup mi je po¬
drla. V Padovi sem s plemiči se stepel in ne¬
kemu grofiču z mečem kožo preluknjal. Po¬
begniti sem moral. Potem je prišlo uboštvo. V
Benetkah dal sem zadnji groš slovitemu čarov¬
niku, da mi pove bodočnost. Žid je bil in mi
dejal: očeta išči! In v magičnem zrcalu grad
mi je pokazal — prav tak je bil kot vaš —
in rekel: tam te sreča čaka.

MARJETICA: Lagal je, ali kazal drug vam grad!
Pri nas je sama žalost in puščoba!

SHOLAR: Kdo ve? Morda se jud ni motil! Vaš
grof ponuja mi pisarsko službo tu pri vas. Ce
ti bi zame marala, se koj zadam, pozabim dok¬
torski klobuk in noč in dan bom pel! (Vzame
lutnjo, zabrenka in zapoje):

Adijo, ti bela mi cestica,
ne mara več zate sholar,
premotila ga je Marjetica,
da rajši je grajski pisar...

MARJETICA (se nasloni na mizo in zavzeta
posluša ).

8

GROF (pride z desne, se ustavi in posluša mrko
zadnji verz, ki ga sirovo prekine):  Sholar,
pasji sin!

MARJETICA (se zdrzne in v zadregi stopi od
mize).

SHOLAR (neha peti in se ozre proti grofu):  Ne
zmerjajte sinu modric, gospod! (Odloži lutnjo
in vstane.)

GROF (sholarju):  Ne moti mi punčare! (Mar¬
jetici).  In ti — izgini!

MARJETICA (se grofu pokloni in odide).

SHOLAR: I jaz se v prazni vzduh izpremenim,
gospod! Sholar ni pasji sin!

GROF (pomirljivo):  To je bila le beseda!

SHOLAR: Za mojo čast — udarec z bičem.
Pojdem! Tistih tisoč zlatih mi odštejte, ki pri-
vadljal sem jih od vas, in zbogom! Naj drugi
pasji sin bo vaš pisar in"drug pri igri!

GROF (prime z obema rokama sholarja za
rame in ga potisne na klop):  Poslušaj me, sho-
larska vihra! Saj zlat si dečko, ne pasji sin! To
pravim jaz, grof Ludovik de Vacano, in če ho¬
češ, posvedočim s pismom in pečatom. Samo
dekleta mi ne moti z lutnjo! Na spravo pijva
in vadljajva dalje! (Dvigne majoliko.)

SHOLAR: Tako ravnate z nami plemenitniki,
da, a vendar nas boli. Naj bo! (Trči z grofom).
Na vaše zdravje, milost! (Pije.)

GROF (pije in odloži majoliko):  Kako že najin
je račun?

SHOLAR: Raš tisoč zlatih mi dolgujete, gospod.

GROF: Hudič in peklo! (Se praska za ušesom.)
To je naša desetina petih let! Sholar moj dragi,

9

nisi je zaslužil! (S porogljivim glasom.)  Kaj,
če ti dolžan ostanem, te vržem po stopnicah
in pse naščujem, da tvojim bedrom dajo pravi
tek z gradu v dolino?

SHOLAR: Nič, vaša milost! Bežal bom pač kot
veter in po vseh gradeh sosednjih daleč do
ravnin beneških bom pel in brenkal, kako vad-
Ijal sem z grofom de Vacano. Jaz sem mu za¬
stavil lutnjo za cekin pri prvi igri, on me je
za tisoč zlatih s psi nagnal.

GROF (grozeče):  Kaj, če te v temnico vržem
in hlapcem zapovem, naj pošljejo te z nožem
v vrat sholarit v paradiž in rojstva tvojega ko¬
sti v prepad pod grajskim zidom vranom bren¬
kat — kaj tedaj?

SHOLAR (ne da bi se zbal):  Tedaj bi rekel in
dejal, da slab je ta dovtip namesto tisoč zlatih.
A če ni šala, tedaj bi ta zakleti grad sam rjovel
dan in noč, da vreden brat ste bratov Leon-
harda in Hanibala.

GROF (prebledi):  Kam meriš s tem? Ti veš — ?
SHOLAR: Vse vem. Z očesom paznim gleda
grad na grad in kmečke koče in palače mestne
si šepetajo skrivne grdobije vaših sivih gnezd.
Ves potujoči ljud se križa, če kdo v taberni le
opomni, kaj v nebo vpijočih grozovitosti so
videle te mrke, neme stene. Hočete, da vam
postrežem?

GROF: Govori! Toda če se zlažeš, prisegam ti
na meč, da skozi okno sunem te v globino!

SHOLAR: Petnajst let mislite nazaj! V sobani
tej, prav ob tej mizi, morda pri teh majolikah
in s temi vadiji igrali ste v polnočni uri vi in
vaša brata Leonhard in Hanibal. Vsi v vinu,
divji, kot da vrag vam trese čaše in meče kocke,

10

šteje črne pike. Igrali ste visoko, Hanibal za
svoj očetov delež. In ko so zadnjič zatrkljali
koščeni kamenčki k majolikam, je bil berač,
brat Leonhard in vi pa vsak pol bogatejša. Te¬
daj je Hanibal zarjul, izdrl rapir in planil proti
vama. Potegnila sta i vidva, zažvižgalo je pod
lestencem, žvenket in kletev, iskre ob ostri¬
nah ...

GROF: Nehaj, nehaj!

SHOLAR: In Katarina je planila med vas, da
ščiti Leonharda, zavpila v smrtni grozi in se
onesvestila... — Ko je odprla oči, strahota:
že iz srca je izkrvavelo v drobnih kapljah Ha¬
nibalovo življenje mlado. Prebodel ga je Leon¬
hard, lastni brat njegov ...

GROF (v grozi):  Hudič, dovolj, dovolj! (Pije.)
SHOLAR: Še konec, milostni gospod! Že tisto
noč je Leonhard pobegnil in vam naročil, da
mu ženo čuvate kot punčico v očesu. Da papež
greh mu odpusti, je romal v Rim. Morda se
bos je za pokoro žuljil v Kompostelje, morda
v deželo sveto, morda je kri prelil že v boju s
Turki, nejeverniki. Nič se ne ve, petnajst let
dolg je čas.

GROF: O, cela večnost!... A jaz sem čist in
bratska kri mi rok ni poškrlatila.

SHOLAR: Morda pa mika kri vas ubogega
sholarja?

GROF: Ne, ne, moj dečko! Skušati sem hotel
samo tvoj pogum. A ti si rokavico brž pobral,
me vrgel s sedla v prah za prazno šalo. Spo¬
min na tisto noč, o, to je huda stvar! (Odmor).
Dovolj! Vadljajva!

SHOLAR: A vi, gospod, za zlate ne več!

GROF: Za zlate ne? Kaj naj tedaj na mizo

11

vržem, če kot doslej te hoče sreča v igri pe¬
stovati?

SHOLAR: O svetem Mihaelu službico pisarsko
tu pri vas. Malenkost, nič — sami ste izrekli
tako željo.

GROF: In kaj mi ti zastaviš?

SHOLAR: Pol privadljanih zlatov, ki vi jih še
zaklenjene imate.

GROF: Tedaj pet sto dukatov. Igrajva!

(Oba spustita v lesena kozarca po dve kocki,
streseta in vežeta na mizo. Zunaj na grajskem
stolpu zatrobi rog.)

SHOLAR: Čuvaj obisk oznanja, vaša milost!
(Šteje točke.)

GROF: Naj vrag ga nese, igro nama zmoti.
(Šteje svoje točke. Zadovoljno.)  Sholarček, še
štirikrat tako in zbogom tvoji zlati in službica!
SHOLAR: Pol jih še ostane.

(Vežeta drugič in preštejeta.)

SHOLAR (turobno):  še trikrat taka sreča in
pol te moje lahke, veseljaške tlake pojde k
vragu! (Vržeta tretjič in preštejeta.)

GROF: Ho, ho! Hudič ti vadije spet obrača!
(Vržeta četrtič strastneje in preštejeta.)

SHOLAR (veselo):  Fortuna znova mene boža!
GROF (pogleda sholarjeve točke):  Res, zadnji
sunek bo odločil. (Dvigne kozarec in ga obrne
na mizo tako, da ostane poveznjen nad koc¬
kama).  Tu pet sto je dukatov in Lichtenberg,
pisarček grbasti.

SHOLAR (obrne tudi svoj kozarec):  In tu
slovo sholarstvu, službica pisarska, tisoč zlatih
in še Bog sam vedi kaj!

12

GROF: Ne vriskaj še! Poplakniva si duši in
potem poglejva!

(Oba pijeta, grof dolgo in strastno, sholar samo
požirek.)

PISAR (vstopi cereinoniozno in se grofu glo¬
boko pokloni):  Vaša milost!

GROF (pisarju):  V mislih zdaj sva te imela,
volk, in res si vstopil! Kaj želiš?

PISAR: Čuvaj obisk naznanja, milostni go¬
spod! Na kranjski strani ekvipažo vidi, ki
jadrno drči sem k nam. Dva jezdeca pred njo
sta že prijahala na dvor.

GROF (veselo):  Grofica Katarina! (Sholarju.)
Sholar, zdaj konec bo vadljanju in najini ma-
joliki zletita na polico. Z gospo bo druga igra!
Poglejva, kaj sva privadljala!

SHOLAR in GROF (dvigneta kozarca in šte¬
jeta točke.)

SHOLAR: Zgubili ste, gospod! O svetem Mi¬
haelu bova še vadljala, če vas bo volja.

GROF (sholarju):  Pri vadijih sreča, moj sho-
larček, pomeni smolo pri dekletih. Zato te ne
zavidam ne za službo ne za zlate. — Naproti
moram ljubi svakinji, da jo pozdravim. (Pi¬
sarju.)  Pojdiva!

GROF in PISAR (odideta).

SHOLAR (vstane in se pretegne):  O Katarina,
prišla si mi prezgodaj’! (Sede in pobrenka ma¬
lomarno na lutnjo.)

MARJETICA (prihiti, da bi pospravila).

SHOLAR (skoči kvišku):  Marjetica, ko Li bi
vedela!

13

MARJETICA (pospravlja po mizi, zlije vino v
vrč in pobira vadije):  Ne utegnem, gospod’
Pospraviti so mi veleli.

SHOLAR: Samo besedo, dušica: ves čas sem
zdajle nate mislil. Privadljal sem tisoč zlatih.

MARJETICA (ki se ji mudi):  Bog vam jih bla¬
goslovi !

SHOLAR: 0 svetem Mihaelu — pomisli —
bom vaš pisar!

MARJETICA: Ne bo vam dobro. Glejte Lich-
tenberga!

SHOLAR: Ne ljubim kronik starih in oslovskih
kož kot on! Tako bom storil, kakor pel sem
ti poprej.

MARJETICA: Mudi se mi, gospod! (Vzame
majoliko, vrč in vadije.)

SHOLAR: Le to naj ti povem, Marjetica, da
rad bi bil po vadijih srečo vprašal, če ti boš
moja ženka.

(Zunaj se začuje pogovor.)

MARJETICA: Gospa gredo! (Odide na na¬
sprotno stran.)

SHOLAR (za njo):  Marjetica, ne zbeži mi! Do
konca moram vse ti razodeti! (Odhiti za njo.)

GROF (še preden vstopi s Katarino):  Zakaj baš
šem, v to pusto, neprijazno kemenato?

KATARINA (vstopi v popotni obleki z gro¬
fom, ki jo vodi za pod pazduho):  Zakaj baš
sem? Še vprašate? Ni tukaj rakev moje sreče
in ves ta grad le 'grobnica mladosti moje?
(Sede.)

14

GROF: Ce se vam ljubi, milostna, buditi mrtve
in peti bilje vašim lepim dnem —: brez strahu
vam bom pomagal. (Sede.)

KATARINA: O, vem! V vinu ste utopili sle¬
herni nežni čut. Tu pojete in brenkate prosta¬
ški kot v taberni. Tam je lutnja, priča vsemu!
GROF: Popotni sholar je prišel v goste k nam.
Sam Rog ga je vodil, da se je izgubil v to našo
puščobo. Ali naj z njim molim rožni venec?
Že drugo nedeljo pijeva in pojeva in vadljava.
Pridružite se nama, Katarina, in zabili boste
na rakve, grobnice in grobarje. Zakaj, če ste
pravični, morate reči, da opravljam častiti
posel grobarja na božji njivi vaših žalosti le
zavoljo vas!

KATARINA: Zavoljo mene? Razložite mi to!
GROF: Vsa ta leta vas prosim, ne žalujte več
za Leonhardom! Drugega moža si izberite!
Jaz vam ponujam obe roki v zakon. A vi ste
za vse moje prošnje gluhi.

KATARINA: Naj oslepim, če se ozrem na vas,
dokler ne vem, ali Leonhard živi, ali je mrtev.
Edini on je moji duši drag!

GROF: Ponižno pismo v Rim in papež vse
razveže, pravi naš pisar.

KATARINA: Ne grešite, Ludovik! Vaš brat je,
ki vam je grad in mene izročil v varstvo, do¬
kler se ne vrne!

GROF: Ce bom dotlej čakal, bom do smrti
kmetoval, tepel tlačane, klel in pil na tem
gradu. In plačilo? Grobarstvo ga imenujete vi
in je v resnici. Ali naj vam do smrti pomagam
žalovati za Leonhardom? Ne, ne... kot vdovi
ne, nič več, samo kot ženi.

15

KATARINA: Molčite! Srce vsevdilj mi pravi,
da Leonhard živi in pride.

GROF: Bojim se, da vse to je samo senca
vaših praznih upov. Grof Andrej Turjaški mi
je pisal že po bitki pri Sisku, da Leonharda
pogrešajo. In od tedaj so pretekla že dolga
leta in njega ni. Cas je, da iz grobarja posta¬
nem vrtnar. Zadnji sem svojega rodu. Zakaj
bi z vami ne gojil cvetlic na vrtu grofov de Va-
cano, da bi njih ime živelo v veke?

KATARINA: Ne pojte po sholarsko mi o živ¬
ljenju v veke, ko morda smrt je blizu!

GROF: Kako to mislite? Saj nisva tako stara,
da bi naju vrtnarstvo več ne veselilo.

KATARINA: Vi pijete in pojete in nič ne ve¬
ste, da bliža se nam kuga, črna smrt?

GROF: Nekaj sem že slišal. Vesel sem, da vas
je spodila k nam iz kranjskih mest, kjer ste
iskali vesti o Leonhardu. Grad zapremo in ga
zastražimo, da . kuga mimo od vihra. Prijetni
naš vipavski ajer, vesela pesem, šala in ra¬
dostna igra vam prežene črne misli. In morda
najde Amor z mojo strelico o vrtnarstvu pot
do vašega srca!

KATARINA (ga prekine):  Ne pojte po sho¬
larsko, vam pravim! Trudna sem od dolge
vožnje. Kje je Marjetica?

GROF: Res, kje je ta punčara? (Vstane in po¬
kliče).  Hej, Marjetica, gospa te kliče!

MARJETICA (priteče, poklekne pred Kata¬
rino in ji poljubi roko).

SHOLAR (pride za Marjetico in se Katarini
dvorljivo prikloni).

KATARINA (pogleda sholarja).

16

GROF (Katarini):  Poglejte, milostna, ta sin
modric nam črne dneve kuge bo vedril. Vsak
dan zapoje pesem novo, šaljivo zgodbo vsak
večer si izmisli in poskrbi, da dolgočasje src
nam ne okuži.

KATARINA (sholarju):  Veselje čisto, zlato
pesem ljubim tudi jaz. Drag gost ste tudi meni!
(Vstane).  Zbogom, Ludovik! (Ponudi grofu
roko.)

GROF (poljubi Katarini roko):  Poklon moj
vdani, milostna!

KATARINA (Marjetici):  Pojdiva, zlato dete
moje!

KATARINA in MARJETICA (odideta).

GROF (gleda za njima, potem sholarju):  Obe
sta vredni svoje serenade. Za gospo mi že
nocoj jo zloži! Za Marjetico, pa menim, že
Amor ti navija zlate strune na srce.

SHOLAR: Kdaj videli ste že sholarja, da bren¬
kati ne znal bi o ljubezni?

PISAR (pride in se pokloni):  Premilostni go¬
spod!

GROF (pisarju):  Kaj bi rad?

PISAR: Prišli so kmetje s prošnjo, da bi jih
preslišali. Kot blisk se je raznesel glas, da
milostna gospa je v gradu, in zdaj bi radi
prednjo.

GROF: K meni jim pokaži, pasjim dušam, jaz
sem njih gospod, ne Katarina!

PISAR: Še nekaj, milost! Gospejin sluga mi
je izročil zagonetnega moža. Pod gradom se
je obesil za ekvipažo in klical kazen božjo nad
gosposko. Ne bodi len, ga fant za uhlje zgrabi

17

2

in — rad, nerad — kričač na grad je moral
za kočijo. Gospa ga ni opazila. Zdaj liho je kol
miš in si ušesa drgne. Spoznal sem ga: Že več
nedelj tlačane naše punta in ljudstvo šepeta
si, da je večni jud. Ne vem, kaj bi s tem čud¬
nim tičem. Po evangeliju je mož slepar in
krivoverec. Zato zasluži —

GROF (ga prekine):  Kaj meni mari, kaj po
tvoji veri mož zasluži! Da ljudstvo punta, to
je zame več, kot da velja za juda večnega. Naj
pride s kmeti!

PISAR: Spodaj čaka vsa ta smotlaka. (Odpre
vrata in pokliče).  Hej, pojdite gor! Gospod
vas sprejme!

TRIJE TLAČANI (v stari kmetiški noši s ši¬
rokimi klobuki vstopijo, pripognejo kolena,
ne da bi se odkrili, in se globoko sklonijo in
trkajo na prsi z desnico, kakor je bil nekdaj
podložniški pozdrav gosposki).

KRIŽAJ (pride za njimi, bos, v pepelnatosivi
halji do kolen, prepasan z usnjatim pasom, z
dolgimi belimi lasmi in brado, gologlav, ob¬
stane za tlačani in prekriža roke na prsih, ne
da bi se poklonil in pozdravil).

PISAR (obstane ob vratih).

GROF (tlačanom):  Kaj vas tišči in žuli, da ho¬
čete besede? Cesarski krajcar, tlaka, desetina?
Poznam te vaše litanije!

PRVI TLAČAN: Pred žlahtno gospo bi radi...
DRUGI TLAČAN: Pred Katarino, vaša gnada...
TRETJI TLAČAN: Ona bi nas preslišala...

GROF: Jaz sem Katarina, jaz sem vaš gospod.
Meni povejte, kaj bi radi!

18

PRVI TLAČAN: Vaša gnada, gmajna nas je. v
grad poslala! Naj nikar se ne jeze nad nami!
Nismo prišli zase! Za tistega smo prišli, ki vam
je pri štibri dolžan ostal, nič več dolžan kak
en sam svetli groš. Za leto dni ste vrgli ga v
globoko vozo. Devet nedelj že v njej medli.
Gospod prežlahtni, zanj prosimo. Usmilite se
ga! Dovolj je pretrpel za groš, ki plačamo ga
mi, če ga ne more siromak Rataj.

GROF (se udari po čelu):  Saj res, Rataj! (Pi¬
larju).  Naj hlapec Jurij klop pripravi in pa¬
lice! Tačas pa stopi po Rataja!

PISAR (prebledi in se obotavlja):  Euer Gna-
den, der Mann ist. ..

GROF (se razjezi):  Ponj pojdi, grom in strela,
če ti ukažem!

PISAR (odide, ves plah in neodločen).

GROF (tlačanom): V  kot! (Križaju).  Stopi
bliže!

TLAČANI (stopijo v ozadje).

KRIŽAJ (stopi pred grofa).

GROF (Križaju):  Kdo si?

KRIŽAJ (s kretnjo proti tlačanom):  Vprašajte
podložnike! Če jaz bi vam povedal, bi rekli mi
lažnik.

GROF (tlačanom):  Povejte vi tedaj mi, kdo
je, kaj počenja!

PRVI TLAČAN (stopi pred grofa):  Bog ga
vedi, milostni gospod! Na lepem v jutro je se¬
del na gumnu pred Vrabčevimi durmi, kot
padel bi z neba. Psi so ga hodili vohat in mu
lizat noge. Vsa otroška gmajna iz vasi je drla
k njemu. Pravil jim je pravljice in čudne
zgodbe. Prišli so starci, ženske, cela vas. Po-

19

2*

znal je vse, a njega ne nobeden. Mož je star
kot zemlja. Vedel je, kako je bilo tod, ko Bog
je prišel svet odrešiti. Groza nas je tresla, ko
vse to je pravil. (S poudarkom).  Gospod, ta
mož je večni jud!

GROF (Križaju):  Glej, glej! In kaj te je pri¬
neslo v naše kraje?

KRIŽAJ: Pokoro oznanujem in kazni božje,
ki se vam obetajo! Mrliškobledi konj že grize
brzdo in nanj se spenja smrt, da v svet od¬
jezdi. In božji bič si plete: črno kugo. Vi spite,
pijete, se v grehih valjate, uho je vaše gluho,
oko s slepoto udarjeno! A jaz že vidim: mrtva¬
ški vzduh nad svetom se gosti, nad mesta pada,
sela in gradove. Ne boste utekli, zato molite
in pokoro delajte!

GROF: No, lepi nauki in preroštva! In ti se
ne bojiš, da umrješ?

KRIŽAJ: Ahasver ne more umreti. Na sodni
dan sesuje se v pepel. Tedaj bo rešen kletve,
ki z njo Gospod ga je udaril na sam veliki
petek. S trnjem kronan, ranjen ves in oplju¬
van je vlekel težki križ na Golgoto. Pred mo¬
jim pragom je omagal in hotel križ prisloniti
k podbojem mojih vrat. Tedaj sem planil ven,
Gospoda s šilom zbodel in sunil ga s pestmi
na cesto. Tedaj me je pogledal in ta pogled še
zdaj me peče kakor ogenj...

GROF (ga prekine):  Dovolj, dovolj! To zgodbo
že poznam, a prav ji ne verjamem.

KRIŽAJ: Dokažem s pismi vam svetnikov, da
ni izmišljena!

GROF: Hudo ti bo, če nisi tisti, kakor praviš.
(Snolarju).  Kaj šole vaše pravijo učene? Živi,
li ne živi ta večni romar?

20

SHOLAR: Ne vem, kako bi rekel. Svete knjige
ne vedo o njem prav nič. Recimo, da ga ni in
da ne more biti! A če je, ga ni ustvaril strah
pred smrtjo, pač pa pred življenjem. Pomi¬
slite, gospod, pošastno misel: človek, ki ne more
umreti! Pustite uganko in moža, naj roma
svojo pot!

GROF: I jaz sem tvojih misli. (Križaju).  Povej,
se rad za greh svoj strašni pokoriš?

KRIŽAJ: O, rad, samo da odpuščen mi bo!

GROF: Tedaj: processus summariissimus! Ne
bom pretresal, če si naše kmete puntal in go¬
sposko žalil! Rajši ti pomorem pri pokori. To
bo bogaboječe delo! (Pokliče skozi okno).
Jurij!

TRIJE TLAČANI: Ne, žlahtni gospod! Ta mož
je svet in kazen pala bi na vas!

GROF (tlačanom):  Kaj? Grešnika, ki samega
Boga je mučil, zagovarjate? Proč!

TLAČANI (se umaknejo brez besede).

JURIJ (vstopi in se pokloni grofu):  Kaj zapo¬
veduje vaša milost?

GROF (Juriju kazaje na Križaja):  Tega vzemi
najprej v roke, Jurij! Priveži ga trdd na klop,
odštej mu pet in dvajset palic! Z vsakim udar¬
cem služil pot si boš v nebesa. Mož pravi, da
je večni jud, in je Boga suval izpred svoje hiše
in ga s šilom zbadal. ••

KRIŽAJ: Stojte! Že to, da večno moram ro¬
mati po svetu, je hujša kazen kakor smrt! Za¬
kaj bi me še tepli?

GROF (porogljivo):  To bo pokore tvoje maj¬
hen del in blagoslov prinese nam in tebi.

21

KRIŽAJ: V prekletstvo naj vam bo na večne
čase!

GROF (Juriju):  Zgrabi ga in za to kletvico
podplate s palico mu ustroji!

KRIŽAJ (vpije):  Prekletstvo nad ta grad in
kazen božja! Zgori naj in do tal se zruši!

JURIJ (odsuva Križaja skozi vrata).

PISAR (vstopi ves prepaden).

GROF (pisarju):  Kje je Rataj?

PISAR (grofu):  Er will nicht, Euer Gnaden!
Naj kmetom jaz vse to povem, o milost! Na
kolenih prosim!

GROF (pisarju):  Tedaj jim ti razloži! (Tlača¬
nom).  Poslušajte pisarja, ko da jaz vam go¬
vorim!

PISAR (tlačanom):  Rataja ni. Zaman ste prišli,
sam si je odtod pomagal. Ni mu treba milosti
ne vaših prošenj. Ne bo več tlake delal, ne
desetin odrajtoval. Odtegnil se nam je, pravica
naša ga nikdar več ne doseže. To srenji spo¬
ročite !

TLAČANI (kriče vse vprek):  To ni pravica!
To je zvito govorjenje v zrak! Naj Katarina
nam razsodi! Pripeljite Rataja, on naj govori!

PISAR: Če ga pa ni in pravi vam in nam: pi¬
šite me v uho!

(Z dvorišča se zasliši od daleč vpitje Križaja,
ki ga Jurij šiba.)

TLAČANI (razburjeni):  Če je še zaprt, ali če
je umrl, mi bomo zanj zahtevali račun!

GROF (stopi k oknu in pokaže na dvorišče):
Poglejte, čujte, kako račune jaz plačujem! Moj

22

hlapec Jurij šteje in ni beliča ne pusti na
dolgu. Samo besedo še in vsak dobi še dva¬
krat toliko kot večni jud. Schaff dich, vef-
dammtes Pack! Tam so vrata!

TLAČANI (se stlačijo brez besede  m pozdrava
skozi vrata).

SMOLAR (grofu):  Pretrdi ste z ljudmi, gospod!

GROF (sholarju):  Samo tako brez protokolov
palica pri nas pravico piše! (Pisarju).  In Ra¬
taj?

PISAR: Vaša milost — zabili smo nanj. Za¬
vlekel se je v kot najgloblji v vozi in umrl.
Devet nedelj — pomislite! — brez kruha in
vode! Podgane z njim so se gostile. Ostal je
samo kup kosti...

GROF: Prekleto! Zakaj ti nisi gledal?

PISAR: Sami ste ga zaprli, z lastnimi rokami
zaklenili vozo. In jaz sem mislil...

GROF (divje):  Nič nisi mislil! Ce gospod ne
misli, mora hlapec! Ti si zabil na Rataja, jaz
bom nate. O svetem Mihaelu oprtaj krošnjo
in pojdi! Kdaj že moral bi odtod zbog svoje
luteranske vere!

PISAR (se pokloni):  Pojdem, vaša milost!

GROF (hodi razburjen sem in tja):  Rataj, Ra¬
taj, kako, da zabili smo nate!

SHOL.AR: In za en sam ničvredni groš! Ta
grad je res zaklet!

MARJETICA (priteče pred grofa, se zgrudi
pred njim na kolena in povzdigne roke):  Go¬
spod, usmilite se ga!

GROF (Marjetici):  Koga?

23

MARJETICA: Starčka, ki ga Jurij tepe.

GROF: Večni jud je, nejevernik!

MARJETICA: Ce levi bi razbojnik bil, bi zanj
prosila. Ne vem zakaj... Prvi klic njegov na
dvoru me v dno srca je zabolel.

GROF: Glej, glej, to nežno dušico! Saj včasih
gledala si rada take eksekucije! Naj bo, ker
prosiš res lepo! (Stopi k oknu in zakliče).  Ju¬
rij! Samo še eno mu priloži in dovolj! Odveži
ga, naj odšanta v dolino!

MARJETICA (vstane):  Zahvalim vas, gospod,
namesto starčka: Bog povrni! Gospa bi rada
govorila z vami! (Se pokloni in odide.)

GROF (odhajajoč za njo pisarju):  S sholar-
jem se pomeni! On ti bo naslednik v službi!
(Odide.)

PISAR (po kratkem presledku presenečenja):
Ti moj naslednik? (Stopi k sholarju in upre
srepo pogled vanj).  Naj te vidim, koliko te je,
fantiček!

SHOLAR: Vsaj toliko kot tebe!

PISAR: Povem ti samo to: poberi šila in ko¬
pita in prej ko jo odkuriš, bolje tebi!

SHOLAR: Zakaj?

PISAR: Zato! Pomisli: že dvajset let pisar sem
grofom de Vacano! Vem: nisem lep. Med pleča
Bog mi je naložil grbo in dal lase rdeče mi na
glavo, a vanjo tudi nekaj pameti in mojemu
peresu lep zamah. To moje revno je bogastvo.
Ti pa si lep, si mlad, znaš peti, brenkati, vad-
Ijati in sukaš meč sijajno kot vsak borec. Zato
nikar mi s tem bogastvom ne jemlji moje be¬
račije! Prijateljsko ti rečem: ti na desno, jaz
na levo! Še hvalo pel mi boš za ta nasvet.

24

SHOLAR: Kako to misliš?

PISAR (skrivnostno):  Poznam vse zgodbe gro¬
fov in baronov in skrite tajnosti njihove. Služ-
bico mi mojo pusti in najdem ti očeta in grad,
ki v njem ti jud v Renetkah srečo je obetal...
Velja?

SHOLAR (po kratkem premišljevanju):  Veljal
Ce to skrivnost mi razodeneš, rotim se pri sho-
larski časti: nikdar ti službe ne prevzamem.

PISAR: Do svetega Mihela vse izveš! Tu je
roka! (Mu da roko).  Ce mož beseda ne osta¬
nem, pojdem brez besede! (Odideta.)

25

DRUGO DEJANJE.

V obokan prostor krčme ob cesti vodi skozi zaprta in
zapahnjena vrata nekaj stopnic navzdol. Skozi železne
križe nizkega okna sije mesec. Brleča leščerba osvet¬
ljuje pošastno nekaj miz in klopi.

Tovornika KRIŠTOF in JERNEJ (dremata
pred praznim bokalom ob mizi).

JERNEJ (se vzdrami):  Krištof, kaj bo ura?

KRIŠTOF: Polnoč. Da ga še ni, tega slepar¬
skega oštirja!

JERNEJ: Tako sem suh kot ta prazen bokal!
In hram zaprt!

KRIŠTOF: Vse je pozaklenil, kost skopuška!

JERNEJ: Peklenska reč, da naju je kuga usta¬
vila tu med Vipavci!

KRIŠTOF: Tako bi rad domov s tovori vina
in soli! A pomagaj si, človek, če ti ne more še
zajec skozi rožnivenec straž, ki so se z njim
Kranjci opasali pred kugo!

JERNEJ: I jaz se zaman trudim, da bi se ukra¬
del s svinjino tja na Laško. Trikrat sem po¬
skušal po cesti in po skritih potih — povsod
živ plot. Že od daleč so vpile straže: nazaj ali
pa svinec v glavo! Hudič naj vzame bojazljive
Lahe!

KRIŠTOF: Naj bodo lačni, galjoti!

JERNEJ: In Kranjci naši žejni!

26

KRIŠTOF: Meso se ti usmradi in meni se vino
skisa, če nama ne najde Vrabec skrivnih stez
na drugo stran.

JERNEJ: Kaj, če ga čakava zaman in so ga
ujeli in zaprli?

(Zunaj se sliši peketanje, ki se naglo bliža.)
KRIŠTOF (posluhne):  Slišiš? Nekdo podi ja¬
drno konja sem po cesti. Zdaj ga je ustavil in
okrenil pred vrata. Vrabec bo! (Vstane, da bi
šel odpirat.)

JERNEJ: Počakaj, da pokliče! Lahko je konj¬
ski tat, razbojnik, ropar!

(Nekdo potolče z bičem z vso silo na vrata.)
KRIŠTOF (stopi k vratom):  Kdo je?

VRABEC (od zunaj):  V imenu božjem odprita!

KRIŠTOF (odpahne in odpre vrata):  Dolgo
sva te čakala, oštir!

VRABEC (zunaj):  Pomagajta mi s konja!

KRIŠTOF in JERNEJ (stopita ven in poma¬
gata Vrabcu s konja).

VRABEC: Joj, la grozna pot! Ti, Krištof, spravi
konja v hlev! Ves je potan. Ti, Jernej, mi po¬
magaj v hišo!

JERNEJ (pelje Vrabca za pod pazduho po
stopnicah in mu pomaga, da sede):  Kaj ti je,
Vrabec, da si tako bled in ves prepaden? Ali
so ti straže za petami?"

VRABEC (težko sopeč):  Ne, ne! Vrag vedi, kaj
me je strašilo celo pot! Za Svetim Križem je
skočilo nekaj za mano na konja in se me ovilo
z mrtvaškimi rokami krog telesa. Podil sem
vranca za žive in mrtve in z bičem bil okoli

27

sebe, da se rešim, a zaman! In dirjal sem s tem
vragom za hrbtom mimo pušč, praznot, vino¬
gradov in školjev. Mesec je svetil kakor dan...
Na mostu pred vasjo je nekaj zdrknilo na
lla in kot okostnjak zašklepetalo v prazen po¬
tok. Tedaj se je nekdo v grmovju zakrohotal
in se spustil za mano v tek. Bil je večni jud. ..

JERNEJ: Bolan si, Vrabec, in vse to si sanjal!

VRABEC: Kako, če me še zdaj bole vsa rebra!
Sam vrag je moral biti ali smrt.

KRIŠTOF (vstopi):  Kako si opravil, Vrabec?
Si nama našel pot skozi straže?

VRABEC: Nocoj ne morem, jutri vama vse
povem! Pojdita spat in čuvajta mi konje!

KRIŠTOF: Žejna sva. Bokal vipavca nama daj.
drugače, bogme, sod navrtam pri tovorih! In
vsaj povej, kdaj bi se odpravila na pot!

VRABEC: Jutri, jutri! Za vaju ne bom olja
tratil! Pojdita in lahko noč!

JERNEJ: Pa lahko noč! Pozna se ti, da nisi
za pametno besedo.

JERNEJ in KRIŠTOF (odideta skozi vrata na
cesto).

VRABEC (drsa za njima, zapre vrata in jih
zapahne. Nato gre k oknu in ga tudi zasloni
in zadela z notranjimi oknicami).

KRIŽAJ (pride tačas kakor prikazen od nekod
izpod obokov, obstane in v poltemi opazuje
Vrabca, ki njega ne vidi).

VRABEC (vzame leščerbo z mize in oddrsa
na nasprotno stran).

KRIŽAJ (sede k mizi).

28

VRABEC (se čez nekaj trenutkov vrne z le-
ščerbo v eni roki in s težko mošnjo denarja
v drugi. Postavi luč na mizo, odveže mošnjo,
sede, sesuje denar predse in ga začne prešte¬
vati, ne da bi Križaja opazil).

KRIŽAJ (se nenadoma pošastno zakrohota).

VRABEC (ostrmi od groze, pade vznak na
naslonjalo in zajeclja):  Kdo si, božji?

KRIŽAJ: Nič, samo senca tvoje blodne glave!
Le štej zlatnike, saj jih zadnjič!

VRABEC (si opomore):  Za mostom si skočil
na cesto in zdaj si mi v hišo udrl! In vendar
se te ne bojim. Človek si in umrješ kakor jaz,
a ne prikazen!

KRIŽAJ (vstane in stopi k Vrabcu):  Pokažem
ti, da sem več kakor ti! Poglej, to so cekini!
(Zgrabi pest zlatnikov in jih drži pred Vrabca).
Zdaj jih stisnem, vidiš, in iz suhega zlata polže
med prsti kapljice krvi vseh tistih, ki si jim
ukradel svoje bogastvo.

VRABEC (tresoč se od groze):  Joj, res ože-
maš kri iz mojih zlatov!... Kakšen vrag ti
je pomagal v hišo skoz zaprta vrata?

KRIŽAJ (vrže cekine pred Vrabca):  Poznam
to hišo bolj kot ti! Glej, jaz sem lastovka in
ti si vrabec, ki se mi je usedel v gnezdo.

VRABEC: Povej odkrito, ali si ropar, tat, raz¬
bojnik, vedomec? Kaj hočeš: vina in denarja,
mene, mojo dušo?

KRIŽAJ: Nič, nič! Prišel sem le, da vidim
tvojo smrt. Skesaj se grehov, tvoja zadnja ura
bije!

VRABEC: Saj nisi spovednik. Morda si le po¬
šast, ki se mi blede o njej!

29

KRIŽAJ: Pošast sem, da, ki ti jo je Bog poslal
ha zadnjo uro za pokoro. Me ne poznaš?
(Približa obraz Vrabca pred oči.)

VRABEC (se umika):  Izgubi se, prokleta
senca! Hudič te vzemi!

KRIŽAJ (potisne Vrabca na stol):  Ne kolni!
Spokori se! Pomorem ti, da si vest prav iz¬
prašaš! Si kradel ali goljufal?

VRABEC: Nikoli, da bi vedel.. .

KRIŽAJ: Nikoli?... Ta tvoja hiša, tvoja po¬
lja, tvoje njive, tvoj denar — vse to je ukra¬
deno bogastvo. Vzel si ga sosedu Križaju.

VRABEC: Mož se je bratil s hudičem, črne
bukve bral in z ženo čarovnije uganjal. Ob¬
sodili so njo in njega, gosposka mu je vrgla
dom na boben in jaz sem ga kupil za dober
denar.

KRIŽAJ: Dovolj! Ti si i ubijal! Izmislil si si
o Križaju in njegovi ženi, da delata točo, se
mažeta s hudičevo mastjo in jašeta o kresu
pod oblaki na vražje gostije. Ti sam si ju ova¬
dil, sam pričal in prisegel na vse te prazne
bajke. Grajski pisar je pa pisal gosposki na
krvavo sodbo. Obsodili so ju na smrt. Vriskal
si od veselja in nosil polena na grmado, ki
je na njej storila Križajka strašno smrt. Vse to
si storil, ker si se polakomnil zemlje ubogega
soseda.

VRABEC: Saj je bil v zvezi z Luciferjem!

KRIŽAJ (se zasmeje):  Prav praviš! Zato mu
je pomagal, da si je snel okove z rok in nog,
v oknih v ječi križe zlomil in kot duh izginil.
In sodbo nad njim so izrekli v prazen zrak nad
mrtev panj, ki ga je rabelj na morišču slabe

30

volje tri. O, ta Križaj, tvoj sosed, je bil res
prevejan tič! Še zdaj zna več, kot si je mogla
izmisliti tvoja ovaduška betica. Vse večjih ča¬
rovnij se je navadil v Italiji kot so tiste, ki je
bil zanje obsojen na kolo. Poglej mi v lice,
Vrabec! Jaz sem Rok Križaj!

VRABEC (se v grozi vzravna in krikne):  Joj
meni! (Se zgrudi in pade kakor mrtev vznak
na stol).

KRIŽAJ: Dovolj sem te spovedal. Odvezo ti
bo dala smrt! (Izgine, odkoder je prišel.)

VRABEC (jeclja v omotici):  Odpusti, Rok, od¬
pusti! (Povzdigne roke).  Zakaj molčiš? Kje si?
(Se polagoma zave).  Kaj? Čakaj! Kam se iz¬
gubljaš? (Se ozre okrog).  Da te več ni? (Za¬
kriči).  Pomagajte! Jernej, Krištof! (Hiti k
vratom, jih odpahne in kriči ven).  Ljudje
božji, na pomoč! Tovornika, hej!

KRIŠTOF in JERNEJ (prihitita vsa začudena).

KRIŠTOF: Kaj naju kličeš?

• VRABEC: Še v hiši me preganja večni jud!
(Se skuša samega sebe prepričati).  Pa ni, da
vesta, ni! Slepar je, satanov služabnik! (Se ne¬
nadoma okrene v temen kot).  Joj, spet tam
stoji in se krohoče! Poglejta! (Kaže trepetaje
v kot).

JERNEJ (pogleda v kot):  Križ božji, Vrabec,
ti zares blazniš! Tam ni nikogar, samo prazen,
temen kot. Prikazni vidiš!

VRABEC (sede k mizi):  Vidim ga in zopet ga
ne vidim! Ali je človek ali prikazen? (Se po¬
miri, potegne pištolo izza pasa in jo položi
predse na mizo).  Še enkrat naj ga ugledam in
s tole tercerolko ga poskusim! Nabasana je z

31

blagoslovljenim prahom in s svincem, ki bi
samemu vragu roge odbil! Zaprita vrata in jih
zapahnita!

JERNEJ (zapre in zapahne vrata).

KRIŠTOF (Vrabcu):  A piti nama moraš dati!
Za prazen nič ti ne bova žejna straže stregla!

VRABEC (da Krištofu ključ):  Na, ključ, in
pojdi v klet! Natoči, kolikor ti drago!

KRIŠTOF (vzame ključ in vrč in odide skozi
stranska vrata v klet).

JERNEJ: Jaz bi ne streljal na moža. Ce je res
večni jud, je ni krogle, ki bi mu šla skoz kožo.

VRABEC (trmasto):  Tako je iz mesa in iz ko¬
sti kot jaz in ti. Le lahkoverneže slepi z ne¬
umno bajko, da je večni jud. (Skrivnostno).
Izdal se je: moj nekdanji sosed je in že zdav¬
naj bi moral zgoreti na grmadi. (Spravlja
denar v mošnjo.)

JERNEJ: Nisem domačin, zato ne vem in
nočem vedeti, kdo je.

KRIŠTOF (prinese vino in postavi vrč daleč
proč od Vrabca na mizo).

VRABEC (zaveže mošnjo):  Pijta, prepevajta,
rjovita za deset pijancev in ropar se zboji in
pojde. (Odide opotekajoč se.)

JERNEJ (sede s Krištofom k mizi):  Povej mi,
Krištof, ali te ni strah?

KRIŠTOF: Hm, nič ne rečem, pusta je ta
noč. Nemara že drži kuga Vrabca za vrat. Ce
stegne pete, si bova sama vzela plačilo, da
sva morala strahove preganjati! Pijva in
pojva! (Pije).

32

JERNEJ: Saj če ozdravi, nama ne odšteje
ni beliča! Ne izpij mi vsega! (Vzame Krištofu
vrč in pije).  Sedaj zapojva tisto o Ljubljani,
ki jo je pel hlapec, ko je gospoda ustrelil!

JERNEJ in KRIŠTOF (zapojeta na vse grlo):
Holaj, holaj, Ljubljana,
ti še boš enkrat prodana:
za tri rdeče čičke,
za tri tovore dnarjev!

VRABEC (se med petjem vrne in jima daje
znamenja, naj utihneta, a tovornika pojeta do
konca ).

JERNEJ (Vrabcu, ko odpojeta):  Nisva rjovela
za deset Čičev, kadar v Trstu kis ponujajo?
VRABEC: Tiho! (Posluhne).  Ali ne rožljajo
vrata?

KRIŠTOF (Vrabcu):  Še miš ni škrtnila!

VRABEC (vzame pištolo z mize):  0, čutim
ga! Krog hiše oprezuje! (Gre k oknu in po¬
sluhne).  Cujta, na šipo trka! (Odpre oprezno
notranjo oknico).  Zdaj se bova merila, pro-
kletnik! (Sproži v okno, da šipe zažvenketajo
na tla).  Haha! Zdaj mi dokaži, da si večni jud!

KRIŠTOF (plane kvišku):  Hudič ga je obse¬
del! (Jerneju).  Beživa!

JERNEJ in KRIŠTOF (skočita k vratom, jih
odpahneta in odpreta, da bi zbežala).

KRIŽAJ (jima z razprostrtimi rokami zabrani
izhod, da se presenečena umakneta, in vstopi.
Obstane vrhu stopnic in upre pogled v
Vrabca).

VRABEC (zavpije):  Joj meni! To je smrt!
(Se opoteče in pade vznak mrtev na tla).

s

(Iz dalje se bliža petje romarjev, ki pojo):
Dolga je rajža, temna je noč,
sprosi nam, Marija, nebeško luč!

Srce tolaži nam žalostno,
pot pravo kaži nam v sveto nebo!.. .

KRIŽAJ (tovornikoma):  Sta videla? Umrl je,
ker je streljal name!

KRIŠTOF: Oba sva mislila, da na prikazen
meri.

JERNEJ (Križaju):  Uboga tovornika sva, pri¬
zanesi nama!

KRIŽAJ: Ne bojta se! (Stopi k Vrabcu in po¬
kaže nanj).  Samo tega sem iskal. (Se zamisli).
Koliko si hudega mi storil! Zavoljo tebe sem,
kar sem. Da nisi umrl, bi ti pljunil pred celim
svetom v obraz. A Rog te je že sodil. Zdaj si
mrtev in jaz živim, živim! Vsa tvoja bogatija
je zdaj moja. (Tovornikoma).  Romarje po ce¬
sti slišim peti. Tam onile (pokaže Vrabca)  še
živ je bil za pesmi njihove in prošnje gluh.
Zavlecita ga v kot, da jih še mrtev ne bo slišal!

KRIŠTOF in JERNEJ (zgrabita Vrabca, da ga
odvlečeta ).

KRIŽAJ: Morda bi še oživel ob tej pesmi in nas
in romarje nagnal kot pse od hiše.

KRIŠTOF: Nikoli več. Smrt ga je stisnila za
vrat tako trdo, da mu je ves obraz že počrnel.
(Jerneju).  Potegni, Jernej!

JERNEJ in KRIŠTOF (odvlečeta Vrabca).
(Romarji pridejo pojoč mimo po cesti.)

KRIŽAJ (stopi na prag in jih nagovori):  Bog
vas sprejmi, pobožni romarji! Vstopite in po-
čijte si v tej hiši!

34

(Romarji se zunaj ustavijo. Trije vstopijo,
eden prisloni velik križ ob steno, druga dva
pustita bandera zunaj ob vratih. Petje utihne.)
PRVI ROMAR: Hvaljen Jezus! (Sede k mizi.)
DRUGI ROMAR (Križaju)-.  Bog ti plačaj, dobri
človek! (Sede.)

TRETJI ROMAR: Res, trudni smo, vso noč že
hodimo. (Sede.)

KRIŽAJ: Hej, tovornika! Ljudje so v hiši!

JERNEJ in KRIŠTOF (prideta na klic).

KRIŽAJ (tovornikoma):  Odprita klet, nabijta
sod in točita ljudem popotnim! In kar je kruha
in mesa pri hiši, z vsem postrezita!

JERNEJ in KRIŠTOF (gresta in strežeta ro¬
marjem z vinom in kruhom).

ROMAR LEONHARD (vstopi med tem v ro¬
marski dolgi halji, s kapuco čez glavo, čutaro
ob pasu krog ledij in z dolgo palico s križem
na vrhu in sede skrivnosten in sam zase k
drugi, mizi daleč od drugih).

KRIŽAJ (trem romarjem):  Kje ste bili na božji
poti, daleč?

PRVI ROMAR: K Materi Božji smo romali na
Barbano in na Sveto goro, da nam obvaruje
ljubo zdravje. (Pije.)

DRUGI ROMAR: Že dve nedelji smo na dolgi
težki poti! V Gorici smo morali gosposko
kleče prositi, da nas je pustila naprej. Povsod
sam jok in stok in strašna znamenja velikega
pomora. Marija nam pomagaj!

TRETJI ROMAR: 0, videli smo ljudi padati po
cestah in umirati. Še zdaj me reže v dušo ve-
kanje dojenčka, ki se je revše plazilo po mrl vi

35

materi in iskalo njenih prsi. Prišli so grobarji
in vrgli žensko na mrtvaški voz, a dete tam
pustili v prahu sredi ceste!

KRIŽAJ: In vi ste bili zdravi?

PRVI ROMAR: Od nas ni nihče obolel. Na
poti se nam je pridružil mož, ki nas je vse
obvaroval pred kugo. (Pokaže romarja Leon-
harda).  Glej, tam sedi! Svetnik je!

KRIŽAJ (pogleda pozorno romarja Leon-
harda):  Svetnik? Dokler v nebesih ne sedi v
svetniški gloriji, še ni svetnik!

DRUGI ROMAR (ga zagovarja):  Kužni ob poti
so mu poljubljali križec na prstanu na roki, in
so bili zdravi. To sem videl sam! Svetnik je!

PISAR (se pojavi na pragu, zavit v povoščen
plašč s kapuco in s krinko na obrazu z velikim
nosom in stekli nad očmi. Nihče ga ne opazi.)

ROMAR LEONHARD (s čudovito mirnostjo):
O ne! Ubog romar sem in grešnik kakor vi!
Bolnikov nisem zdravil jaz, temveč njih vera in
drobec od Gospodovega križa, ki je vdelan v
moj prstan!

PISAR (stopi naprej in zavpije):  To so prazne
marnje, bogokletstvo in sleparija z božjimi
stvarmi!

VSI (razen romarja Leonharda planejo po¬
konci in obkolijo pisarja).

PRVI ROMAR (pisarju):  Kako si upaš, človek,
to tajiti, kar smo videli sami z lastnimi očmi!

PISAR: Ker biblija o tem ne ve besede!

DRUGI ROMAR: To je luteranski novoverec!

36

TRETJI ROMAR: Pokaži nam najprej obraz,
če si kristjan, potem govori! Zakaj zakrivaš
lice?

PISAR: Da kužni vzduh me ne zastrupi!

KiclZaJ:  Jaz pravim: krinko dol in kdo si!

PISAR: Jaz sem gosposka!

KRIŽAJ: Gosposke ni! V gradove se je poza¬
prla in zdaj nam vlada samo Rog in smrt in
naša trda pest!

PISAR (Križaju):  In smotlaka sleparska kakor
ti si, večni jud, ki si že naše palice okušal!

KRtZAJ: Pobijte ga, ta krivoverec je grajski
pisar!

ROMARJI (se vržejo proti pisarju).

PISAR (potegne meč izpod plašča in zavpije):
Kdor se me dotakne, ga zabodem! Proč, drhal
tlačanska! Papežniki, vražji hlapci! (Se umika
k vratom).

ROMAR LEONHARD (vstane):  Ne ubijajte,
pri Rogu vas rotim, prijatelji! (Pisarju.)  Lich-
tenberg, ti spravi meč! Jaz, tvoj gospod, grof
Leonhard, ti ukazujem!

ROMARJI (se odmaknejo od pisarja in mu
puste prost izhod).

PISAR (romarju Leonhardu):  Ne poznam te,
lažnjivi grof! Enak slepar si kakor večni jud!
Na grad si pridi po pravico! (Izgine.)
(Odmor. Romarji strme v Leonhardu.)

ROMAR LEONHARD (bridko):  Moj Rog, še
to! Moj lastni hlapec me psuje s sleparjem!

PRVI ROMAR (Leonhardu):  Gospod, zdaj
vemo, kdo si! Ce hočeš, gremo vsi s teboj, da
se maščujemo za to krivico!

37

KOMAR LEONHARD: Ne, ne! Zaslužil sem i
to! Preromal sam sem križev pot pokore, naj
pretrpim še zadnjo to postajo sam! Morda me.
čaka še bolj bridka usoda, da lastna žena in
brat me ne bosta več poznala! Moj Bog, pre¬
nesel bom i to, le grehe mi odpusti! (Po pre¬
molku Križaju).  Kako je na gradu? Ali Kata¬
rina še v njem gospoduje? Kaj počne brat moj,
Ludovik? Jim je prizanesla črna smrt?

KRIŽAJ (nejevoljno in uporno):  0, grad, pre¬
kleto sivo gnezdo, še stoji! Pred črno smrtjo
so se zaklenili in žive veselo. Še v poznih noč¬
nih urah slišimo poskočne pesmi in brenkanje
z gradu, kot da se praznuje vsako noč poroka.
A mi umiramo... Vem, pride čas, ko črna
roka smrti tudi v grad poseže! Tedaj se spomni
name, dragi romar, ki te je krstil pisar za sle¬
parja kakor mene, in trkaj se na prsi: grešnik
sem in ne svetnik!

ROMAR LEONHAR (Križaju):  Predrzne so
tvoje besede, Bog ti jih odpusti! (Romarjem.)
A vi, prijatelji popotni, potujte srečno! In
Božja roka naj vas varuje in srečneje domov
pripelje kakor mene! (Se poslavlja od ro¬
marjev.)

PRVI, DRUGI in TRETJI ROMAR (poljub¬
ljajo Leonhardu roko in ga spremijo skozi
vrata ).

KRIŽAJ (vpije za njim):  Bog s tabo in za tabo!
Nisi svetnik, grof Leonhard! Saj si brata
umoril!

PRVI ROMAR (se vrne in miri Križaja):  Ne
vpij za njim! Pobožen človek je!

KRIŽAJ: Grof je, ki te jutri z bičem udari v
obraz, če se ne boš pred njim na prsi trkal!

38

DRUGI ROMAR (Križaju):  .Ne lajaj mi za
njim! Prisegel bi, da je že zdaj svetnik!

KRIŽAJ: Ni bil nikoli in ne bo! Poglejte mene:
jaz sem večni jud! Vsem ljudem vidim v dno
srca!

TRETJI ROMAR: Kaj praviš? Da si večni jud?
(Drugima dvema romarjema).  Pojdimo, to je
kriva vera!

ROMARJI (se odpravljajo, vzamejo križ in
banderi).

KRIŽAJ (stopi za njimi na prag):  Krivo vero
mi očitate, namesto bi mi rekli: Bog povrni?
Videl sem Gospoda, ki se je mučil s križem na
Kalvarijo. In to je več kot romanje na Bar¬
bano in v Rim in v Kompostelje! Tako gotovo
jaz sem večni jud kot ta vaš svetnik le grešen
grof na našem gradu! (Pokliče).  He, Krištof,
Jernej, kje sta?

JERNEJ (nekje zunaj za romarji, ki odhajajo):
Tu sva in se odpravljava na pot.

KRIŽAJ: Povejta lem ljudem, kdo sem!

KRIŠTOF (stopi na prag):  Kdo si? Vrag vedi,
morda si res večni jud! Midva pa sva kristjana,
zato se romarjev drživa. Ne boš zameril: moža,
ki mu krogla iz pištole odleti od čela, naju je
groza. Za romarji jo ubereta s tovori, da se z
njimi ukradeva skoz straže. (Izgine.)

KRIŽAJ (za njim):  Za Bogom romarjev hudič
tovorniški že mešetari. (Sede k mizi, nasloni
glavo v dlani in se 'globoko zamisli.)

GROBAR (postaren človek, stopi na prag.  V ro¬
kah drži golido apna, iz katerega moli metlica):
Vrabec, mero žganja mi daj!

39

KRIŽAJ (se obrne k grobarju):  Vrabca ni!
Mero pa dobiš. (Vstane.)

GROBAR (presenečen):  Križ božji, ti si tukaj,
večni jud?

KRIŽAJ: Da, jaz. Brez pisma in pečata tu od
danes vino točim. (Nalije merico in postavi
pred grobarja).  Kaj počenjaš v tej pozni uri,
grobar?

GROBAR (pije):  Opravki! Nekaj medicine
znam, ki pravi, da je ob kugi bolje, če opraviš
vse ponoči ne podnevi. Tako sem šel tudi no¬
coj po vasi. Zavil sem proti cerkvi in zaslišal
čuden stok. Pogledam tja in vidim, da tam nad
grajsko grobnico kleči senca — duh ali člo¬
vek — sam ne vem — ihti in moli. Grobar
sem, ni me rado strah, vendar sem jo ubral
sem, kjer sem še videl luč! Še zdaj mravljinci
gomaze mi v udih.

KRIŽAJ: Nič se ne plaši! Grof Leonhard toči
bridke solze za svoje grehe. Po dolgih letih je
prišel nocoj v te kraje.

GROB\R: Grof Leonhard, naš gospod! 0, da
sem vedel, bi ga bil pozdravil! Toda mndilo
se mi je. Saj veš, opravki!

KRIŽAJ: Rad bi vedel, kakšni so tvoji opravki!
Saj te ni nikoli k mrličem, da bi jih pokopal.
Vse jih morajo zagrebsti brez tebe!

GROBAR: Za žive zdaj skrbim, da jih ne spra-
vijo mrtvi pod zemljo. Na prage hiš, kjer leže
kužni bolniki, rišem z apnom bele križe. Nocoj
sem jih podkrižal v vasi že petnajst. Če bi bil
notar, bi nič ne rekel, bi kaj neslo, tako pa kot
grobar še Bog povrni ne zaslužim za svoj
trud.

40

KRIŽAJ: Tu dobiš pet cekinov, če križa ne na¬
praviš. Nocoj je Vrabec odfrčal za večne čase
zlodeju v proso!

GROBAR (vzame golido in hoče ven):  Tedaj ti
moram križ narisati na prag.

KRIŽAJ (ga ustavlja):  Nikar ne hodi!

GROBAR: Dolžnost, gosposka to zahteva, da
vsakdo ve, da je v hiši črna smrt.

KRIŽAJ: Za Vrabcem sam sem tu ostal. Umrl
ne bom. Saj veš, da večni jud ne more umreti.
Cernu potem ta križ? Zavleci mi Vrabca iz
hiše, pokoplji ga in konec besedi! Deset ceki¬
nov ti odštejem za pokop!

GROBAR: To bi se dalo ukreniti le tedaj, če
rečemo, da Vrabec ni za kugo umrl. Pojdiva
ga pogledat! (Odideta.)

41

TRETJE DEJANJE.

Z obokanega hodnika se med stebri na nizkem zidu od¬
pira razgled na gornje stebrišče, ki obdaja dvor na sredi
gradu. Pozno po polnoči je, mesečina lije pokojno z
neba. Na mizi lutnja in dva vrča s pijačo.

GROF (spi naslonjen na mizo).

PISAR (prihiti od nekod s kužno masko in
plaščem Kakor v prejšnjem dejanju in strese
grofa za ramo):  Gospod!

GROF (ne da bi dvignil glavo):  Pusti me,
vrag!

PISAR (ga vnovič strese):  Gospod, vzbudile
se! Važne novice vam prinašam!

GROF (dvigne glavo in pogleda pisarja):  Ti
si, pisar? Zakaj si se našemil kot za pustno
noč?

PISAR: Dejal sem si: če spi gospod, bedeti
morit hlapec! Obleko in krinko sem si nadel
zoper kugo in stopil v vas, da vidim, kako se
kmetje brez nas ravnajo. In zvedel sem
stvari, ki so tako nujne, da vi jih izveste, da
nisem utegnil vreči krinke in obleke s sebe.
(Si sname krinko in sleče plašč in ga položi
daleč proč.)

GROF (jezno):  še črno smrt nam zaneseš na
grad! Kaj je treba teh poti!

PISAR: O, ne! Ta moja pol nam življenje ob¬
varuje! Poslušajte! Smotlaka se kmečka punta
in gosposke več ne pripozna!

42

GROF: Nič novega! Ko prejele kuga, bodo
spet ponižni.

PISAR: Nov grof in gospodar je prišel med¬
nje, oblečen v romarsko obleko, na las po¬
doben — toda kaj bi pravil, komu ...

GROF (postane pozoren):  Komu? Povej!

PISAR: I, grofu Leonhardu!

GROF' (plane pokonci):  Mojemu bratu? Saj
ni od mrtvih vstal!

PISAR: To pravim tudi jaz. Ta Leonhardov
dvojnik ie preveč svetnik in čudodelnik, da
bi mu verjel, da je grof, vaš brat. Slepar je . ..
GROF: Kje si ga videl?

PISAR: V obcestni krčmi je bedastim božje-
potnikom razlagal čudeže in druge sleparije. Z
odprtimi usti so vanj strmeli, sami tlačani in
prostaški ljud, ki bi plemič nikdar med nje
ne sedel.

GROF: A kaj, če bi vendar bil Leonhard?

PISAR: Potem pač zbogom Katarina in grad
in vsi načrti lepi vaši! Oblecite spokorniško
obleko in palico si romarsko poiščite in poj¬
dite po svetu!

GROF: Ne muči me! Že sama misel la mi gre
na pamet! Rajši se zabodem na mestu!

PISAR: Nikar, premilostni gospod! Poslu¬
šajte moj svet in vse sc prav izteče. Pozval
sem tistega sleparja, naj si pride po pravico
sam na grad. Po mojih mislih si ljudi nabere
in z njimi grad napade. Zato je treba naše
straže vzdramiti, natrositi smodnika na praš-
nice in čakati. Kdor pride blizu na streljaj in
se na klic ne umakne, strel dobi v betico.

43

GROF: Pretkanost tvoja res je čudovita! Stori,
kakor praviš! Samo to glej, da nedolžna kri
ne bo tekla!

PISAR: To naj vas ne skrbi, milost! Zdaj
grem, da Jurija in hla*pce skličem in jih po¬
učim, kako naj stražijo. Opreznost je boljša
v teh časih kakor lahkovernost! '(Se pokloni,
vzame obleko in krinko in odide.)

GROF (seže po vrču in pije).

SHOLAR (pride od druge strani):  Tako je z
zvezdami, gospod, kot sem vam pravil. Saturn
in Mars sta v konstelaciji. To kugo oznanuje,
vojsko, lakoto, umore in vseh vrst grozote!

GROF: Nocoj mi ni za tvoje zvezde ne za njih
pomen. Dokler živimo, bodimo veseli! Daj mi
lutnjo! Milostni gospe za lahko noč zapojem
serenado.

SHOLAR: A nežno, trubadursko, ne tako kot
snoči, ko hlapce in dekle vse iz sna ste spla¬
šili! Poslušajte, takole gre refren! (Zapoje
tiho brenkajoč na lutnjo):

O, Katarina! Sladka pesem moja
naj zvezd trepet ti bo in lune sij,
.za kratek vzdih naj vzdrami iz pokoja
te hrepenenje mojih melodij...

GROF: Ti vzdihuj tako Marjetici! Jaz urežem
jo po svoje. Daj mi lutnjo!

SHOLAR (mu da lutnjo):  Samo oprezno,
dragi moj gospod, in daleč proč od zida. In
da mi celo jo prinesete nazaj, če kaj na vaš
bi z okna priletelo!

GROF: Hudičev jezik, za dve službi si pri¬
praven: za pisarja in za norca! (Odide.)

44

SHOLAR (se nasloni na obzidek in zre na
dvorišče tiho prepevaje melodijo refrena. Pri¬
tajeno):  Marjetica!

MARJETICA (z dvora):  Si ti, moj ljubi? Ali
še bediš?

SHOLAR: O, še! Grof ima spet svoj dan in
svojo noč. Sedaj je šel gospe pod okno pet.
Počakaj, dušica! (Odhiti po Marjetico.)
MARJETICA (pride kmalu ob sholarju s kan¬
glico vode v roki):  Kako je žalostno življenje
naše! Krog nas le smrt, gorje in jok in v srcih
naših strah in bridka žalost! O, da bi umrla!

SHOLAR (se sprehaja z njo):  Čemu te črne
misli! Roga zahvali, da živiva in da sta najini
se srci našli! Naj pisana bo nama v zvezdah
kterakoli usoda, kar Bog nameni, samo to
zgodi se! Nespametno je točiti solze poprej,
kot žalost pride.

MARJETICA: O, ljubi moj, samo ob tebi še
živim. Brez tebe smrt me plaši, žalost in tema.
Ljubezen tvoja mi je zvezdica, ki jo edino vi¬
dim.

SHOLAR: Dokler bom živ, bo svetila le tebi,
duša! Naj svet zgori, naj vsi ljudje krog naju
smrt store, nikdar ne ganem se od tebe.

MARJETICA: In jaz od tebe ne, preljubi! O,
da bi bila i pred Bogom tvoja, samo tvoja,
kakor v svojem srcu!

SHOLAR: Ko vrata iz gradu se nama v svet
odpro, popeljem te k duhovniku, da najino
ljubezen posveti in naju v zakon zveže! Potem
si kupim doktorski klobuk in boš gospa!...

(Zaslišijo se koraki več ljudi.)

MARJETICA (se zdrzne):  Cuj, ljudje prihajajo!

45

SHOLAR: Stopiva v stran! (Se umakne z Mar¬
jetico v temo.)

JURIJ in nekaj HLAPCEV (pridejo s težkimi
mušketami, ki jih nosijo vodoravno na ramah).

PISAR (gre za njimi).

JURIJ (slabe volje):  Res, treba je, da v noči
moramo na stražo, ko da nam Turek ali Be¬
nečan preti z napadom!

PISAR: Ne gobezdaj! Še hujšega sovražnika
morda nocoj boš videl!

JURIJ: Naj samo senca se pokaže, bom stre¬
ljal nanjo iz same jeze, da sred noči ste nas
poklicali za prazen nič na stražo!

JURIJ, PISAR in HLAPCI (odidejo mimo).

SHOLAR (stopi z Marjetico naprej in gleda za
odhajajočimi):  Prečudne se stvari gode nocoj!
Pisar naš sliši travo rasti!

MARJETICA: Boj se ga! Ni dober človek!
Bog ve, kaj je zasnoval!

SHOLAR: Jaz naj bojim s.e tega grbavca? Ni¬
kdar!

MARJETICA: Še enkrat pravim: boj se ga!
In lahko noč!

SHOLAR: Počakaj še, da vidiva, kaj snuje!

MARJETICA: Ne, moram iti. Predolgo sem se
zamudila. Gospa me je poslala po vode. O
polnoči so jo vzbudile čudne sanje. Hektor,
njen najljubši sokol, se bil je z jato vranov
pod oblaki in padel mrtev ji v naročje. Ne ve,
kakT> naj sanje te si razloži. V skrbeh je, bedna,
bolna. Hiteti moram.

46

SHOLAR: Tedaj pa lahko noč! Gospe postrezi,
a našemu gospodu vode na glavo, ko začne
peti. Potreben je hladila!

MARJETICA: Boj se tistega, kot sem ti rekla,
in lahko noč! (Odide).

PISAR (pride od nekod in sliši zadnje besede):
Sholar, lepo učiš to svojo Amarilo: vode
gospodu na glavo!

SHOLAR: Kaj strašiš s hlapci po hodnikih,
pergamentar?

PISAR: In ti, kaj ljubezničiš v mesečini? Vode
na glavo njega milosti!

SHOLAR: Tako je je potreben kol ti vina!
(Mu ponudi piti).  Na, pij! Malvazija najboljših
let! Poskusi!

PISAR: Ne bom pil. Potus nocet, pišejo zdrav¬
niki. Ob kugi močno vino je kot kačji strup.
Še zrak strupen je, voda, solnce, mesec in ve¬
trovi. Noč, somrak in dan in jutro — vsak čas
kugo diha! Ce rad živiš, obraz svoj skrij pod
krinko zoper kugo! Melise si naberi, pelina,
žajblja, rutice in drugih zelišč, s terjakom
zmešaj jih in maski v kljun natlači!

SHOLAR (se zasmeje):  Moj Bog, kako bi s-
takim kljunom pel in pil, kako dekleta ljubil!
Pisarček moj, na stara leta si ponorel!

PISAR:- Mladosti je življenje kup bogastva, ki
ga prešerno razmetava, g starost z bornimi
ostanki še skopari. Zato moj kljun mi pusti!
Zavohal z njim sem marsikaj, kar meri tudi
nate.

SHOLAR: Name? Ce misliš vodo na glavo go¬
spodu grofu, mu kar povej in v kroniko za¬
piši!

47

PISAR: Ne, ne, sholar moj dragi! V pre¬
dahi skritem med recepti zoper kugo odkril
sem i zapiske tajne. V njih bral sem lepo zgod¬
bico ljubavno. Grof Leonhard, naš izgubljeni
romar — tedaj mlad dečko — je ljubil skrivši
grajsko hišno Katrico. Lepota njena in mla¬
dost, dolg čas na gradu, strast njegovih mladih
let — vse to prilivalo je olja tej norosti. Kar
je priti moralo, je prišlo. Prelepo Katrico spo¬
dili so z gradu. Kočijaž za njo je izginil. Ljudje
so ugibali, da z njim se je spečala, povila v
mestu dete in čez leto dni umrla. Nocoj pa
vem: kočijaž je bil nedolžen, mladi grof pa
grešnik!

SHOLAR (ga prekine):  Kaj brigajo me grdo¬
bije tega grofa, kaj kočijaž in hišna!

PISAR: Počasi, dečko! S tresočo roko piše
grof. (Vzame iz žepa zapisek in bere).  „Prete-
pel s korobačem do krvi sem danes sina Leon-
harda. Povedali so mi, da hodi k hišni. Še tisto
uro zapodil sem jo z gradu in pse naščul za
njo. In tej ničvredni lovači je dajal moj sin
darila. Priznal je sam, da si je kupil nje na¬
klonjenost s svetinjico, ki vanjo dal je vrezati
zlatarju črke svojega imena!“ —

SHOLAR (ves prepaden):  0, da ti jezik ni od-
gnil poprej, ko izgovoril je te besede!

PISAR: Zakaj? Zahteval sam si, naj očeta ti
poiščem. In našel, glej, sem ga: L in V —
Leonhard Vacano.

SHOLAR: O, da sem vedel, kaj mi ta zakleti
grad odkrije! Kot žrelu bi pekla se mu izognil.
Zakaj ni ta skrivnost ostala v veke skrita!

PISAR: Saj veva zanjo samo ti in jaz! Grof
Ludovik je bil tedaj na Nemškem s Haniba-

48

lom. Cez nekaj let šele sta prišla k svatbi Leon-
harda in Katarine.

SHOLAR: Kaj mari mi vse prazne te stvari!
Kot ogenj žge me v žilah kri očeta plemenit-
nika... V tlačanstvo grenkih misli je pala
zlata mi prostost! 0, uboga moja mati!... S
spominom nate pesem moja je sholarska
umrla!...

PISAR: In službica te moja tudi več ne mika,
jeli? Lutnjo preko rame, moj sholar, in pot
pod noge!

SHOLAR (po kratkem premisleku):  Ne! Osta¬
nem. Edini sin sem Leonharda in kar mi gre,
bom terjal!

PISAR (začudeno):  Kaj gre bastardu po po¬
stavi? Še jermen ne od čevljev, ki oče jih nje¬
gov je nosil zadnje.

SHOLAR: To je pisana postava. A druga v
srcih vsem živi. Zahteval bom od grofa samo
to, kar sreča z vadiji mi je podarila.

PISAR (zasmehijivo):  Zakaj ne celega gradu
kot Gregor, bastard gospoda Jurija s Turjaka?
Ko ta je umrl, je drzni dečko Žužemberk na¬
skočil in ga vzel. Imel je osemnajst Napolitan-
cev, ki so se bili z njim po Španskem in An¬
gleškem. Z njimi grad si je zastražil in mislil:
zdaj sem že gospod.

SHOLAR: Kot človek to pravico je imel.

PISAR: Teh misli pa ni bil Herbart Turjaški,
brat njegov po poli. Že drugi dan mu grad je
iztrgal z graničarji hrvaškimi, pobil bastarda in
vse Lahe in vrgel trupla njihova zverem na
polje. Gregorja je pohrustal drugi dan neresec
divji za kosilo. Še majhen dečko zgodbo to
sem doživel. Naj služi ti za zgled!

49

4

SHOLAR: Na moč se ne sklicujem, temveč
na pravico!

PISAR (skomizgne z rameni):  Če misliš, da do¬
sežeš z lutnjo, s pesmijo sholarsko in z vadlja-
njem več kot Gregor z osemnajstimi vojaki —
kar poskusi! Toda povem ti: glavo izgubiš.

SHOLAR: Naj jo! A od pravice ne odneham!
(Se nasloni na obzidek in uporno molči vso
naslednjo sceno.)

GROF (kliče že od daleč):  Sholar, hej, kje si?

PISAR (grofu):  Le sem, gospod! Tu sva s sho¬
lar jem!

GROF (prihiti ves razburjen po hodniku, vrže
lutnjo od sebe, sede na stol in si briše potno
čelo z roko):  Hudič, nikoli več na tako pot!
(Pije.)

PISAR: Kaj je, milostni gospod?

GROF' (pisarju):  Je umrl Rataj v resnici, ali
še živi?

PISAR: Umrl je, vaša milost! Kdaj je Jurij že
kosti njegove pokopal pod grajski zid!

GROF: In vendar zdajle sem ga videl. Na
klopci v vrtu sem sedel sred rož in ugibal, s
kakšno pesmico bi svakinji podvoril. V teh
mislih proti vozi se ozrem in groza — kakor
tu sedim — tam je stal Rataj, se klanjal in na
prsi trkal kakor včasih, ko je hodil v grad za
desetino prosit...

PISAR: Podobo to vam ustvarila je sama do¬
mišljija!

GROF: O, ne! Odrevenel sem za trenutek, nato
se zbral, ostro uprl oči v moža in nanj zavpil:
„Kaj hočeš, pes?“ A on se ni premaknil, na

50

mestu je ostal in se priklanjal... Mrzel pot
me je oblil in šel sem. Z duhovi še ne bom pre¬
piral ...

PISAR: Še pravim, vaša milost: če to ni bila
domišljija, je bil živ človek!

GROF: Po kaj, kako naj pride v vrt po strmih
skalah, koder samo kuščar pleza?

PISAR: Povedal sem vam že, kaj vse'nocoj
sem slišal v vasi. Poznam ljudi, ki bolje ple¬
zajo kot kuščarji in kače. Rataj vaš bil je ogle¬
duh.

GROF: Ne, ne! Če bi človek bil, bi na moj klic
pobegnil ali me napadel. Rataj pa stal je tam
kot prikovan! (Sholar ju).  Sholar, zakaj tako
molčiš? Povej, kaj ti si misliš!

SHOLAR (se obrne k grofu):  Pustite me no¬
coj! Iz teme tudi meni duh se je prikazal,
strašnejši, bolj pošasten kakor vaš Rataj. Ne
morem govoriti več! Dovolite, da odidem!
(Odide.)

GROF: Nemara se mu je pamet zmešala? O
čem sta govorila, da je ves zbegan?

(Zunaj v stolpu poči strel.)

PISAR (posluhne):  Ste čuli? Zdaj vidite, da
sem vam resnico poročal in vse prav preudaril.
Ta Rataj nam grad že naskakuje! Pojdiva k
hlapcem! Sholarjeve stvari pa vam povem
pozneje!...

PISAR in GROF (naglo odideta).

SHOLAR (se vrne in obstane sred hodnika, ne
vedoč, kam bi se obrnil):  Se mi li blede? Ali iz
teme nocoj pošasti vse peklenske vstajajo?

(Mesečina ugasne, ker gre oblak preko neba.)

51

4*

KATARINA (kliče od nekod na hodniku):  Lu-
dovik! Ludovik! (Pride čez nekaj trenutkov z
Marjetico).  Nikjer ni živega človeka, odmev le
prazen se lovi med stebri po hodnikih ... Stra¬
hotna groza stiska mi srce, Marjetica! Po-
stojva! Daj mi roko, da ne padem!

MARJETICA (da Katarini roko in ugleda sho-
larja):  Tu nekdo stoji!

(Mesec posveti iznova.)

SHOLAR: Jaz sem, milostna gospa!

KATARINA: Ste čuli strel? Kje je grof?

SHOLAR: Baš tu se menil je s pisarjem. Stra¬
hovi se sprehajajo nocoj krog nas, morda je
njim ta strel veljal!

Nekaj HLAPCEV (prihiti mimo z mušketami
na ramah).

PISAR (za njimi):  Preiščite ves vrt in vsak
kotiček! Na vsako senco pazite pod zidom na
tej strani!

KATARINA (pisarju):  Kaj se godi, pisar?

PISAR: Nič hudega, gospa! Previdnost mati je
modrosti. Gospod vam vse pove. (Odide za
hlapci.)

SHOLAR in MARJETICA (stopita v tihem po¬
menku ob stran).

GROF (pride in se pokloni Katarini):  Vi tukaj,
Katarina? Kako da še bedite?

KATARINA: Prečudna groza spati mi ne da
nocoj. Kdo je streljal in zakaj?

GROF (pomirjujoče):  Bog ve, če nam kdo kri-
stavca v jed ni stresel? Zakaj: vsi sanjamo.
Pisar je sanjal, da tlačani udarijo nocoj na
grad. Vzbudil je hlapce in zastražil stolp in

52

vrata. Jaz in sholar sva sanjala, da Rataj se
nama je prikazal. In hlapec Jurij je že videl
napadavca in sprožil vanj. A bil je samo prazen
strah, pod mescem siv oblak in njega senca.
— Umirite se in lezite pokojno!

KATARINA: Ne, ne! Kaj, če ste nedolžnega
človeka ubili?

GROF: Saj pravim vam, vsi buljili smo tja,
kjer Jurij je prikazen videl. Le mesec je na
prazno cesto svetil. Nikjer ni bilo žive duše.
Pojdite, spremim vas! Da boste sanjali sladko
in mirno spali, vso noč pred vašo spalnico bom
stražil! (Odvede Katarino za pod pazduho).

SHOLAR (odide z Marjetico za njima):  To niso
sanje, ljubo moje dekle! Resnico grozno nosi
vse to v sebi, zato mi ni obstanka več med tem
zidovjem! Odloči se, če jutri pojdeš z mano!...

53

IZPREMEMBA.

Dvorana pred Katarininimi sobami. V ozadju so na
stežaj odprta vrata na balkon. Zunaj sije prvo jutranje
solnce z globokega modrega neba, pod katerim slutiš
daljni razgled na italijansko stran. Druga vrata v ozadju
di že na hodnik s stebriščem, ob strani pa je vhod v Ka¬
tarinine sobe. Nad široko mizo, okoli katere stoje udobni
usnjati stoli, visi slika grofa Leonharda, okrog njega
oklepi in orožje. Na nasprotni strani stoji spinet.

GROF in PISAR (prideta naglo v dvorano s
hodnika ).

PISAR: Ne, to ni bajka, milostni gospod! Na
prsih res ste gada greli.

GROF: To praviš le, ker se bojiš za pisarsko
službo!

PISAR: Ce vam zeleni ta mladenič bolje prija
kakor jaz, ga pa vzemite! Premislite pa samo
to: je on nocoj vam grad, življenje, Katarino
rešil? Skrbi in misli on namesto vas? Ne hva¬
lim se, a pravim samo to: če mu daste službo,
bo on gospod in vi le hlapec. Prelevi se iz ba-
starda v pravega sinu in iz pisarja v gospodarja.

GROF: In vendar mi ne gre to tvoje modrova¬
nje v glavo.

PISAR (pokaže na Leonhardovo sliko):  Po¬
glejte samo tole sliko brata Leonharda in sho-
larja z njo primerjajte! Ta rimski orlov nos,
oči sokolje te gospodov de Vacano, krog usten
zagonetni ta nasmeh —: ni vrag, da bi bila Ka-

54

trica vse to na pankrta prenesla samo od
gledanja! In ta njegov ponos, ki se vsevdilj
po prsih bije: jaz sem sin modric; njegova
čast, ki ne berači, temveč vse zahteva; njegova
drznost — vse to vam izpričuje bolj kot slika
ta in dnevnik vašega očeta, da je sholar res
Leonhardov sin!

GROF: Nič ne rečem, naj bo! A zdaj vse to
Katarini razodene!

PISAR (lokavo):  Za vas bi ne bilo to slaba
točka v igri z njo. Pomislite: njen mož da se
je ukvarjal s hišnami pred njo! Na mah bi se
zrušil malik, ki .ga moli v njem.

GROF: Molči! Nihče se tega njenega oltarja
ne bo dotaknil. Ne jaz ne ti in ne sholar! Cist
spomin ji bodi na moža!

PISAR: Sholar pa se je zaklel, da ji pove v
obraz vso to sramoto.

GROF: Nikoli, dokler nosim meč ob boku.

PISAR: Čemu bi tvegali življenje na viteškem
dvoboju? Saj fant ni plemič! Drugače ga
ukrotite! Gospod ste hlapcem, ki bi šli za
vas pokorno v smrt. Imate voze, kjer že
mnogo trdih ste betic pokorščine navadili. Za¬
kaj sholarja bi v te šole ne poslali? Ce uka¬
žete, bo v njih modrosti se učil, še preden
Katarina vstane.

GROF (po kratkem premišljevanju):  Ta tvoj
nasvet res ni neumen. Po hlapce pojdi!

PISAR (se pokloni):  Ne bo vam žal, gospod!
(Odide).

GROF (stopa globoko zamišljen sem in tja,
obstane pred keonhardovo sliko in jo dolgo
gleda).

55

SHOLAR (pride s hodnika z mečem ob strani
in lutnjo preko hrbta).

GRČF (se obrne proti njemu):  Kaj hočeš?

SHOLAR (stopi naprej):  Pred milostno gospo.
Ce sami nočete, naj ona sodi, ali mi niste
dolžni tistih tisoč zlatih iz dveh razlogov!
Prvič: častni dolg iz igre — pisarsko službo
rad vam odpustim — drugič: ali nisem vreden
kot vaš stričnik tega deleža od vašega bo¬
gastva?

GROF: Pod mojo bilo bi častjo, da govoriti
te pustim samo besedo Katarini — bastardu
njenega moža! Nazaj! (Potegne meč in stopi
proti sholarju.)

SHOLAR (izdere bliskovito svoj meč):  Tako?
I jaz znam take strune ubirati!

SHOLAR in GROF (se borita, sholar se umika,
grof pritiska za njim, tako da prideta oba na
hodnik).

GROF (vpije med borbo):  Nabodem na konico
te kakor podgano!

SHOLAR (odgovarja enako):  Še podel sunek
kakor ta in pošljem vas k hudiču!

HLAPCI (prihrume in naskočijo sholarja od
zadaj).

SHOLAR (vpije):  To je zahrbtnost in peklen¬
ska zloba! (Se otepa hlapcev).  Nebesa, čujte
me, in peklo: maščujte me! (Nenadoma
umolkne, ker mu je nekdo z roko zamašil
usta. Iztrgajo mu meč in ga vežejo).

GROF (na pragu):  Zvežite ga trdnč in v tisto
vozo ga vrzite kot Rataja!

56

HLAPCI (odvedejo sholarja po hodniku).

PISAR (na hodniku):  Usta mu zamašite in
lutnjo mu razbijte!

GROF (vtakne meč v nožnico in se vrne v
dvorano).

PISAR (pride v dvorano).  Nikdar bi ne bil
mislil, da je tak junak! -Hlapci so ga komaj
zmogli!

GROF: In borec, moj pisarček, italijanske či¬
ste šole! Za las da me ni pogodil po vseh
pravilih in me poslal v krtovo deželo! Toda
križ čez vse! (Gre k vratom v Katarinine pro¬
store in posluša).  Vse pokojno! Bogve, ali
nismo Katarine vzdramili?

PISAR: Te zadeve niso zanjo, še manj pa za
nje spletično. Natvesti jima bo treba drugo
zgodbo.

GROF: To stori ti! Meni gre laž nerodno z
jezika! (Odide).

PISAR (pomisli par trenutkov, gre k vratom
v Katarinine sobe, potrka in posluhne. Ker
nihče ne odpre, trka še drugič in tretjič moč¬
neje).

MARJETICA (odklene vrata in pogleda ven):
Kaj trkate?

PISAR: Tako, iz radovednosti in da ti voščim
dobro jutro, zlato dekle!

MARJETICA: To so neumne šale, Lichtenberg!
Pojdite! (Hoče zapreti " vrata).

PISAR (prime za kljuko in Ji zabrani, da bi
zaprla):  Kaj delate v tem božjem paradižu?
MARJETICA: Gospo sem opletala na bal¬
konu v prvem solncu. Zdaj veste in pojdite!

57

PISAR: Dekle presečno, samo še kratko vpra¬
šanje: nimate obiska?

MARJETICA: V tej zgodnji uri? Bedasto vpra¬
šanje!

PISAR: Ne, resno mislim! Ali nista pozvali
sholarja, da vama s pesmijo veselo zgodnje
jutro razvedri?

MARJETICA: Še nikoli ni stopil v te pro¬
store.

PISAR: I danes ne? Tedaj ga je res vzela
zadnja noč! Gospod bi rad govoril z njim,
oreiskal sem ves grad in hlapci ga kličejo vse¬
povsod, a ni ga nikjer, ne v nebu ne v zemlji.
MARJETICA (prepadena):  Šalite se!

PISAR (turobno):  Kaj se bom šalil? Smiliš
se mi, dušica, da si se vsa zagledala v tega
veternjaka. Njegova vagantska kri ni našla
miru pri tebi. Dolgčas ga je moril pri nas,
drugam ga je mikalo v širni svet. Tako jo je
pobral nocoj z gradu na tihem in ni voščil
niti tebi zbogom. Zdaj bo drugim dekletom
brenkal o ljubezni. Res, lep kavalir, naj vrag
ga vzame!

MARJETICA: Moj Bog, to ni mogoče, to je laž,
peklenska laž!

PISAR: Resnica je, Marjetica, resnica živa.
Spomin si nanj izbriši iz srca, ker ga ni vre¬
den! (Jo tolaži).  Poglej! Vse čase sem te rad
imel. Še kot otroku sem ti rad pobožal bra¬
dico okroglo in prelepo lice! Dušica, ne bodi
žalostna! Jaz te bom tolažil! Odslej naj bom
jaz tvoj sholar! (Jo nenadoma poljubi.)
MARJETICA (mu da zaušnico):  Proč, grdi
Judež! Sram te bodi! (Zaloputne vrata).

58

PISAR (postoji, sam zase):  O, če bi vedela,
kje je tvoj ljubi in da sem ga jaz poslal za
Ratajem, tedaj bi šele bila me in tepla! A
pride čas, pride čas, pride čas... (Odide.)
MARJETICA in KATARINA (prideta čez ne¬
kaj trenutkov iz njunih sob).

KATARINA: Da je šel brez slovesa, praviš?
Ne, tega ne verjamem! In če je šel, ti sporoči,
zakaj je moral iti. Ne obupuj!

MARJETICA: Vsa sem v strahu zanj, gospa.
Prosim vas, povprašajte gospoda, ali on
kaj ve!

KATARINA: Pojdi tedaj in mu reci, naj pride
k meni! In Juriju naroči, naj prinese Hek¬
torja!

MARJETICA (odide).

KATARINA (sede k spinetu, zaigra in zapoje):
Komu naj ljuba zapuščena poje,
komu naj bol potoži grenkih dni?

Je ljubi njen odjezdil v daljne boje
in njej ne umreti ne živeti ni.

O veter, ki se z rožami zigravaš,
perjanico pobožaj ljubemu v pozdrav!
Oblak, ki v svit bojišč krvavih plavaš,
zakrij mi dan, če ugledaš grob sred rož in trav!

GROF (pride proti koncu pesmi, posluša in
poljubi roko Katarini, ko neha peti):  Ce bi me
ne bili klicali, bi me bila ta sladka pesem zva¬
bila k vam, da vam voščim dobro jutro. Že
dolgo niste peli!

KATARINA (vstane):  Moj Bog, tesnoba in
nemir mi ne dasta obstanka. V zlih slutnjah
me boli srce vso noč, vse jutro in ne vem si
utehe. 0, da bi umrla!

59

GROF: Čemu? Zavoljo te blazne noči, ki je
prešla? Zlato solnce se je pripeljalo in kliče
vsem: pozabite temo in žalost!

KATARINA: Za mojo noč in žalost ne jutra
ne veselja ni.

MARJETICA (prinese na roki sokola, ki mu
usnjata čepica zakriva oči):  Vse prste mi je
očrtil s kremplji, gospa!

KATARINA (se obrne k Marjetici):  Neumno
dete! Ne veš, da se sokola z golo roko ni do¬
takniti ne smeš? Zakaj ga ni prinesel Jurij,- ki
zna ravnati z njim?

MARJETICA: O, Jurij! Zdaj kolne in si roko
obvezuje. Hektor ga je vsekal s kljunom do
kosti v kazalec, ko mu je deval čepico na
glavo.

KATARINA: Je že zaslužil! Posadi Hektorja
v obroč na solnce!

MARJETICA (nese sokola na balkon in ga
posadi na obroč za steno):  Ne zleti, gospa, ko
začuti solnce in prostost?

KATARINA: Ne, če mu čepice ne snameš!
Pojdi in pospravi sobe!

MARJETICA (pride z balkona, v zadregi Ka¬
tarini):  Gospa premilostna, povprašajte go¬
spoda!

KATARINA: Le pojdi! Že povprašam!

MARJETICA (odide v sobe).

KATARINA (grofu, ko Marjetica odide):  Kje
je sholar? Je res nocoj z gradu izginil?

GROF (nejevoljno):  Kaj vem, kod se potepa!

KATARINA (presenečena):  Nekaj skrivate
pred mano. Povejte po pravici!

60

GROF (se izmika):  Ce je pobegnil, je storil
prav. Drugače bi ga bil s psi nagnal z gradu.
To jutro sva se sprla na življenje in smrt.

KATARINA: Tako nenadoma? Še snoči sta
bila prijatelja. Zakaj se vam je zameril?

GROF: Čast imena grofov de Vacano mi je
več kot vse prijateljstvo. Sholar, pasji sin, se
je drznil pobrati pest blata, da ga vrže vame,
v vas in v Leonharda. Nazval nas je prokleti
rod zločincev. Tedaj sem skočil po meč, a on
ni čakal. Beraško govno smrdi vse bolj, če pade
na gosposki sedež. (Zamahne nejevoljno z
roko).  Dovolj o tem ciganu! Ne izprašujte več!
Stopiva na balkon, da se pozabavava s Hektor¬
jem v tem lepem jutru!

GROF in KATARINA (gresta na balkon).

KATARINA (ostane na vratih):  0, da bi mo¬
gla Hektorju vdihniti samo eno misel, bi ga
poslala v daljo, da bi Leonhardu nesel moj
pozdrav in vročo željo, naj se vrne!...

GROF: Katarina! Ne kličite te sence iz teme!
Snoči, ko sem bedel pred vašimi vrati, mi je
drugo val hudič vso noč in mi šepetal na uho:
vzemi s silo, kar ti gre! Iz malvazije, iz mo¬
jega grobarstva, iz strahotne voze, kjer je po¬
ginil Rataj, je zrasel ta hudič. In sem že tipal
po steni, da snamem jekleno čelado, se po¬
krijem in treščim v vrata, da najdem pot do
vas...

KATARINA (vsa v grozi):  Strah me je pred
vami.

GROF: Ne bojte se! Saj vas angel božji čuva.
Ves blesteč je vstal iz vaše zvestobe in do¬
brote in mi branil k vam. In jaz, norec, sem

61

se bil z njim in s hudičem in blaznim še zdaj.
Rešite me, Katarina, pozabite Leonharda in
bodite moji! (Jo prime za roke.)

KATARINA (se brani):  Moj mož je in vaš
brat! (Se mu izvije.)

GROF: Mrtev je. In če'živi, naj umrje pri tej
priči!

(V dalji se oglasijo zvonovi.)

KATARINA (globoko užaljena):  Bog vas je
slišal! On naj vam strašne te besede odpusti,
jaz jih ne morem! (Odide na balkon).

GROF (ostane na mestu):  Katarina! Prisegam
vam, da mrtva senca ni vredna te ljubezni!

KATARINA (zavpije od bolesti):  Ne mučite
me več! Ne pljuvajte nanj, ki ga edinega lju¬
bim!

(Odmor. Zasliši se petje procesije, ki gre po
polju):

Kuge, lakote in vojske — reši nas, o Gospod!
Večne smrti — reši nas, o Gospod! (Petje se
izgublja v dalji in vetru, zvonjenje utihne).

KATARINA: Kako vas more mamiti minljiva
strast ljubezni, ko je ves svet samo globok,
ogromen grob? Ne slišite pogrebcev, ki življe¬
nju in ljubezni bilje pojejo?

GROF (stopi bližje h Katarini):  O, ne! Svet
je zibelka življenja. In pesem ta in litanije so
samo molitev, da bi iz smrti vstalo življenje!
KATARINA (pokaže na polje):  Narava sama
kliče vsepovsod, da so vaše besede laž. Po¬
glejte, pred procesijo spokornikov se jata vra¬
nov dviga. Leti, leti sem k nam... Črni oblak
zdaj pada v gaj pod gradom, kjer prve vijolice

62

klijejo! To je znamenje smrti! (Sklene roke in
se umakne v grozi z balkona.)

GROF: Prazen strah in bolne sanje, Katarina!
(Pogleda sokola na obroču).  Pognal bom k
vragu vso nesrečo mrhojedo! (Sname sokola
in mu odKrije čepico).  Na plen, sokolček! (Se
skloni nizko čez ograjo, ptiča spusti in gleda
za njim).  Že ve, kaj hočem! Bij, kolji s kremp¬
lji, sekaj s kljunom, Hektor! (Se smeje na vse
grlo).  Pojdite gledat, Katarina!

KATARINA (stopi na balkon).

GROF: Kako jih kljuje, da kot kamni padajo
na tla! Poglejte, v tega se je zadrl s kljunom
in ostrogami! Oba se zdaj vijugata v grmovje!
Škoda! Drugi se mu razlete. (Odmor).  Hektor
se zmagoslavno vrača! (Se sktoni čez ograjo,
nastavi roko, da mu sokol sede nanjo, ga
dvigne in pokaže Katarini).  Pokloni se gospe!
Opravil si zanjo viteško delo! Poglej, prinesel
si i plen: zlat prstan! Znamenje z neba za na¬
jino zaroko! (Prstan pade na tla iz sokolovih
krempljev).  Na tla je padel! (Povezne ptiču če¬
pico čez oči in ga posadi na obroč.)

KATARINA (pobere prstan, ga pogleda in
vzklikne od groze):  Moj Bog, to je znamenje!
GROF (se obrne k njej, ves presenečen):  Za¬
kaj bledite, Katarina! Kaj vam je? (Jo vede
omahujočo k naslonjaču.)

KATARINA (omahne v„ naslonjač):  Ta pr¬
stan. .. ta prstan!... (Zajoče nad prstanom
naslonjena na mizo.)

GROF (ves začuden, vznemirjen in plah):  Za
božjo sveto čast, ne umrite mi! Če bi bil ta
prstan iz samega pekla poslan, se ga ne ustra¬
šim!

63

KATARINA (ihteč):  O, moj Leonhard, moj
ljubljeni, moj nepozabni!... O, moje strašne
in resnične sanje! (S strastjo in gnevom grofu).
Kaj stojite in se čudite tem mojim solzam, vi,
ki veste, da vaš brat več ne živi!

GROF (začuden):  Povejte, razložite mi, zakaj
vsi ti očitki! Pokažite mi prstan!

KATARINA: 0, licemerska ta začudenost, ne¬
vednost in povpraševanje vaše! Nocojšnjo noč
ste Leonharda ubili...

GROF (v grozi):  Molčite, Katarina! Leonhard
je že zdavnaj padel.

KATARINA: Ne, ne!... Snoči ste ga ustrelili.
Pod gradom je umrl v mojih vijolicah in na
ta prstan dahnil zadnji mi poljub!

GROF (razburjen):  Dokazov Katarina, doka¬
zov!

KATARINA: Ta prstan je krvava grozna priča
vsemu! Saj ga ni skovala moja ljubezen in mi
ga niso prinesle v roke strahotne moje slutnje!
Leonhard bi prej življenje dal, kot si ga pustil
sneti s prsta ...

GROF: Poslušajte me, Katarina! Morda je
Leonhard pred smrtjo romarja poslal domov,
da vam prinese zadnji ta njegov pozdrav.
Morda je poslanec hotel ponoči na grad in se
je strela budnih naših hlapcev zbal, pobegnil
in ta prstan izgubil. Morda se je zavlekel ranjen
med grmovje, morda res mrtev tam leži. Ves
gaj ukažem preiskati.

KATARINA: Vse to mi Leonharda ne vzbudi
od mrtvih! (Vstane.)  Pustite me, naj grem,
tugujem in umrjem ... (Odide v svoje sobe.)
GROF (ostane globoko zamišljen na mestu).

64

ČETRTO DEJANJE.

Pred gostilno ob cesti stoji v gosti senci dveh lip .nekaj
miz in stolov za nizko ograjo, ki loči dvorišče od ceste.
V ozadju se dviga Vrabčeva krčma z vrati in okni z že¬
leznimi križi.

PISAR in GRORAR (prideta v pogovoru mimo
in se ustavita ob ograji).

PISAR (s kužno masko in plaščem govori pri¬
tajeno lokavo):  Mudi se mi, a vendar mi ta
stvar ne da miru. Po kakšni zvijači je prišel
mož v to hišo?

GROBAR: Vrabca je pobrala črna smrt in v
prazno gnezdo je pač sedel ptič z drugačnim
perjem. Sicer, gospod, sami to preiskujte! Jaz
se najrajši pogovarjam z mrliči, ki molče.

PISAR: Strupen jezik imaš in morda držiš
vrečo večnemu judu. Ne misli, da bo kuga
večno vezala pravici roke! Zdaj samo počiva
in njen meč miruje. Ko ga povzdigne, marsi¬
komu — morda tudi tebi — glava odleti!

GROBAR (preplašeno):  Odkrito mi povejte,
kaj bi radi! Saj veste: vselej sem bil poslušen
gosposki.

PISAR: Ta večni jud mi je nevaren človek, ki
je morda sam kugo zasejal v te kraje, da lažje
ljudstvo bega v strašni ‘zmedi časov. Vrabec,
praviš, je umrl in za njim je v hiši on zago¬
spodaril. Se to ne zdi ti zagonetno?

GROBAR: Hm, kaj jaz vem! Kako naj jaz vse
to uganem?

65

5

PISAR: Poslušaj dobro! Pokliči mi moža, na¬
roči si pijače in ga zapleti v pogovor! Podvomi,
ali je res večni jud! Omeni Vrabca in njegovo
smrt! Tako mu zastavi besede, kot da bi mu
bil on pomagal na oni svet! Boš videl, kaj po¬
reče! (Potegne mošnjiček in mu da nekaj de¬
narja).  Na, nekaj grošev za pijačo! Jaz pa sto¬
pim za vogal.

GROBAR: A če ne boste slišali, kar bi radi,
jaz ne maram biti kriv. Povem vam, da samo
zato vas slušam, da ne porečete, da z večnim
judom skupaj meljem!

PISAR: Že prav! Stori, kakoi’ sem ti ukazal!
(Izgine za vogal.)

GROBAR (gre bližje k hiši in pokliče):  He,
Ahac! Kje tičiš? (Posluša).  Odpri, Ahac!

KRIŽAJ (odpre vrata):  Kakšen Ahac? Zakaj
Ahac? Ahasver mi je ime!

GROBAR: Kaj ti vem, kako po judovsko te
kličejo! Ahac bi bilo bolj po naši veri.

KRIŽAJ: Ce ti ime ni všeč, zakaj človeka na¬
dleguješ, ki ga nosi?

GROBAR: No, no! Ne bova se sprla ne za
Ahaca ne za Ahasvera. Prinesi vina!

KRIŽAJ: Ne ločim več.

GROBAR: Kaj, vse Vrabčevo vino si že popil?

KRIŽAJ: Razdal sem ga za bolnike ubogim lju¬
dem in trudnim romarjem na pot.

GROBAR (se začudi):  Zato ne more Vrabec v
grobu mirno spati. Že trikrat me je prišel stra¬
šit. Povej, se tudi k tebi vrača?

66

KRIŽAJ: K meni? Ne! Najbrž si mu v grobu
slabo postlal in mu je žal cekinov za pokop.
Zato pač k tebi hodi in ne k meni.

GROBAR (se praska za ušesom):  To ne bo
tako! Lepo sem ga pokopal kakor grofa. Toda
kakor jaz te njegove obiske sodim, tebe ob¬
tožuje.

KRIŽAJ: Mene? Česa neki?

GROBAR: Hm, tako nekako se mi zdi, kot da
bi hotel reči, da si ti njegove smrti kriv. Okrog
vratu si stiska prste in vzdihuje venomer:
Ahac, Ahac!

KRIŽAJ (ironično):  Grobar moj ljubi, kadar
še pride, ga pošlji k meni! Zaradi te stvari se
pomenim lažje z njim kakor s tabo.

GROBAR: Če si mu res na oni svet pomagal,
ne vem, zakaj to meni hodi pravit. To ni brez
pomena!

KRIŽAJ: Nikar mi ne čenčaj! Tako gotovo kot
je Bog v nebesih, se ti Vrabec še po smrti laže.
Kuga ga je vzela, saj si videl sam!

GROBAR: Bog si ga vedi! Mrlič je mrliču po¬
doben, če ga zadavi kuga ali človek. Jaz nisem
bil pri njem, ko je umiral, in si roke umijem.
Ti glej, Ahac!

KRIŽAJ: Tedaj me obtožuješ umora! K go¬
sposki pojdi in me tam ovadi!

GROBAR: Ne bom te obtoževal. Že to te ob¬
tožuje, da si prevzel Vrabčevo dediščino, kot
da je tvoja.

KRIŽAJ: I to se je zgodilo po božji in človeški
pravici. Seve za tvojo pamet je to težka uganka.
A morda pride čas, ko boš i to razumel! (Po-

67

5*

gleda po cesti).  Bog bodi hvaljen, tam gre živa
priča, ki ve, da je umrl Vrabec brez moje
krivde!

GROBAR (sklene roke na hrbtu in opazuje
molče ves naslednji prizor).

VOJAKA (z mušketama preko ram priženeta
pred sabo na vrvi tovornika  JERNEJA, ki ima
roke zvezane na hrbtu).

KRIŽAJ: Tovornik Jernej! Kam v tem varnem
spremstvu?

JERNEJ (dvigne glavo za trenutek):  Ne za¬
smehuj me, večni jud! (Se ustavi.)

VOJAKA: Naprej, naprej!

KRIŽAJ (stopi bliže):  Počakajta, saj ne gori!
Samo beseda tegale moža mi je ljubša kot
žvenk cekinov!

PRVI VOJAK: Ce sta taka prijatelja, odštej jih
sto in celo leto ga poslušaj!

KRIŽAJ: Sto cekinov? Lep denar za živega člo¬
veka! (Jerneju).  Kaj si storil, da te cenijo tako
visoko?

JERNEJ: Hotel sem domov na Kranjsko in so
me na meji ujeli.

DRUGI VOJAK: In z njim iz kužnih krajev dva
tovora vina. Ce mu ne vzamejo glave zavoljo
žejnih Kranjcev, bo gonil vesla na galejah za
cesarja pol življenja. Tako zapoveduje kužni
red.

JERNEJ: O moja uboga žena in otroci!

KRIŽAJ (vojakoma):  Moža, če ga res izpustita,
vama tistih sto cekinov dam!

PRVI VOJAK: Odštej jih brž in vrag s teboj
in s tem tovorniškim galjotom!

68

KRIŽAJ: Počakajta, denar prinesem. (Odide
v krčmo.)

PRVI VOJAK (drugemu):  Ne vem, če ima to¬
liko pod palcem.

DRUGI VOJAK: Če jih odšteje, jih vzameva
in pojdeva nazaj v kordon.

PRVI VOJAK: In kaj porečeva?

DRUGI VOJAK: Da nama je tovornik ušel.

PRVI VOJAK: Budalo! Da nama ga je vzela
črna smrt!

KRIŽAJ (pride iz hiše in izroči prvemu vo¬
jaku mošnjo cekinov):  Tu je denar in dajta
mi človeka!

PRVI VOJAK (odveže mošnjo in površno
šteje cekine).

DRUGI VOJAK (razvezuje Jerneja):  Na uho
ti povem, da si zdajle umrl. Če te dobimo ži¬
vega v pesti, te pokopljemo kar na mestu.
Mislim, da si me razumel.

JERNEJ: Prej skočim v vodo ali se strmo¬
glavim v prepad, ko da bi hotel še enkrat čez
mejo!

KRIŽAJ (prvemu vojaku):  Sem prav naštel?
PRVI VOJAK (zaveže mošnjo):  Bo že prav!
(Drugemu vojaku).  Pojdiva! (Križaju in Jer¬
neju).  Vidva pa jezik za zobmi!

VOJAKA (odideta).

JERNEJ (Križaju):  Sam Bog naj ti poplača,
da si me odkupil! Jaz ti ne bom mogel.

KRIŽAJ (Jerneju):  Pri tej priči mi lahko to
dobroto povrneš! (Grobarju.)  Stopi bliže in

69

poslušaj! (Jerneju kazaje na grobarja).  Ta
človek me dolži, da sem oštirja Vrabca umo¬
ril. Ti in Krištof sta bila priči njegove smrti.
Povej, sem se ga samo dotaknil?

JERNEJ: Prisežem vse prisege, da je oštir od
kuge zblaznel in streljal tisto noč na tegale
nedolžnega človeka. (Pokaže Križaja).  Ko ga
je zagledal živega na pragu, je padel mrtev
znak, kakor bi treščilo vanj!

KRIŽAJ (zmagoslavno grobarju):  Si slišal?
Povej to Vrabcu, kadar te bo zopet strašil!

PISAR (skoči izza vogala in zakriči):  Ta priča
je podkupljena za sto cekinov! (Križaju).  Zdaj
si dosleparil, večni jud! Kolesu rabljevemu
več ne uideš. He, ljudje! (Grobarju).  Skliči
vas, ljudi, da ga zgrabijo. (Križaju).  Ne gani
se mi z mesta, da te ne ustrelim kot psa! (Po¬
tegne pištolo izza pasa in grozi z njo.)

GROBAR (odhiti klicaje):  Le vkup, le vkup,
ljudje! Hej, gosposka kliče!

JERNEJ (zbeži za njim):  Na pomoč, ljudje
božji!

KRIŽAJ (mirnodušno):  Ne bojim se te, pi¬
sarček! Bog me čuva kakor tebe zlodej. Ta
pajčevina, ki si jo spredel krog mene, popusti,
če samo pihnem vanjo)

Trije TLAČANI in MARJETICA (pridejo).

LJUDJE (se zbirajo od vseh strani in vzkli¬
kajo od začudenja in jeze).

MARJETICA (ihti v dlani): 0  Bog, o Bog, o
Bog...

PRVI TLAČAN (Križaju):  Strahotne stvari se
gode na gradu. Le ti boš vedel za pomoč!

70

PISAR (zapovedujoče):  Nikar mi ne čenčaj!
(Pokaže na Križaja).  Ljudje, zgrabite ga!
PRVI TLAČAN (pisarju):  Zakaj?

PISAR: Obtožujem ga, da je umoril Vrabca
in si prilastil njegovo imetje kakor tat!

JERNEJ (ki se je vrnil, oddaleč):  Ne verje¬
mite mu! Sam sem videl, da je Vrabca umo¬
rila črna smrt!

PISAR (proti Jerneju):  Ta človek nič ne ve!
Morda je sam pomagal pri umoru. (Kazaje na
Križaja).  Zgrabite morivca!

MARJETICA (stopi proti pisarju):  Ti si mo¬
ri vec, trikratni morivec!

PISAR (začudeno):  Kaj vidim? Grajske dekle
pot zastavljajo gosposki in pravici! (Stopi
proti Marjetici).  Punčara, koga sem umoril?
MARJETICA (pisarju):  Gospoda grofa Leon-
harda.

(Vzkliki začudenja in groze.)
PISAR (drzno):  In koga še?
MARJETICA: Preblago gospo Katarino!
PISAR (presenečeno):  Kaj? Da je umrla?
MARJETICA: Še ni odbila ura, kar je izdih¬
nila. Grof te je poslal v mesto po zdravila,
namesto tega hodiš svoja pota in tu nedolž¬
nega človeka umora obtožuješ! Ti si kriv go-
spejine smrti!

(Nemir, med ljudmi raste.)

PISAR: Prazno besedičenje! Gospo je vzela
kuga, ki jo je s prstanom poslal na grad njen
mrtvi mož. Zakaj je poljubljala tisti prstan!
MARJETICA (ljudem):  Nikar ga ne poslu-

71

šajte! Še hujša zlodejstva je zasnoval. Ne¬
dolžnega človeka je dal vreči v vozo, da tam
od žeje in gladu pogine kakor siromak Rataj.
(Pisarju).  Je hlapec Jurij lagal, ko mi je po¬
vedal, kaj ste storili s sholarjem?

PISAR: Ne bom dajal odgovora njegovi ljubi
spačeni! S popotnim črnošolcem in vagantom
si se zvezala v hudiču! I tebe ukažem vreči
v vozo in boš gorela na grmadi kakor tvoja
mati. Misliš, da ne vem, da si hči Križaja, ki
je bil na smrt obsojen? I tebe obtožujem ča¬
rovnije! (Ljudem).  Zgrabite jo in s tem mo-
rivcem jo tirajte na grad!

KRIŽAJ (ljudem, ki so onemeli spričo teh ob-
dolžitev):  Da, na grad z morivcem! (Pokaže
na Marjetico).  To nedolžno dekle je izpričalo,
kdo je morivec. Komu boste verjeli: njej, ali
luteranskemu pisarju, ki besede božje ne
pozna?

LJUDJE (obkolijo pisarja in mu groze).

PRVI TLAČAN: Izbijte mu orožje iz rok!

DRUGI TLAČAN: Zdaj je prišla tvoja ura,
zlodej!

TRETJI TLAČAN: Obesimo ga kar na mestu!
PISAR: Nazaj, prokleti psi! (Proti Križaju).
Ti ne boš ne moj sodnik in ne moj rabelj!
(Sproži v Križaja).  Zdaj ljudstvo puntaj!

KRIŽAJ (se zgrabi za prsi in omahne v roke
prvemu tlačanu in Marjetici, ki ga prestre¬
žeta).

LJUDJE (se razmaknejo in zgrnejo krog Kri¬
žaja).

PISAR (se oprosti napadavcev in pobegne).

72

JERNEJ: Lovite pisarja! (Steče z nekaj ljudmi
za pisarjem.)

PRVI TLAČAN (ob Križaju):  Saj ne bo umrl!
Zagovor ima, ki odbije vsako kroglo!

MARJETICA (se sklanja nad Križaja):  0, ne,
ubogi človek je zadet! Kri mu teče.

PRVI TLAČAN: Večni jud ne more umreti,
dekle! Glej, oči odpira!

KRIŽAJ (gleda Marjetici v obraz):  Lagal si se,
veliki Kolomon, in zoper zadnjo kroglo ni ga
leka ne zagovora. Laž, vse sama laž! Le v
smrti je resnica!

PRVI TLAČAN: Kaj praviš? Saj si se rotil,
da nikdar ne umrješ!

KRIŽAJ: JZ veliko lažjo sem vas vse sleparil. ..
Odpustite mi, sosedje! Nisem Ahasver, temveč
ubogi sosed vaš Križaj ...

(Vzkliki začudenja.)

MARJETICA (zajoče):  Oče, moj nesrečni oče!

KRIŽAJ: Da, tvoj oče ... Poplačal bi bil rad
gosposki smrt nedolžne tvoje matere. Grad bi
vzel, vojsko zbral in šel nad mesta. Ker so
me bili in tepli, z gorečo smolo in tezavnico
mi polagali na jezik čarovnijo, zato sem hotel
biti res čarovnik, večni jud. A Bog ni dal
blagoslova moji laži... In vendar ga hvalim,
da mi je tebe, dete, kakor angela poslal ob
zadnji uri... (Obnemore.) '

MARJETICA: Ne umrite mi! Kdo mi bo po¬
magal v stiski, če vas ne bo? (Ihti.)

KRIŽAJ: Ne joči! Izročam dobrim te ljudem.
(Premolk.)

73

PRVI TLAČAN (se skloni h Križaju):  Umira!
Priporočimo mu dušo!

VSI (se odkrijejo in tiho molijo).

KRIŽAJ (s preroškim glasom):  Vidim, vidim,
vidim!

PRVI TLAČAN: Kaj vidiš?

KRIŽAJ: Nebo se je odprlo v čudežni svet¬
lobi. In slišim božji glas: „Usmilil sem se
ljudstva, ki trpi. Odložil bom šibo bolezni in
pomora in vrnem mu blagoslov zdravja in
življenja! Cez žive plote zrase v svet in iznad
grmad zleti pod solnce...“ Molite, hvalite
Roga! (Umrje.)

PRVI TLAČAN (vstane).  Bog bodi njegovi
duši milostiv! (Premolk.)

JERNEJ (prihiti z ljudmi, prvemu tlačanu):
Pisarja nismo ujeli. Na konju nam je ušel na
grad.

PRVI TLAČAN: Ce se je v zemljo udrl, ne
uide. Na grad za njim! In terjali bomo pra¬
vico za Rataja, sodbo za Križaja, za gospoda
Leonharda in grofico Katarino. Odprite tabor
in orožje kmečko v roke! Hitite!

LJUDJE (vzklikajo):  Na grad! Na kmečko
sodbo! Smrt pisarju!

PRVI TLAČAN (Marjetici):  Ne joči, dekle!
I črnošolca rešimo!

74

PETO DEJANJE.

Isto pozorišče kakor v izpremembi v tretjem dejanju.
■ Nebo rdi krvavo nad zahajajočim solncem.

GROF (sedi v naslonjaču in piše z gosjim pe¬
resom. Pred njim je velik folijant in zvonec.
Odloži pero in pozvoni).

JURIJ (pride in se pokloni).

GROF: Mrazi me. Pojdi mi po plašč!

JURIJ (se pokloni in odide).

GROF (vstane in gre proti vratom, ki drže v
Katarinine sobe. Bolan je in se mu vidi, da se
z vso silo premaguje, da se drži pokonci. Pred
vrati obstane in strmi v sobe):  Še mrtva lepa,
blaga, Katarina! In Leonhard, moj brat, ubogi
trudni romar! Odpustita mi, kar sem vama
hudega prizadejal!

JURIJ (pride s plaščem in ogrne grofa).

GROF: Se je pisar že vrnil?

JURIJ: Da, gospod! Eaš je konja hlevarju iz¬
ročil. In kliče nas, naj gremo stražit stolp in
vrata.

GROF: Naj pride sem! In kadar pozvonim,
vstopite vsi!

JURIJ (se pokloni in odide).

GROF (gre v Katarinine sobe).

PISAR (vstopi po kratkem odmoru, gleda po
dvorani, gre proti Katarininim sobam in ob-

75

slane strmeč pred vrati. Čez nekaj trenutkov
z grozepolnim glasom):  Gospod, ne pijte strupa
z njenih mrtvih ustnic!

GROF (se vrne, z očitajočim glasom):  Ne po¬
trebujem tvojih modrih naukov. Preveč sem
se po njih ravnal. Vsak mi je bil kaplja —
ne: zvrhan kelih strupa. Zdaj žge me v duši
bolj kot kužni ogenj v žilah.

PISAR: Gospod, bolni ste! Lezite! Najslovi-
tejša zdravila vam pripravim, ki ste jih dali
kupiti za milostno gospo. Njej ne morejo več
pomagati, a vas ozdravijo.

GROF: Kaj mi življenje! Kot plašč bi ga vrgel
z ramen in šel za Katarino.

PISAR: In kaj na onem svetu?

GROF (gre in sede v naslonjač):  Saj to je ve¬
liko vprašanje. Z neslišnimi koraki, čutim,
smrt prihaja. Že iztega roko, da me prisili na
kolena, že zgrinja rutico obsojencev, da mi oči
zaveže za mahljaj poslednji. Bistrost duha se
mi gubi v omotično brezmiselje in pred očmi
se mi utrinjajo zvezde iz noči molčanja. Hiteti
moram. (Pozvoni.)

PISAR: Cernu zvonite? Koga kličete?

GROF: Jurija in hlapce .

PISAR: Ne bodo prišli. Ukazal sem jim, naj
stražijo grad.

GROF: Zakaj?

PISAR: Tlačani so me dejanski napadli, ko
sem jahal skoz selo. Moral sem streljati, da
se rešim. Njih vodjo, ki jih punta, večnega
juda sem pogodil. Drli so za mano, a ko so
videli, da sem urnejši od njih, so me pustili.

76

A stavim glavo, da nam naskočijo grad še
pred nočjo. Strahotna zmeda, milostni gospod!
Pomislite: naša spletična se je zatekla k njim
in jih podpihuje.

GROF: Ker ni našla pravice pri nas! Saj je
jokala, se vila krog mojih nog in me rotila ob
umirajoči Katarini, a kaj sem vedel, kaj hoče!
Ko sem jo klical k mrtvi, je ni bilo več ...
(Iznova pozvoni.)

PISAR: Ne bodo prišli!

GROF: Pridejo.

JURIJ in nekaj HLAPCEV (vstopi z orožjem).

GROF (pisarju):  Glej, že tu stoje!

JURIJ (se pokloni grofu):  Milostni gospod, ne
vemo, kaj je zdaj povelje. Vi nas semkaj kli¬
čete, pisar nas pa na stražo goni. Pol hlapcev
vzel sem s sabo, pol jih pustil na stolpu in ob
vratih.

GROF (Jurija strogo):  Jaz sem vaš gospod in
ne pisar! Ukaži vsem hlapcem, naj pridejo!
PISAR (grofu):  Gospod, bolezen vam je vso
preudarnost vzela. Vse nas pogubite s tem po-
\ eljem.

GROF (pisarju):  Molči! Dobro vem, zakaj
tako ravnam!

JURIJ (je tačas stopil na balkon in zakliče na¬
vzdol):  Hej, straže! (Pogleda po dolini, ostrmi
in javi prestrašen).  Gospod, iz sela dere črna
truma tlačanov proti gradu. Vsi v orožju, s
helebardami, mušketami, kosami in cepci!

GROF (Juriju):  Pokliči hlapce in naj grad
odpro!

77

PISAR (poklekne pred grofa):  Na kolenih vas
prosim, ne vdajte se tlačanom razdivjanim!
Vas in nas po strašnih mukah pomore!

GROF: Sodbe njihove se ne bojim! (Juriju).
Pokliči hlapce!

PISAR (vstane, hlapcem):  Ne slušajte gospoda!
Zblaznel je od kužne bolezni!

GROF (hlapcem kazaje na pisarja):  Zgrabite
nepokorneža, ki gospoda ne posluša, in ga
zvežite!

HLAPCI (zgrabijo pisarja, ki se zaman skuša
ubraniti, in ga zvežejo).

GROF (med tem Juriju):  In ti pokliči hlapce!
JURIJ (zakliče preko ograje na balkonu):  Hej,
straže! Odprite vrata in pojdite gor! Gospod
tako ukazuje! (Se vrne med hlapce.)

PISAR (besno grofu):  Tako ravnate z mano,
ki sem vam zvesto služil dvajset let? Še pred
nočjo vam zlodej plača to krivico!

GROF (vstane):  Oba bo naju sodil Bog. Ne
bom besed izgubljal, kaj sem jaz grešil, kaj ti!
Pravica naj odloči! (Hlapcem).  Sholarja izpu¬
stite in pisarja v tisto vozo vrzite! Tam naj
sodbe čaka. Vse drugo sem napisal v to po¬
slednjo voljo! (Pokažite na listino.)

PISAR (poklekne pred grofa):  Usmiljenje, go¬
spod! Pri mrtvi Katarini vas zaklinjam: ne
pogubite me!

GROF: Dovolj besed! (Hlapcem).  Storite, kot
sem ukazal! Jaz grem... Katarina in Leon-
hard me čakata ...

(Odide počasi v Katarinine sobe.)

(Zunaj se zasliši hrum prihajajočih tlačanov.)

78

PISAR (plane pokonci):  Hudič in peklo, kmetje
so prišli! (Hlapcem).  Zabijte vrata, razvežite
mi roke in vse vas rešim!

PRVI, DRUGI IN TRETJI TLAČAN (pridrue
na čelu množice drugih skozi vrata).

JURIJ in HLAPCI (se umaknejo pred njimi).
PRVI TLAČAN (ko ugleda pisarja):  Tu je prvi,
ki ga iščemo! (Hlapcem).  Dajte nam pisarja!
JURIJ (stopi proti tlačanom):  Gospod ga je
ukazal zapreti v vozo, da tamkaj sodbe čaka.
PRVI TLAČAN: Nedolžnega človeka je umoril
med nami, zato ga bomo sodili mi!

PISAR (Juriju):  Ne poslušaj jih! Streljati
ukaži!

MARJETICA (se pregnete skozi tlačane):  Re¬
šite sholarja!

JURIJ (Marjetici):  I to je ukazal gospod!
(Hlapcem).  Pojdite, vozo odklenite!

MARJETICA in nekaj HLAPCEV (odhiti).
JURIJ (tlačanom):  Pisarja bi vam dal, a kaj
nam daste zanj?

PRVI TLAČAN: Življenje in prostost! 1 tebi,
Jurij, ki si nas pogosto šibal! Marjetica je pro¬
sila zate!

JURIJ: Ce se udarimo, ne vem, kdo zmaga.

PRVI TLAČAN: Ne besediči! Nas je cela
gmajna, vas samo peščica! Pisarja daj! Vse
drugo se pomenimo z gospodom!

JURIJ (hlapcem):  Dajte jim pisarja! Gospod
nam ni ukazal braniti ne sebe ne pisarja ne
gradu. Pojdimo!

79

HLAPCI (pahnejo pisarja tlačanom v roke):
Tu ga imate! (Začno odhajati.)

JURIJ (odide zadnji).

DRUGI in TRETJI TLAČAN (zgrabita pisarja).

PRVI TLAČAN (pisarju):  Tako se glasi naša
sodba: za smrt Križaje vo in druge tvoje grdo¬
bije tudi tebi — smrt!

PISAR (s stisnjenimi zobmi):  Od papežnikov
in tlačanov milosti ne bom beračil. Brž sto¬
rite, kar imate v mislili!

PRVI TLAČAN (drugemu in tretjemu):  Peljite
ga na mostovž in ga strmoglavite v globino!

DRUGI TLAČAN (pisarju):  Zmoli še moli¬
tvico, če znaš katero!

PISAR: Bolj znam moliti kakor vi, ki hlapci
ste hudiču!

TRETJI TLAČAN (sune pisarja proti bal¬
konu):  Hodi!

DRUGI in TRETJI TLAČAN (gresta s pisar¬
jem na balkon).

TLAČANI (se gnetejo za njimi.  Vse je tiho v
smrtni grozi).

PISAR (gredoč proti balkonu z globoko ver¬
nostjo):  Bleib bei uns, Herc Jesu Christ, denn
uberall jetzt Abend ist.. .

DRUGI TLAČAN (ko pride na balkon, zakliče
navzdol):  Možje, hej, vkup stopite! Nastavite
sulice in kose! Krepko držite, da na njih vam
obvisi!

PISAR (se strmoglavi z groznim vzkrikom v
globino. Vzkliki groze med tlačani).

80

DRUGI TLAČAN (pride z balkona, prvemu tla¬
čanu):  Končano! Kaj sedaj?

PRVI TLAČAN: Zdaj bomo govorili z grofom!
(Gre proti vratom v Katarinine sobe.)

TLAČANI (se zbirajo pred temi vrati).

PRVI TLAČAN (se pokloni pred vrati in go¬
vori skozi nje):  Vaša gnada, drugič smo prišli,
da nam daste odgovor za Rataja. Cela gmajna
vas vpraša po nas: ste krivi vi njegove strašne
smrti? (Odmor).  Kaj molčite? (Drugemu in
tretjemu tlačanu).  Soseda, stopita k njemu in
ga vzbudita, če ne sliši!

DRUGI in TRETJI TLAČAN (stopita v sobo,
a se nemudoma vrneta vsa prepadena).

DRUGI TLAČAN (prvemu):  Strah in groza!
Mrtev je.

SHOLAR (prihiti z Marjetico s hodnika).

JURIJ in HLAPCI (pridejo za njima).

SHOLAR (tlačanom):  Kaj počenjate?

PRVI TLAČAN: (sholarju):  Na grad srno pri¬
šli, da gosposko sodimo. Prepozno. Rog je sam
onravil z njimi...

SHOLAR: Kje je pisar?

PRVI TLAČAN: Cez mostovž smo poslali ga
na oni svet!

SHOLAR: Strahotna zmeda! Ali ste ob pamet?
Kdor z mečem hodi, meč ga bo končal.

PRVI TLAČAN (sholarju):  Za svoja dela je
zaslužil smrt! Kot z nami on, tako mi z njim!
SHOLAR (Juriju):  Kaj je grof napisal?

JURIJ (vzame listino z mize in jo da sholarju):
Tu berite!

81

SHOLAR (bere):  V imenu božjem naj deduje
grad in vse pravice grofov de Vacano sin po¬
kojnega mi brata Leonharda, sholar... —
(Vrže listino po mizi in vzklikne):  Ne, ne, ni¬
kdar! ...

PRVI TLAČAN (sholarju):  Kaj, vi? (Tlača¬
nom.)  Sosedje, novega gospoda našega po¬
zdravimo!

TLAČANI (se priklonijo pred sholarjem in se
trkajo na prsi).

SHOLAR: Nehajte! Nikdar, prisežem vam, ne
bom gospod nad vami! Sami ste priča, kam
gospodovanje pelje!

PRVI TLAČAN: A vi bi bili drug gospod nam
kakor prejšnji! Vi veste, kaj se pravi biti ubog
in tlačen.

SHOLAR: Nišem rojen za gospoda! Pristuje mi
pesem, zakon in pero, ne posli grajski, palica
in bič in samovoljna sila. Ostanem, kar sem
bil!

PRVI TLAČAN: Mi smo vam odprli vozo! Za¬
povedujte nam in slušali vas bomo!

SHOLAR (tlačanom):  Da rešili ste me, vam
Bog povrni! (Marjetici).  A tebi še najbolj,
Marjetica! (Tlačanom).  Zapovedovati vam pa
nimam kaj!

PRVI TLAČAN: Tedaj ravnajmo se sami! Za¬
žgali bomo grad, da več sledu ne bo za njim.

TLAČANI (vzklikajo):  Zažgimo! To bo vražji
kres!

SHOLAR: Stojte! Spoštujte mrtve! (Pokaže
proti Katarininim sobam).  Tam spi grofica
Katarina, grof Ludovik in romar Leonhard,

82

kot smrt jih je združila! Privoščite jim mir in
pokoj v sveti zemlji!

PRVI TLAČAN: Tedaj počakajmo, da bodo
pokopani!

DRUGI TLAČAN: Kleti so grajske polne vina!

TRETJI TLAČAN: In kašče zvrhoma nalo¬
žene! Škoda, da bi vse zgorelo!

TLAČANI (vpijejo vse vprek):  V kleti! Na ka¬
šče! Po vino! (Hlapcem).  Pojdite z nami, da
nam vse pokažete!

TLAČANI in HLAPCI (odidejo hrumeč po
hodnikih. Le Jurij ostane.)

JURIJ (pobere testament in ga ponudi sho-
larju):  Ni škoda, da zavračate grofovsko čast?
Zapisal vam jo je gospod, podložniki sami vam
jo ponujajo. Zdaj pojde vse po zlu.

SHOLAR: Kaj meni čast, denar in vse boga¬
stvo! Strah me je pred vsem! (Raztrga listino
in vrže koščke po tleh.)

JURIJ: Vaša glava, vaš svet! (Odide.)
(Od daleč se čaje pesem tlačanov, ki pojo do
konca dejanja):

Holaj, holaj, Ljubljana,
zdaj si že prodana
za tri rdeče čičke,
za tri tovore dnarjev.

SHOLAR (objame Marjetico okrog pasu):  Da
samo ti si mi ostala, duša!

MARJETICA (mu nasloni, glavo na ramo):  In
meni ti!

SHOLAR: Še kratek mrak in pod zvezde zvi-
hra plamen z zakletega gradu. Tedaj že bova
romala skoz noč naproti novim dnem, ti moja

83

in jaz tvoj... S teboj se ne bojim ne živih plo¬
tov ne grmad.

MARJETICA: Težko mi je ... Naj zadnjič še
gospo pogledam!

SHOLAR: I jaz se moram posloviti. Postlati
dam ji z rožami za večni sen med bratoma.
Oba sta jo ljubila. Sama jih bova spremljala
z ljubeznijo na zadnji poti!... Grofica ti je
bila druga mati in Leonhard, nesrečni romar,
oče moj! Pomoliva za pokoj dušam dragim!
(Gresta proti Katarininim sobam.)

To igro je uprizorilo prvič Narodno gledališče v Ma¬
riboru dne 17. novembra 1925. v režiji in inscenaciji
ravnatelja V. Bratine..

84

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA