Razne stvari. (Somboteljski Škof) bode dr. Steiaer, c. kr. dvorai kaplaa ia kaaoaik Velikovaradiaaki. (Prestavljtn) je ptujski profe8or Cafasso v Leobea. (Na Vrbi na Koroškem) je aemčur apijal: nEs aoll sichNiemaad uaterstebea nživio" za 8cbi-eiea", t. j. Sloveaci morate aiolčati ali nhoch" kričati, kedar se cesar po železaici mimo peljajo. To je Sloveace tam še bolje spodbadilo, ter 80 tako eilao upijali, da svitli cesar ai mogel čuti, aego aam: ,,Živio!" Tako je prav. Sloveaec se aaj zglasi aa 8loveaskej zemlji. (Kres) ima v svojem 9. saopiCi sledeče: Pesea zmagoaosae ljnbezni, Prošaje, Labud, Rokovajaška ljabica, Pod lipo, Spomladai počitek, Rudokopa, Boseaske zagoaetke, Obraz Rožaas- kega razrečja aa Koroškem, 0 imeaitaejšib električaih izaajdbab, Zgodoviaske črtice (Wiadischgraz), Geometrija, Drobaosti. (Domoljubi) ljutomerski, ormoiki ia baloški 80 akleaoli bodoče leto 701etaico učeajaka Miklošiča v Ljutomeru velikaasko proslaviti. Na čelu dotičaemu odbora je vaeačiliščai profe8or dr. Krek; vabljeai bodo vai Miklošičevi ačeaci, kar jih je kedaj imel. (Slovencev branijo) se Nemci v Tageapoati. Pravijo aže 13 Slovaaov imamo aa sredajej šoli v Leobau, sedaj pa še aam profesorja Žitka iz Ptuja seaikaj tiačijo. Kako bodo sloveaski profesorji ezgajali aemsko deco v aemškem, aarodaem dubu? Čujte, čujte, v deželaem odboru štajerskem! ter Tsliaite vsaj Nerace svoje, vzemite od aa8 jibove Nemce, a dajte aam aaše Sloveace domov! (NajhujŠi rogovilež nemŠki) v Maribora je profesor Nagele, rodom Duaajčan. Imaaio pismo v rokah, s katerim je pridaega Slo?eaca lovil za nemčevaloico v Sevaici pa je brco dobil. Slava zaačajaema učitelju, sramota takiaira lagodaim Nemcem, ki pri aas aa slovenskih tleb kraha služijo, a sloreaske učitelje v aarodao judeštvo zapeljajejo. Bog me, ako tukajšaje aemštvo uže takšaih amazaaib sredstev potrebuje, potem ai vredao, da ae obraai pa tudi takšai ljudje, kakor je g. Nagele, ga ae rešijo. (Politično druUvo v Slov. Gradci) obbaja v aedeljo 17. septembra t. 1. v g. Gtlatberjevej dvoraai ob treh popoldae občai zbor. Daevai red: 1. aagovor predsednikov, 2. volitev aovega odbora, 3. poročilo g. baroaa Godelaa o svojem delovaaji v državaem zborn, 4. Govor o poličnem položaji v Avstriji aploh ia Sloveacev po8ebej. Želeti je, da se odeležijo vsi društveaiki ia volilci ovega okrajal (Nova knjiga) je nFizika za aižje gimaazjje, realke ia učiteijiača. Spisal ia založil Jakob Če bular, c. kr. višje realke profeaor v Gorici. Drugi del izide se v teku bližajega semeetra. Kajiga je izvrstaa ia jo aaj starejši Sloveaci tudi čitajo, da poizvedo za lepe izraze, katerib imamo za zaaastveao prirodoslovje. (Urednik lista (nLandboteu) prosi, aaj 86 mu poioča, kakšao ceao iaia v vsakem kraji sad, tolkla, pozaeje mošt ia viao. Iz nLaadbote" zajemlja tudi rSlov. Gosp.'* za ^Gospodarstveao prilogo". (Znani Hammer - Amboss) je v mariborski kasiai pri baaketu po razkritji cesar Jožefovega apoaieaika aapil spodaje-štajerskiai iaestom, ter jiai čestital, da stojijo nauf urdeutscher Erde". Videti je, da je dr. Scbmiderer moial biti slab dijak, ali je pa zelo pozabljiv človek. Mestaa tla spodaještajerska 80 le toliko ^urdeutsch", kolikor 80 aemške zemlje predaiki sedaajib Scbmidererjev, Tappeiaerjev, Gaateigerjev itd. aa svojih črevljiv seboj priaesli, drugo je bilo ia je se — sloveaako. Poslužimo z dokazi, ako hočejo. (Vpisovanje.) Na štajerskem deželaem spodajem gyoiaaziji v Ptuji bodo se vpisovali učeBci 14. ia 15. t. m, od 8.—12. are zjutraj. (Vitezplem.Waser) slavai kaadidat za ,,Fraakfurt" 1. 1848 sel je po aazBaailu židovsko-aemške ^Tagespošte" v Celovec, da taaaoŠBJe deželae 8odflike predstavi cesarju. Ni dobil te čaati, marve6 g. plem. Veat je dobil povelje, da završi predstavljeaje. (Mati nCeljanka") je grdo opsovala jezuite, ki 80 bvale vredao obbajali sv. misijoB pri sv. Vidu Ba Dravakem polji. Svojemn siačku \n lisjakn nKmetskemu prijatelju", pa je aaročila, po trikrat reči: Bog pomagaj, kedar b. pr. Rakusch ali Glaatscbfligg, ali Cottel, ali jud SoBaeaberg hrcae. Se ve\ drugače bi pobožai kmetje preraao volka zaslutili pod debelo ovčjo kožo. (Wildhau»a naveličal) se je grozao ačeai vitez Karaeri, ki vselej solze toči, kedar zmisli, da mu je oča pozabil zapastiti Bemško ime, kajti čuti vaebi le za aemštvo goreče srce. Želi zapustiti Wildhaus ia aebvaležae SloveBce, ki ie aiti za ajegove jim darovaae ^Kmetske prijatelje" ae aiarajo. (PreS. gosp. Fr. JuvanSic), kaaoaik ia dekaa pri Novicerkvi so 9. daa t. m. stopili v 81. leto svoje dobe. Iz tega vzroka so jim v predvečer faraai piiredili podokaico ia ko eo možnarji pokali, 80 po razaih gričih goreli kresi. (VMuri utonil) je 121etai deček Feliks Murko iz Maate. (Srbski kralj Milan) mudi 8e v kopeli v Gleicbenbergu. (Slatinski ravnatelj) je od aemškega deželaega odbora imeaovaa ae morebiti kakov spretea Avstrijaa ia potrebea lepe plaČe aa leto 3090 fl., ampak pruski prišlec Geutebrtick v Gradci. Pod ajegoviai vodstvom je velika cukraraa fabrika aa aič prišla, a oa je sedaj bogat mož. (Spomenik cesarju Jožefu) razkrili 80 pretečeao aedeljo v Mariboru pa veliko žvekali o aemštva ia tako pokazali, da jim n\ bilo toliko za cesarja mar, kakor za aemško-liberalao demoaštiacijo zoper sedanjo vlado, sv. Cerkvo ia Sloveoce. (V pokoj stopi) učitelj g. Fraac Golob. (Nekatere pošte) a. pr. oaa v Središči, deiajo preiemaikoai nSlov. Gospodaija" ueprilik. Dotičai aaročaiki so pro.šeui piitožbo vpisati v pritožao kajigo (Bescbwerdebuch), ki jo ruora vsak poštar aa zabtevaaje predložiti, poteai aa.i to aazaaaijo opravaištvn, ki vloži potem tožbo pri poštaeaa visjem ravaateljstvu v Gradci. (Častno srenjčanstvo) podelila je sreaja av. Barbarska v Halozah g. profesorju J. Ziteku v piisuaaje ajegovega požtvovalaega domoljubja. (Cerkveni glasbenik) objavlja v 9. štev. 8ledeče: Palestiiaa, Sostava orgelj, Pesmaričica po številkab za aežao mladiao, Dopisi, Razae reči, Oglasaik. Priloga ima: Credo od g. Foersterja.