Letnik XXXVI ;ena 150 din ŠtevilkaS PIROVA ZMAGA? NEi Zakaj mislimo,da akcija okoli štafete ni bila Pirova zmaga? Zato,ker smo prvič zagovarjali neko mnenje,ki smo ga prej preverili vpraksi.Za nami stoji velika večina študentov in to tistih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z njimi in okoli njih. In prav zato mislimo, da je 40%-na udeležba na samo-odločbi o štafeti za UK ZSMS uspeh, ne pa nezaupnica. Molčeča večina nas ne zanima in napada študentke Andreje Telban v pismih bralcev Delove sobotne priloge, 10.1.1987 , kjer trdi, da študentje, ki niso prišli na samoodločbo, ne pristajajo na ta način odločanja ter da so samoodločbo bojkotirali - ne moremo Jsrpati resno. Če zanemarimo tistih nekaj bolnih ali drugače odsotnih študentov, ki jih kolegica Telbanova veselo šteje za svoje somišljenike, . pa kar številne kolege, ki jih te stvari ne zanimajo ali pa ne verjamejo, da se da proti obredom karkoli doseči. pa naj povemo, da je imel vsak študent (tudi Andreja Telban) možnost, da pove svoje mnenje o samoodločbi še pred njeno izvedbo v svoji osnovni mladinski organizaciji. Tako se je na Višji ioli za notranje zadeve večina študentov odločila, da samoodločbe ne bodo izvedli in je tudi niso. če pa Andreja Telban in njeni idoli mislijo, da jim delegatski sistem, ki ga je P UK ZSMS do potankosti izpeljala v praksi, ne odgovarja, naj svoje bajonete obrnejo drugam. Sploh pa je lastnost režimov, ki se imajo za Leninove dediče, da si molk |astijo kot pritrditev in da se jim komajda kdaj zdi redno preveriti, ali Ijudje res hočejo tisto, kar oni >čno v imenu Ijudstva oz. delavskega razreda. ti samopašni diktatorji dobro vedo, da ne fadajo po željah Ijudstva, se najbolj bojijo neposrednega tražanja mnenj in se zato tako krčevito branijo ferenduma in neposrednih volitev. i najmanj pa pnstajamo na očitek,da za takšne pobuae i ŠE POMNITE TOVARIŠI Predsedstvo Univerzitetne Konferen-ce je ostalo v svojih stališčih dosledno. Zato se je tudi zavzelo za ukinitev šta-fete ter za preoblikovanje praznovanja dneva mladosti. Vendar pa takšna do-slednost nekaterim očitno ni všeč. Na-padi, ki jih je bilo predsedstvo deležno v času od sprejetja zaključkov in organi-zacije protestne akcije »klesanja štafe-te« pa vse do danes pričajo ne samo o pomembnosti vprašanja temveč tudi o njegovi politizaciji (čeprav bi to morala biti »mladinska« zadeva) ter o pomanj-kanju politične tolerance s strani ostalih organizacij v bližnji in daljni okolici. Or-ganizatorjem se očita posmehovanje, nekultura, »da so šli predaleč« ipd. Oči-tajo nam celo napade na bratstvo in enotnost in omalovažovanje imena ter dela predsednika Tita. Vse take napade ostro zavračamo, hkrati pa se tudi ne moremo strinjati z stališčem UK ZKS, ki celot rdi da smo »v krizi« in nam želi pa-ternalistično priskočiti na pomoč. Zdi se nam nesmiselno, da bi bila v krizi orga-nizacija, ki ima prvič v svoji zgodovini več tisočglavo podporo in ki svoja sta-lišča verificira v javnosti. V krizi je tisti, ki deluje forumsko in ki svojih stališč niti ne preverja v praksi, niti ni tega v svoji celotni zgodovini ni smatral kot potreb-no ali celo nujno dejanje. Demokracija ne more biti zgolj fraza, s katero po mili volji pometajo forumski intelektualci, demokracija mora pomeniti stičišče odprte družbe, predstavljati mora pre-sek političnih, ekonomskih, etničnih in ostalih skupin. Pluralizem interesov pa predpostavlja soočanje tudi v temelju različnih pojmovanj, zato tudi našo akci-jo smatramo kot zgolj demokratično de-janje in nikakor ne kot zlouporabo de-mokracije. Kot tako so jo označili tisti, ki si pod demokratičnostjo predstavljajo monolitnost celotne družbe in nemo pri-trjevanje forumskim sklepom. Univerzi-tetna Konferenca ZKS ne samo, da sploh ni podala svojih stališč o štafeti, temveč je s svojimi napadi na predsed-stvo UK ZSMS napadla tudi vse tiste študente, ki podirajo taka stališča. Pri tem predsedstvu oponašajo tudi nede- mokratičnost, čeprav je ravno to pred-sedstvo s široko podporo članstva in verifikacijo svojih stališč storilo prav ne-navaden in za naše razmere nepričako-van demokratičen korak. Bilo bi več ka-kor potrebno, da tudi komunisti, če se čutijo za to dovolj sposobne, storijo tak korak in poskusijo znotraj Univerze do-kazati svojo demokratičnost. Na osnovi česa je torej UK ZKS prišel do svojih stališč? Za predsedstvom kljub vsem napadom in celo pritiskom stoji član-stvo. Kdo torej stoji za stališči (ki jih sploh niso podali!) komunistov? če je Univerzitetna Konferenca ZKS pripra-vljena na argumentirano razpravo, po-tem naj tudi ona svoja stališča preveri med študenti na Univerzi, tako kot je to storilo predsedstvo. Bilo bi več kot zani-mivo primerjati rezultate take akcije. Gotovo bi povedali več, kot pa za lase privlečene obtožbe o »nedemokratično-sti«. Tembolj nenavadne so te obtožbe, ker jih izreka organizacija, ki svojih sta-lišč očitno (tako kot njene bratske orga-nizacije) na želi preverjati v javnosti. TRIBUNA-STRAN 8 Očitno nekaterim ni všeč nova in nefo-rumska oblika delovanja mladine in to so seveda tisti, ki v svojih akcijah zme-raj znova delujejo samo in zgolj forum-sko. Kaj torej pomenita besedi demo-kracija in javnost za take organizacije, lahko torej samo ugibamo, saj so to poj-mi, do katerih se predstavniki takih or-ganizmov pri ponavljanju svojega globo-koumne politične poštevanke še niso povzpeli... Še enkrat moramo poudariti, da pred-sedstvo smatra štafeto kot nepotreben in bombastično napihnjen obred, ki ni-kakor ne odslikuje položaja in aspiracij mladih, temveč je lahko zgolj karikatura le-tega. Tak simbol tudi ne more slikati bratstva in enotnosti. Kdor trdi kaj take-ga, ta se mora zavedati da ni »splošne-ga bratstva in enotnosti2, obstaja zgolj konkretno, in to pomeni zavzemati se za monolitno, neestetsko in povrhu še dra-go ter groteskno sliko, ki je resničnemu bratstvu in resnični enotnosti lahko samo v posmeh. Razen tega: do enot-nosti je mogoče priti samo skozi različ-nost. Vsi mi pa čutimo, da je prav ta ra-ven s takim slikanjem prizadeta. Mla-dinska organizacija Jugoslavije nima svojega programa, ki bi se v temelju razNkoval od drugih organizacij. Pose-duje zgolj variacijo partijskega in to kar prikazuje na stadionu je v službi ideolo-gije in v službi čisto konkretnih politič-nih interesov. Kot »starostniška« torej organizacija »mladincev« enostavno ne more trditi, da je ideologija, ki jo izražajo monolitna struktura na stadionu tudi ideologija vseh mladih. Ti mladi so rav-no tako kot celotna družba drugače misleči-to pomeni, da so različnih poli-tičnih, verskih, etičnih svetovnonazor-skih prepričanj. Mladinska organizacija torej vseh teh prepričanj niti ne izraža, niti ne sprašuje po njih/kot starostniška organizacija tega niti ne more/zato eno-stavno cepi različno in vse združuje pod kapo enakega. Problem, ki se razkrije tukaj je politične narave. Mladinci prav tako kot vsi ostali člani družbe ne potre-bujejo slavljenje mladosti/zakaj tak nar-cisizem? Zakaj ne slaviti modro sta-rost?/ temveč možnost svobodnega iz-ražanja svojih stališč, potrebujejo, tako kot vsi ostali člani te družbe, možnost svobodnega združevanja v organizacije in formuliranja političnih stališč. Le tako bodo še mogoča praznovanja-starih in mladih, ki bodo seveda nujno različna. Umetno slaviti mladost je zato popoln nesmisel. Niso mladi posebnosti te družbe, pač pa ta družba, vključno z mladimi ne more izraziti svojih posebno-sti. To je problem. Zato je tudi forma štafete nekaj, kar se definitivno ne da napolniti z novo vsebino. Potrebno je zanikati formo samo. I. Napad na Tita in njegovo delo, to je nasledni očitek. Očitno je brez vsake teže. Tito je bil velik človek. In samo to. Očitno pa tisti, ki tega človeka kujejo v nebo na najbolj grob način omalovažu-jejo njegovo delo, čeprav trdijo, da se borijo za njegovo ime. Kajti kaj je lahko večji cinizem, kakor pa tega človeka, re-volucionarja, ki je vse svoje življenje po-svetil Ijudstvu in zmeraj trdil da pripada proletariatu povzdigovati v nebo, v ne-kakšne aluminjaste in izumetničene skulpture? Mar si je ta človek zaslužil, da pozabljamo na njegove človeške vrli-ne ter ga s preoblikovanjem v božan-stvo pravzaprav degradiramo? Komuni-sti ste se zmeraj borili proti mistifikaci-jam, proti nadzemeljski in odtujeni obla-sti, razum naj bi bilo vaše glavno orožje. Mar boste dovolili, da se vam prikazni, proti katerim ste vedno nastopali, povr- nejo v podobi mrtvega Voditelja? Kje je torej vaša komunistična poštenost, za-kaj vas morajo mlade generacije opo-zarjati na take sramotne napake. Mar ni že SKRAJNI ČAS, da človeka, ki se je sam imel za pripadnika Ijudstva vrnemo temu Ijudstvu, namesto da ga postavlja-mo v božanske višine? In kako je bilo z Ijudmi, ki so jih častili kot bogove, to nam lahko pove zgodovina. Spomeniki lahko padejo, pomembna dela nikoli. Pustijo torej ritualno prakso, ki ne bo v ničemer rešila naše usode. Kajti brat-stvo in enotnost se utrjuje z enakoprav-nim in tvornim sodelovanjem, ne pa z monstruoznimi in napihnjenimo manife-stacijami. II. Nenavadna so tudi stališča tistih, ki nas opozarjajo, da za take stvari tre-nutni položaj ni primeren, da še ni »na-počil čas«. Kdaj pa je sploh pravi čas, tovariši? Kadar čakaš na take trenutke in tehtaš sile, takrat tudi ničesar ne sto-riš. In vsi vemo, kdo je čakal na trenutek odločitve ter končal kot izdajalec ... Naj torej pozabimo na svoja prepričanja ter na prepričanja vseh tistih, ki stojijo za nami? To bi bilo gotovo še večje izdaj-stvo. kako bi torej vi, tovariši, izvršili svojo revolucijo, če bi čakali na razmer-je sil, ki bi popravilo vašo bilanco? Očit-no se torej vaša razmišljanja sedaj in v preteklosti nekoliko razlikujejo. Je to mar nedoslednost ali kako? Leta so tukaj. Včasih se je KPJ za-vzemala za neposredne in tajne volitve. Toda tega je že davno. Potem pa vojna, reforme. In starost... Da, leta so že tu-kaj... Še pdmnite, tovariši? Predsedstvo Univerzitetne Konference TRIBUNA-STRAN9 ZLOUPORABA DEMOKRACIJE »Zlouporaba demokracije« se je glasil naslov v večini časopisov, ki so 12. 12. 1986 skoraj popolnoma identično opisovali protestno akcijo Ijubljanskih študentov proti štafeti mladosti. Ne presenpča nas toliko nenavadna podobnost naslovov in skoraj eneka vsebina tekstov pod njimi, saj je šlo v glavnem za agencijsko poročilo, kakor pa potvarjanje dejstev v poročilu sa-mem. Monolitnost komentarjev je v na-šem tisku namreč zakonitost ki ne priča toliko o duhovni invalidnosti novinarjev kakor pa o posebnem, prav gotovo za-skrbljujoče nesamostojnem položaju naših glasil, ki se ne morejo znebiti poli-tične kontrole svojega pisanja. Vendar pa sis Tanjug gotovo ne bi smel dovoliti tega, da potvarja dejstva. Kako naj si razlagamo poročilo, da so Ijudje z ogor-čenjem spremljali akcijo mladincev ter da je samo »nekaj« ter peticijo tudi pod-pisalo. Peticijo je namreč v kratkem času podpisalo (peticijo proti štafeti) okoli 2400 Ijudi, ki so celo v dolgih vr--stah čakali, da bi lahko izrazili svojo vo-Ijo ter s tem podprli organizatorje. V zgodovini socializma so bile to gotovo zelo zelo redke vrste, ki niso bile vrste za osnovne življenjske potrebščine ali za bone, temveč vrste izražanja solidar-nosti. In ti Ijudje so svoje strinjanje tudi odkrito in ne samo s podpisi izražali. Tanjugovo poročilo torej ne moremo je-mati drugače kot pa zavestno manipu-lacijo z javnostjo, manipulacijo, ki očitno računa s podporo (prepisovanjem) ostalih medijev. Tako bi se lahko tudi strinjali z naslovi v vsem jugoslovan-skem časopisju. Resnično je šlo za zlouporabo demokracije, zlouporabila pa jo je naša eminentna agencijska ^jMVi^foa^ hiša, popolnoma hladnokrvno in očitno brez vsakršnih posledic... Drugič V izjavi, ki jo je dal Geza Bačič in ki je objavljena 12.12.1986 v Večeru, je pri-sotna druga ne-resnica, ali drugače re-čeno, Jaž^Omenjeni tovariš namreč trdi, da »večina mladih v Ssloveniji spoštuje štafeto mladosti in meni, da je treba še naprej gojiti to obliko medsebojnega spoznavlanja, manifestacijo bratstva in enotnosti, vendar z novo, aktualno vse-bino.« Če omenjeno trditev še lahko spre-jmemo kot samoprepričanje nekega funkcionarja, pa ježe naslednji stavek nova potvorba. »To je pokazalo tudi raziskovanje slo-venskega javnega mnenja« trdi omenje-ni tovariš - »v njem je večina podprla štafeto mladosti, sodila pa je, da ji je treba dati aktualnejšo vsebino«. V raziskavi slovenskega javnega mnenja, ki jo opravljajo naši priznani so-ciologi in ki v marsičem kaže dejanski presek mnenj v slovenski družbi,namreč vprašanje o štafeti ni bilo nikoli zasta-vljeno. Tako kot ni bilo zastavljeno le-tos, tudi v preteklih letih ni bilo v razi-skovalnem projektu in s tem so seveda lažni tudi vsi domnevni rezultati, ki jih navaja Bačič. Priča smo torej že drugi »zlouporabi demokradje«. Naj si to raz-lagamo zgolj kot slučaj ali pa kot očitno nepoznavanje problematike, vseeno ostaja dejstvo, da si takšnih potvorb to-variš Geza Bačič kot sekretar predsed-stva RK SZDL Slovenije ne bi smel do-voliti. To so nizki udarci, ki v političnem dialogu poštenih in odgovarnih Ijudi ne bi smeli imeti prav nikakršne domovin-ske pravice. Pri tem pa se moramo za-vedati tudi tega, da lažna novica kljub svojemu kasnejšemu popravku že do-seže namen in je škoda tako rekoč ne-nadomestljiva. V vsakem primeru gre tudi tu za očitno zavajanje javnosti in to-liko bolj zalostno je ob tem tudi dejstvo, da celo takšen znanstveni projekt, kot je raziskava slovenskega javnega mne-nja ni več imuna pred zlouporabami. Ker gre za znanstveno preverjeno delo je zlouporaba takega projekta še toliko bolj ogorčenja vredna, saj gre za rezul-tate, ki imajo objektivno vrednost in uži-vajp zaupanje širokega kroga Ijudi. Ze po teh kratkih pripombah se lahko z zaskrbljenostjo vprašamo o tem, kak-šni so torej etični in moralni nazori Ijudi, ki jih smatramo za naše vodilne in ki na veliko opletajo s pojmi demokracije, pri tem pa se nedržijo najbolj osnovnih pra-vil javnega obnašanja. Resnicoljubnost in poštenost bi mo-rali biti predpogoj vsakršnega dialoga, vendar pa nam oba našteta primera ka-žeta, da je napihnjeno parolarstvo in ne-odgovoma uporaba javne besede za številne politike še zmeraj enostavna in uporabna bližnjica za dosego sumljivih ciljev. Takšno poročanje o akciji Iju-bljanskih študentov očitno ne moremo imeti samo za slučajno. Očitno nekomu ni do vega, da bi resnica prodrla do za-vesti bralcev. Vendar pa je gotovo, da resnica prej ali slej bo prodrla na plan. Vprašanje je samo kdaj, s kolikšno za-mudo in ob koliki družbeni škodi. Ker nam ni vseeno za usodo te družbe in ker se zavedamo, da lahko takšno poro-čanje ter neodgovorno dajanje izjav vodi samo še do večjih uzurpacij oblasti ter vsiljevanju lažnih mnenj, zato tudi OSTRO PROTESTIRAMO PROTI MANI-PULIRANJU Z JAVNOSTJO ter poziva-mo vse institucije in celotno demokra-tično javnost, da se tudi v bodoče upre vsem podobnim poskusom zavajanja. predsedstvo Univerzitetne Konference ZSMS, Ljubljana IGRAJ KAO ŠTO SVIRAJU 5AVEZNI ODBOR ZA PROSLAVU jANAMLADOSTI ^asDisuje konkurs za SCENARIO ZA- /RSNE SVEČANOSTI PROSLAVE )ANA MLADOSTIZA 1987. GODINU Cilj konkursa je da omoguči što ve- am broju kulturnih stvaralaca iz cele ^emlje da daju svoj stvaralački doprinos hbeležavanju Dana mladosti sa novim Konceptima i novim idejama u 1987. go- jini. Propozicije konkursa: pravo učešče na konkursu imaju jutorske grupe i pojedinci iz cele SFRJ. Scenario treba da predoči celovit Ljnetnički čin i da odražava: [*- kultumo-umetnička dostignuča u Itvim oblastima stvaralaštva mlade ge- sracije, kao i rad stvaralačke aktivno- .i mladih, - kulturno stvaralaštvo naših naroda fnarodnosti uključujuči i savremene iz- ^ze i kulturno nasledje, "*- jačanje odbrambene sposobnosti 5FRJ kroz nastup pripadnika JNA, - trajnu opredeljenost mlade genera-.. i da neguje i razvija tekovine socijali-tičke revolucije i sledi misao i delo dru--iTita, - jasnu socialističku samoupravnu i asvrstanu opredeljenost naše zemlje. U sadržaju Scenaria treba na odgo-irajuči način izraziti ovogodišnje zna-ajne jubileje: 50 godina od dolaska ruga Tita na čelo KPJ; 40 godina iz-radnje omladinske pruge Šam,ac-larajevo i 200 godina rodjenja Vuka iradžiča. Grupa za realizaciju če na osnovu us-Djenog Scenaria pripremiti program aji se realizuje 25. maja uveče na Sta- >nu JNAu Beogradu. |- Savezni odbor če usvojeni Scenario igraditi sa 250.000 dinara što pred- avlja nagradu za izabrani rad i otkup ¦itorskih prava. Savetni odbor če otkupiti jedan broj Idova za koje bude smatrao da zado-)ljavaju u odredjenim delovima ili u ce- sti i nagraditi ih po proceni žirija. Radove sa podacima o autorima i tač->m adresom slati na adresu: SAVEZNI ODBOR ZA PROSLAVU )ANA MLADOSTI BulevarLenjinabr. 6 11070NOVIBEOGRAD. | Rok za predaju radova je do 12. janu-rai987.godine. ' Radove pregleda žiri Saveznog odbo-iza proslavu Dana mladosti, a rezultati biti objavljeni u listu »Mladost« u 5ju od 2. februara 1987. godine. IGRAJ KAO ŠTO SVIRAJU ali kako napisati scenarij za zaključno prireditev Dneva mladosti Pomen naše partije je po-trebno večkrat podčrtati. To kaže tudi konkurz scenarija za zaključno prireditev 25. maja na stadionu JNA v Beo-gradu. Množična manifestaci-ja Kim II Sungovega sonca se ohranja, veliki zlet in poska-kovanje mladega mesa z »umetniško« ideološkim na-bojem označuje in pozdravlja pomembriejše obletnice. Na prvem mestu je obletnica »50. let prihoda tovariša Tita na čelo KPJ«. Prva je torej partija. Toda nekje ob robu, ta-kole mimogrede, se postavi vprašanje kaj ima partija opraviti z mladino, z mla-dinsko organizacijo. Po konkurzu sodeč bi lahko sklepaii le dvoje: da je partija sestavni del mladine, ali pa obratno, da ima partija primat nad mladinsko orga-nizacijo. Ker prvo ni mogoče, že zaradi • starostne omejitve članstva v ZSM, nam ostaja ie drugo. Partija si lasti pravico odločati o ZSM, čeprav je več kot jasno, da so s SKOJ opravili že pred več dese-tletji. Ob tem, da ima največjo vlogo par-tija se izlušči tudi dejstvo, ki ga ni mo-goče prikriti: celotni koncept štafete, od prihoda pa do zaključne manifestacije 25. maja nosi s seboj famo mrtvega vo-ditelja. Še vedno je z nami, pravzaprav nad nami. Štafeta ni samo simbol mla-dosti in bratstva in enotnosti in ... am-pak je vse to združeno v Ijubezni in po-korščini voditelju. Iz prikritega je to po-stalo očitno v scenariju prireditve v letu 1984, z belo lebdečo podobo in klečeči-mi mladinci pred njo. Naslednji namig, ki ga pisec scenarija MORA upoštevati (tako kot tudi vse ostale »namige«) je 40. obletnica iz-gradnje proge Šamac-Sarajevo. Tu se ni mogoče ubraniti znanih floskul s so-cialrealističnimi pristopi brigadirske enotnosti, izgradnje, svobode, pripad-nosti, Ijubezni... vprašanje v čas, ko se je fanatično verjelo in zaupalo v lepšo bodočnost. Tretji sklop obveznega čtiva za pisce scenarija pa je najbolj presenetljiv: obe-ležil naj bi 200 let rojstva Vuka Karadži-ča. Tito, partija, izgradnja po vojni - za celo Jugoslavijo. Toda takoj postavljam pod vprašaj pomen proslavitve Vuka Karadžiča. Oče pismenih Srbov je za-gotovo pomemben za Srbe, za nas, ki imamo nekoliko drugačne korenine pa je enako pomemben kot kitajski cesar. Seveda lahko predpostavimo, da so razpisniki konkurza želeli umetniški program poglobiti s spominom na knji-ževnika. Na kateregakoli. Izbira ni bila lahka, v ožji izbor so prišli začetniki po-sameznih književnosti. Koga izbrati? Zakaj ne predstaviti vseh, saj je, konec-koncev še nekaj pomembnejših obletnic (400 let Trubarjeve smrti, ker je v ča-sovno oddaljenejša)? Problem torej ni v tem, da izbrati književnika, ampak kak-šnega. S tem pa se dotaknemo gordij-skega vozla nacionalno raznolike Jugo-slavije. Nemogoče bi bilo pričakovati, da bi po dosedanjih izpadih (133, civilno služenje vojaškega roka, štafeta!) slavi-li Trubarja. Pomen Vuka Karadžiča ni v tem, da je začetnik neke književnosti, pomembno je, da pripada in predstavlja določeno nacionalnost. Ohranja identi-teto, tisto kar je lastno le nekaterim. Toda to sebi lastno lastnost proslaviti v svojem krogu ni nič slabega, vsaj dokler ne vsiljujo tega drugim. Z manifestacijo, ki naj bi pripadla vsem mladim Jugosla-vije, pa se izpolni tisto drugo. Simona Faifar KONEC ŠTAFETE - VSE DOBRO Ob dogodkih, ki so v zadnjih devet-najstih dneh pretresali Ijubljano najbrž ni potrebno dajati detaljnejših opisov, saj so doživeli širok odmev tudi izven meja Republike. Gre seveda za dva do-godka, ki ju je organiziralo predsedstvo UK ZSMS v Ljubljani: za stojnico na Plečnikovem trgu in za samoodločbo med študenti na Ijubljanski Univerzi. Da bi o rezultatih obeh akcij Predsed-stvo obvestrlo javnost, je bila 22. 12. 1986 sklicana tiskovna konferenca. Za-radi zlonainernih interpretacij in laži, ki jih je objavil v zvezi z obema dogodko-ma jugoslovanski tisk, je bilo Predsed-stvo prisiljeno demantirati nekatera sporočila in podati obširnejšo informa-cijo o razlogih za svoje zavzemanje za ukinitev štafete. Ti razlogi so naslednji: • Štafeta mladosti ni Titova štafeta pač pa Štafeta miadosti. Daleč je že leto 1956, ko je pokojni predsednik sam dal pobudo, da štafeta nebi nosila več njegovega imena. Po njegovi smrti pa žal lahko ugotovimo, da se Štafeta mla-dosti samovoljno preimenuje v Titovo štafeto vselej takrat, kadar je pod vpra-šaj postavljena smiselnost prireditve ali porabe proračunskih sredstev. Ker gre za štafeto mladosti je popol-noma jasno, da naj o njej odločajo mladi sami. Naloga mladinskih organizacij je v tem, da omogočijo to odločanje na naj-demokratičnejši način. • Štafeta mladosti se interpretira kot manifestacijo, ki demonstrira bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in na-rodnosti. Ta interpretacija govori pred-vsem dvoje: prvič, da Štafeta mladosti ni mladinska prireditev, saj bratstvo in enotnost vendar ni omejeno na starostno skupino od 15 do 25 let, in drugič, govori o veliki laži, ki jo ta prire-ditev nosi s seboj. Dejstvo, da je jugo-slavija neenotna v vrsti vprašanj je na prvih straneh časopisov že deset let. Če mu potemtakem služi manifestacija bratstva in enotnosti? Ničemur druge-mu, kakor prikrivanju obstoječih ne-enotnosti in razlik v državi. Lahko bi re-kli, da prej služi odvračanju mladih od reševanja in soočanja s problemi pri-hodnjosti in sedanjosti Jugoslavije kot pa utrjevanju bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi. Take prireditve torej ne moremo razu-meti drugače kakor zlorabo mladinske aktivnosti v ideološke namene. Štafeta sama bratstva in enotnosti ne utrjuje, kaj šele da bi ju proizvajala. Enotnost se vzpostavlja z drugimi mehanizmi, tako ekonomskimi kot političnimi. Pri tem je štafeta zgolj nepomemben simbol, ne-pomemben zato, kerne obstojijo mate-rialni temelji »bratstva in enotnosti» kot so delitev dela, materialni interesi in ko-operacija. Zato zavračamo zlonamerno obtožbo, ki nasprotovanje štafeti enačijo z rata-pljanjem bratstva in enotnosti. Te ob-tožbe, ki so pogosto prisotne v jugoslo-vanskem tisku, ne le popolnoma bloki-rajo vsakršno možnost za dialog kaj šele za demokratično razpravo, pač pa tudi pričajo o stanju mednacionalnih od-nosov, ki ga z najmilejšo besedo ozna-čujemo kot nestrpnost. O veljavnosti naših zaključkov glede narave Štafete mladosti nas prepričuje tudi podrobnost o zaključni prireditvi, ki se s štafeto vsebinsko povezuje, oziro-ma predstavolja njen vrhunec. Ta prire-ditev MORA letos obeleževati poleg redne obletnice ZKJ in drugih z mladino nepovezanih zadev tudi 200 letnico Vuka Karadžiča. Ta zahteva nas prepri-čuje, da se nam s Štafeto in Dnevom mladosti obeta bratstvo in enotnost ne le v obliki monolitnega gibanja na šta-dionu JLA, pač pa tudi v propagiranju monolitnega kultumega izročila. Enotno kulturno izročilo pa je mimogrede nega-cija različnosti nacionalnih identitet med katerirni naj bi se s pomočjo teh prireditev stkale trdnejše povezave. • Kot zadnji argument ki nas prepri- čuje v to, da vzstrajamo na zahtevi po ukinitvi štafete, navajamo proračunska sredstva. Štafeta mladosti je po Titovi smrti postala izgovor ali sredstvo za čr- panje denarja iz občinskih republiških in zveznega proračuna. S Štafeto mlado- Sti, ki jo nekateri podkrepijo s preimeno- ********** ********** ********** **••****•• *•••••*•** • ••••••••• **•*•••••* *•*•••*•*• **••••••** ********** ********** • •••••*••• • * . • • • • * * * * *•*•••••** ********** *********** *•*••**•** *••••*•*•• ********** vanjem v Titovo štafeto, se da odkleniti še tako trdno zaklenjeno ključavnico in izprazniti še tako skromno blagajno. Štafeta, s katero se legitimira načrtno trošenje proračunskih sredstev ni upra-vičena ne v sedanji ne v kakršnikoli dru-gi obliki. Trditev, da gre za Titovo štafe-to stvar spreminja zgolj v toliko, da nam pokažejo, da se tisti, ki ta sredstva za-htevajo ne ustavijo niti ob imenu pokoj-nega predsednika. Vsi ti argumenti jasno kažejo na to, da Štafeta mladosti nima nikakršnega pomena ne za mlade ne za Jugoslavijo 4n da zato poraba enega dinarja za šta-feto pomeni neupravičeno trošenje de-narja davkoplačevalcev. Prav zato pred-sedstvo ne sprejema ideje o modifikaci* ji, posodobitvi Stafete pač pa vzstraja na Jijeni ukinitvi. Štafeta mladosti ni mladin ska prireditev. O tem govori interpretacija te manifesta-cije, ki trdi, da gre za prikaz bratstva in enotnosti jugo-slovansklh narodov in na-rodnosti. Bratstvo in enot-nost ni le stvar tistih, ki so mladi,pač pa vseh državlja-nov SFRJ. Zato je nerazu-mljivo, zakaj morajo štafeto nositi prav mladi. Tako je razmišljala tudi skupina starcev, ki je pred leti pred Kičevim ustavila Štafete mladosti in je ni spustila naprej, dokler jim niso dovolili, da tudi oni pretečejo nekaj metrov z njo. TRIRUN A — STB.AN 17 ŠTAFETA MLADOSTI -jŠTAFETA NOROSTI Gornji naslov je gotovo pripraven za ježenje las na glavah. Pa brez strahu! Le koga je še strah, ko vsak teden pa enkrat prebere v dnev-nem časopisju Ijudski rek »mladost je norost«. Nikogar! Vidite, tudi tega naslova se vam ni treba bati. Saj je le logična izpeljava pregovora # (in kdo se še boji pregovorov?).. Če je mladost norost, bodo tudi početja Ijudi v mladost-niškem obdobju občasno nora. Eden po-membnih opravkov mladincev preko koledar-skega leta je pa gotovo prenašanje štafete. Tako smo torej ugotovili, da je štafeta mladosti štafeta norosti. Štafeta norosti je lahko mladim sicer v ponos, a le, dokler jo je-mljejo na način, ki si ga norost zasluži. Ce bi torej slavili norost z zabavami in smehom, bi bilo še vse vredu. Če pa se štafeta no-rosti izrodi v togo komemoracijo, ki pri tem še veselo žre milijar-de, tedaj namesto lepe vesle norosti mladino zajaše norost, ki je tako nora, da se jemlje resno. Takšno norost pa bi bilo potrebno zdraviti. Zdraviti? Kako naj ozdraviš mladino štafete? • Bi pomagali an-tibiotiki? mrzli obkladki? odvajalni čaf? Klin se sklinom zbija, je zatrjevala ena norih terapij prejšnjega stoletja. Štirimeterska in tristo kil težka štafeta 10. decembra je bila poskus takšnega zdravljenja. • Morda se lahko ozdravi sama, tako, da jo preraste. Ljubljanskim študentom (žal samo Ijubljanskim, mariborski so ostali pridno tiho, njihovi voditelji pa so štafeto norosti podprli) se je zazdelo, da več niso »mladi« (ste že kdaj slišali bolj neum-no zveneč izraz kot »mi mladi«? seveda ste). Ni jim več • (vsaj nekaterim od njih, ostro oko brkatih stričkov bi gotovo našlo do-volj moralne večine, ki se takooo rada igra s punčkami iz cunj in z velikimi očmi posluša Oblast) • do igric s svinčenimi vojaki, sti-ropomimi voditelji in dvignenemu penisu podobnimi palicami, ki naj bi blažile frustracije zaradi njihove politične impotence. Čisto razumno bi se radi vedli in ker imajo dvajset let in ne sedemde-setih, je to seveda perverzno, žaljivo in nič mladinsko. Če bi raz-pihali simbole, bi $e bolje videlo, raja bi začela verjeti, da lahko kdaj celo kaj doseže in bi nazadnje začela reševati »tiste resnič-ne probleme« ki jih tako Ijubeče pestuje YU mladinska in starin-ska nomenklatura. Problem s temi starčki (nekateri sicer še nimajo sivečih las) je, da so kljub svoji brihtnosti neumni. Problem z mladimi je, da so tudi neumni, samo ne dovolj. Če že niso dovolj neumni, pa naj bodo vsaj mladi in nori in naj nosijo štafeto. Nomenklatura bo ganjena in mladinska organizacija bo lahko pisala poročila o svoji aktivnosti. HVALNICA NOROSTI Če spomin ne vara, je štafeta v svoji votlini prenašala celo sporočila. In človek je radoveden: je tista Ijubeče napisana voš-čila mladih podložnikov sploh kdaj kdo bral? Medium is the mes-sage, boste rekli, saj jih ni bilo vredno brati. Šef protokola^e sprejel podpise, prisega je bila dana, sporočilo izročeno. Lahko računate z nami. Ko so namesto k živemu človeku potem tekli k velikemu bitiu iz belega stiropora nad aluminjastimi skalami, se s tem tudi ni fotft-vekaj spremenilo. Dogodek bi tedaj lahko primerjali z zadnjim bojnim pohodom Timurlenkovih Mongolov, ki so nekaj dni jahali nad Kitajsko za osedjanim belim konjem umrlega voditelja, a ta primera bi zavajala. Štafeta norosti ni bila nikoli toliko pozdrav človeku kot vdano, otročje navdušeno sporočilo Oblasti, da lah-ko računa s svojo Mladino. Drugačnih oblik in vsebin sporočanja Oblast ni marala in to je znala jasno pokazati. Tisti, ki ste gledali Žilnikova Lipanjska gibanja veste, kako. Tudi v Sloveniji se je govorilo o nekem mrtvem študentu, bojda medicincu, ko je milica po neuspelem nastopu Vide Tomšič pomladi 1968 praznila jedil-nico v študentskem naselju v Rožni dolini. Sedaj nam nekateri dobro misleči kolegi pravijo, naj izkoristi-mo štafeto, da bomo povedali nekaj reči kolegom v bratskih re-publikah, oziroma njihovim bolj ali manj mladim voditeljem. Naj poskušamo iz trobente nekritičnih hvalnic izvabiti drugačno mu-ziko. Ne verjamem, da bi (da bo) to uspelo, pa tudi če bi. Ne ver-jamem, da bi mladinska nomenklatura, ki se preriva za še bolj plačane in trajnejše službe po SZDL in občinah ne bila gluha za takšno glasbo. Mariborska KATEDRA tiska v nadaljevanjih zgodbo beograjskfc avtorice o peticijah v naši domovini. Avtorica navaja mnogo primerov, a za nobenega ne reče, da je bil uslišan. Psovani so bili menda skoraj vsi. Sporočilo tistega 4 m hloda in motorne žage je bilo torej tudi tole: tovariši, nam več ni do tekanja s sporočili za vas. Saj ne verjamemo • in nimamo razloga, da bi verjeli • da jih znate, mora-te ali vsaj želite poslušati. Sporočilu se še to ni zdelo vredno, da bi zagrmelo za Crom-vvellom: • »Dovolj dolgo ste sedeli tukaj, če upoštevamo, kaj ste naredili. Poberite se, da vas več ne vidimo. Za božjo voljo, pojdite!« • Oh, čemu neki. Plešite, kakor hočete. Nagnati vas ne moremo, resno vas pa tudi ne bomo jemali. tekst začel: Andrej Rus Boste že enkrat šli. tekst končal: Samo Resnik TRIBUNA-STRAN 13 Erazem Rotterdamski: HVALNICA NOROSTI (ODLOMEK) Naj govori svet o meni, kar mu je všeč (saj mi ni nezna-no, da norosti celo pri najbolj norih slabo gre) pa vendar sem jaz, edino jaz, vam re-čem, zmožna, da razveselju-jem tako bogove kot Ijudi. Pošteno vam povem, jaz preziram modrijane, ki pro-glašajo za največjega gump-ca in brezsramnega tega, ki se sam hvali. Naj imajo tak-šnega človeka za še tako norega, priznati morajo, da je dostojen. Le kaj je primerne-jše, kot da Norost sama trobi o svojih zaslugah in si sama prepeva hvalnice? Kdo bi me mogel bolje naslikati od mene same? Končno, saj se samo držim znanega Ijudskega reka, ki ti dopušča, da se sam hvališ, če nimaš drugega hvalilca pri roki. Pa vendar me včasih grabi sveta jeza nad obnaša-njem Ijudi, nad to nehvalež-nostjo in nemarnostjo. Vsi me globoko spoštujejo in radi sprejemajo moje usluge, a v tolikih stoletjih se ni našel eden, ki bi v visokodonečem zahvalnem govoru proslavil norost. Sreča v glavnem rase iz tega, da skuša vsak biti prav to, kar že je, in za to darilo se morate zahvaliti moji dobri Samoljubnosti: njej uspeva, da ni nihče nezadovoljen s svojo zunanjostjo^svojim da-rom, dvojim rodom in položa-jem, da ni nihče nezadovo-Ijen s svojo izobrazbo in svo-jo domovino. Mar ni čudovita skrb narave, ki v tako brez-mejno raznovrstnost sveta vpelje enakost? Kjer je kaj bolj skopa s svojimi darovi, tam pač doda več samoljubja in vse je dobro. Ras sem ne-umno rekla - samoljubje na-mesto darov, saj ga ni daru, ki ga ta ne bi zasenčiL Vse-kakor moram reči, da ni bilo nobeno izvrstno delo začeti brez moje vzpodbude, da ni bila iznajdena nobena lepa umetnost, ne da bi ji jaz dala navdih. Priznati moramo, da je voj-na žetev in vir najslavnejših dejanj. Sedaj mi pa pokažite večjo norost od tiste, ki iz kakršnih koli že razlogov spodbuja k tisti vrsti borbe, ki eni in drugi strani prinaša več zla kot koristi. Ko obe vojski urejeni stojita druga proti drugi, ko zaorijo gromki glasovi rogov, kaj bi tedaj, prosim vas, z vsemi tistimi modrijani, izčrpanimi od moz-ganja, razdvojene in hladne krvi? Za vojno je treba veliko močnih Ijudi, ki imajo veliko poguma in čim manj pameti. Nihče ne bi maral za vojaka Demostena, ki jo je ubrisal, čim je opazil nasprotnika in je bil tako slab vojščak kot dober govomik. A prigovarjajo mi, da je tudi v vojni razum zelo pomem-ben. Priznam, da ga pri voj-skovodjah najdeš, a to je vo-jaški, ne filozofski razum. Te-daj se lahko strinjamo, da lahko ta slavna dejanja izva-jajo zajedalci, zvodniki, raz-bojniki, morilci.kmetje, beda-ki, prevaranti in ostala drhal, ne pa filozofi, ki cele noči če-pijonad.knjigami. Resnica, med znanostmi so najbolj cenjene tiste, ki se najbolj približujejo vsakda-njemu razumu, norosti na-mreč. Teologi gladujejo, fiziki zmrzujejo, astronomom se svet smeji, dialektike prezira, le zdravnik je vreden kot vsi ostali skupaj. Čim bolj neve-den, predrzen in lahkomiseln je, tem bolj ga cenijo prvaki v zlatih orgrlicah. Po drugi strani, kdaj je že ka-tera država sprejela Platono-ve in Aristotelove zakone ali Sokratovo znanost? (...) Kaj je neumenjše od kandidata za kak položaj, ko se prilizuje narodu, ki se veseli vzklikov ko ga kot idola nosijo po me-stu, ko gleda svoj broneni kip sredi trga? Pa dodajmo še razmetavanje z imeni in na-slovi, božanske časti, izka-zovane Ijudem, ki si komajda zaslužijo naziv človeka, do-dajmo javne svečanosti, ki še najhujše tirane dvigajo v vrste bogov! Vse to je tako noro, da se temu še Demokrit ne bi mo-gel dostojno narogati. Kdo bi to zanikal? Pa vendar se iz te prsti dvigajo junaška dela herojev, ki jih telikere knjige kujejo v zvezde. Takšna no-rost dviga gradove in mesta, na njej počivajo države, za-koni, vera, zbori, skupščine, sodišča. Na kratko rečeno, človeško življenje je ena sama igra Norosti. Sprašujem vas, v imenu nesmrtnih bogov, je sploh kdo srečnejši od tiste vrste Ijudi, ki jih svet kliče za tep-čke, norce, budale in prosta-ke, z nazivi, ki so po mojem mnenju najbolj pošteni? Pri vsej njihovi sreči se mi vsee-no zdi, da so vladarji pomilo-vanja vredni, saj ga nimajo človeka, ki bi jim povedal resnico, in so prisiljeni, da okoli sebe zbirajo laskače namesto prijateljev. Pa bo kdo rekel, da si vladarji sami zapirajo ušesa pred resnico in se samo zato izogibajo modrih, ker se boje, da bi se morda našel kak svobodnejši človek, ki bi si predrznil go-voriti to, kar je res in ne to, kar se lepo sliši. Resnica je vladarjem zares mrzka, ni kaj: ali, kakor je že to čudno, mojim norčkom uspeva, da se iz njihovih ust z užitkom posluša ne le resnica temveč celo odkrita žalitev. Kadar govori norček, se mogočni iz srca smejejo besedam, s ka-terimi bi si modri natikali za-nko za vrat. Kajti resnica ima neko naravno moč, da razve-seljuje, kadar ji manjka tisto, kar je v njej žaljivega, a ta dar so bogovi naklonili le nor-cem. Pa pustimo te komedijante. Že davno sem si želela govo-riti o svojih zvestih spošto-valcih, kraljih in knezih, od-krito in svobodno, kot se svobodnim duhovom spodo-bi. Če bi oni imeli za pol unče soli v glavi, bi bilo mar kaj bolj žalostnega od njihovih življenj? Komu bi še padlo na pamet, da plača krono s kri-vo prisego ali očetomorom, če bi dobro razmislil, kako ogromno breme mora nositi človek, ki hoče v resnici vla-dati. Ta ki upravlja z državo, se mora ukvarjati z javnimi, ne z zasebnimi posli, ne sme misliti na nič drugega, le na občo korist; še za dlako se ne sme oddaljiti od zakonov, ki jih sam sprejema in izvršu-' je; bdeti mora nad poštenjem svojih uradnikov in nižjih oblasti. Grehi navadnih Ijudi se ne občutijo tako močno in njihove posledice ne sežejo daleč; vladar pa stoji na ta-kem mestu, da se njegov pri-mer kot smrtonosna kuga širi daleč po svetu, če le malo skrene s poštene poti. Poleg tega njegov položaj nosi s seboj velike skušnjave, ki ga zavajajo v greh, obilje zabav, laskanja, razkišij, da se mora še bolj truditi in marljiveje bdeti nad seboj, da se ne spozabi in ne zanemari dolž-nosti. Naj sploh ne govorim o zarotah, mržnji, strahu pred vsakršnimi nevamostmi; na koncu koncem mu stoji nad glavo tisti pravi kralj, ki bo hi-tro zahteval od njega račune za vsak, še najmanjši presto-pek, toliko strožje, kolikor ve-čjo oblast je imel, ko je še strašil po svetu. Če bi torej vladar razmišljal o teh in takšnih stvareh • (in če bi bil pameten, bi gotovo kdaj razmišljal) • po moji pre-soji ne bi imel nikdar mirnega sna, in zalogaj bi mu zastajal v grlu. Toda jaz jim poma-gam, da vse te skrbi pustijo bogovom, sebi pa privoščijo brezbrižno življenje ter po-slušajo le tiste Ijudi, ki jim znajo s prijetnimi glasovi raz-veseliti ušesa. Verujejo, da dobro opravljajo svoje vla-darske dolžnosti, če so ne-prestano na lovu, če neguje-jo lepe konje, če za čare pro-dajajo nazive in položaje, če si vsak dan izmišljajo nove načine, kako izcediti premo-ženje svojih podanikov in z njim napolniti lastno blagaj-no; vešče seveda, pod dobri-mi izgovori, da se na vsaki krivici vidi pravična plat. Predstavljajte si človeka na prestolu • (in najdejo se takšni) • ki ne pozna zako-nov, ki je skorajda sovražnik občih interesov, a mu je mnogo do lastnih koristi, ki je vdan strastem in zabavam, ki sovraži znanje, prezira resni-co in svobodo, misli več na vse drugo kot na blagostanje države in meri vse pos voji požrešnosti in sebičnosti! Tedaj mu obesite zlato ogrli-co, ki označuje čvrsto enot-nost vseh vrlin, položite mu na glavo krono, z dragimi kamni okrašeno, da ga opo-minja na junaška dejanja, dajte mu v roke žezlo, znak pravičnosti! Ogrnite ga v škr-latni plašč, znak vdanosti dr-žavi! Če bi sedaj vladar pri-merjal te znake dostojanstva s svojim življenjem sem pre-pričana, da bi ga bilo sram, ker jih nosi, da bi se bal, da se kje ne najde šaljivec, ki bi to gledališko opremo izpo-stavil smehu in šali. (1509) i. & p.: S. R. In potem pride mladost. Kako draga je vsem, kako si vsi žele, da bi ji pomagali, ji podr-žali roko. A odkod, prosim vas, je bila dana mladim bitjem ta očarljiva privlačnost? Od mene. Zaradi moje dobrote ni-majo mladi niti ščepca pameti in jim zato ni ničesar mar. (...) In čimbolj se človek oddaljuje od mene, tem manj ima od ži-vljenja, dokler ne pride mrzlo-voljna starost, ki je vsem, še sami sebi v breme. Neznosna bi bila, če ji jaz ne bi ponudila roke. Tako Ijudje z vso pravico poreko za starce, da so se po-otročili. Toda oni, slišim prigovore, > blebečejo, govore neumnosti. Dobro, tudi jaz to vem. A prav to je pomladitev. Kaj paje otrok, če ne bijtgfr, bi brezsmi-selno blebeta m traparije kva-si? Mar ni najlepši čar detin-stva v tem, da nima pameti? Kdo ne bi občutil mržnje in gnusa, kot pred strašilom, ob detetu, ki bi govorilo kot zrel človek! To potrjuje Ijudski pregovor, ki pravi: Mrzfim otroka, ki mu pamet dozori pred časom. TRIBUNA-STRAN 15 NOVOLETNA PRAVLJICA Spodobi se, da se ob novo-letni poslanici govori s pra-vljico ali vsaj o pravljici. Pravzaprav je pravljica sko-raj vsak odgovor na vpraša-nje »kaj si želiš?«. Še pose-bej, če tako vprašanje posta-vijo mirovnikom in to ob no-vem letu. Pri pravljicah gre samo za to, da jih vzamemo zares, oziroma, da tisto, kar se po-javi v mislih kot pravljica, po-skušamo udejanjati. Pravlji-ca ima to možnost, da lahko uide miselnim in vedenjskim vzorcem in te iz sveta misel-ne zaplankanosti popelje v svet sproščenosti in. Med pravljico in resničnostjo bo ostal razkorak vse dotlej, do-kler ne bo zavedanja, DA JE MOČ RAZKORAK PREMO-STITI; vse dotlej, dokler ne bo v zavesti Ijudi pristotna tudi misel »ČE STORIM ZA UDEJANJANJE PRAVLJICE NEKAJ, IMA PRAVLJICA MOŽNOST ZAŽIVETI, ČE NE STORIM NIČESAR, NIMA PRAVLJICA NOBENIH MOŽ-NOSTI IN BO ZA VEDNO OSTALA LE PRAVUICA V KLASIČNEM POMENU BE-SEDE«. Prvi prevod v mirovniški je-zik: če bomo verjeli, da je ra-zorožitev zgolj utopija, ni no-bene možnosti, da bo do ra-zorožitve kdaj prišlo, če sto-rimo droben korak k razoro-žitvi na lastno pest - recimo, da razorožimo samega sebe, kar je edino za kar smo ne-posredno odgovorni - smo dali razorožitvi vsaj nekaj možnosti. Drugi prevod v mi-rovniški jezik: če se za mir borimo s krepitvijo vojaške-ga sistema je isto, kot bi se proti lastnemu alkoholizmu boril tako, da bi poizkušal popiti ves alkohol na svetu, računajoč, da ga bo nekoč zmanjkalo - oboje vodi k to-čki kulminacije - v samomo-r.) S tem ne mislim, da bi v daljni prihodnosti preko pro-cesa udejanjanja pravljic pravljice izginile. Tega ne mislim zato, ker o daljnji pri- hodnosti v tem trenutku sploh ne razmišljam. Gre za trenutek tukaj in zdaj, ko vsi sanjamo in ko se le redkok-do zaveda, da je vredno poiz-kusiti. Edina pot k boljšemu je ta, da za dobro deluješ, z vzgajanjem samega sebe in z udejanjanjem notranje energije ali pa z aktivnim de-lom navzven. Vsebina za-dnjega stavka nakazuje dva izmed treh osnovnih sestav-nih delov pravljice: posamez-nika (človek, žival, predmet) in okolje (družba, narava) tretja sestavna enota pa je nivo institucije (država, red). Naslednja sestavna enota so lastnosti komuniciranja med prvimi tremi enotami. Tu se znajdejo karakteme značil-nosti posameznikov (npr. agresivnost, neavtonomno-st), skupine Ijudi (sebičnost, podpihovanje, nerazumeva-nje, netolerantnost), temelj-ne značilnosti določene strukture v družbi (razredni in generacijski razkoli, rasiz-mi, seksizmi, diskriminacije), orientiranost vladajoče insti-tucije (totalitarnost, hierha-ričnost, neupoštevanje posa-meznika) in tako dalje. Če so v oklepajih naštete zgolj tako imenovane »črne« last-nosti, je to samo zato, ker jim »bele« pripadajo kot lo-gični komplementarni del in jih ni potrebno posebej nava-jati. Iz takih in podobnih se-stavnih delov sestavlja pra-vljico skorajda vsak od nas. Potem si ponavadi reče »ah, ja...« in pravljico vrže proč. Ima pa vsaj še dve možnosti, ki ju toplo prjporočamo po-sebej po novoletnih prazni-kih: Prvič. Lastnosti ali enote iz pravljice, ki jih človek zazna kot gradnike dobrega, lahko postavi za dejavnike svojih lastnih komunikacij. Recimo, da s tem prispeva k energiji »dobrega« ali kot bi rekli mi-rovniki h »kulturi miru«. Drugič. Pravljico lahko za-piše in objavi (v časopisu, na letaku, z lutkami ali v knjigi, na javnem zborovanju, pove jo inkasantki, natakarju, pri-jatelju...). Temu so včasih rekli, da se družbeno angaži-ra, mirovniki pa bi rekli, da dela z mirovno vzgojo. S tem, ko se pravljico aktivira tudi navzven in ne le navzno-ter, postane pravljica vsebi-na provokacije. Ponavljam VSEBINA PROVOKACIJE. Okolje jo sprejme ali kot VSEBINO ali pa zgolj kot PROVOKACIJO. Tako tvega-mo, da bo prišlo do absurdov kot so: če pravljica govori o svobodi vesti posameznika, je to lahko prvokacija za ru-šenje države (glej Ugovor Vesti in Civilna Služba), Če pravljica govori o tem, da se dan mladosti obeleži z eno tovarno za mladince v enem letu namesto s štafeto, to lahko sproži patriotska, Tito-istična itd, naslanja (glej ak-cijo »ŠTAFETA«). Skratka, s pravljico lahko mimogrede zanetiš medrepubliško voj-no, ki je tudi enotna partija in vojska ne moreta preprečiti. Razlog za to je jasen: pravljic Ijudje ne jemijejo resno ali povedano drugače, pravljice vidijo zgolj kot pravljice, ne pa kot hudirjevo resnične vsebine. Ali še drugače: gle-d^jo formo in ne notranjosti. V političnih strukturah se slednji princip udejanja tako, da se ne razpravlja o vsenini pobud (pravljic) slovenskih mladincev ampak zgolj o na-činu, kako se te pobude (pra-vljice) pojavljajo (glej izjave ZSMJ). Med Ijudmi se taisti princip udejanja tako, da vzamejo naše delo zgolj kot punt in se nad puntom nasla-jajo (glej poraz samoprispev-ka v Ljubljani). Vsebina današnje poslani-ce je torej provokacija, da bi se Ijudje zavedli možnosti svoje avtonomnosti in odgo-vornosti do svojega lastnega početja. Pravljice, ki jih sliši-mo v sebi ali od drugih, vze-mimo torej zares. Nekaj ti-soč let nam vtepajo v glavo, da so neuresničljive, samo za to, da jih ne bi udejanjali ampak o njih le sanjali (o do-brem kralju na primer...). S tem naj bi zgolj sanjali tudi o svobodni misli, ki se ji še vedno reče domišljija in ki jo pravljica simbolizira. ZA MIROVNIKE MARKO HREN TOIDIIMA —STPAN 1fi NAMESTO EKOLOŠKE NOVOLETNE ČESTITKE BUDNICA Mislim, da ni za kaj čestita-ti. Želeti kaj dobrega (Ob tem, da večina še vedno ždi vsak v svojem kotičku, svoje politično angažiranje pa omejuje tisto kar je vnaprej predpisano, pričakovano -preprosto oblasti pogodu, pa bi bilo skrajno nerealno. Ze-leti kaj slabega, to ostane to-rej edina realna želja, edina želja za katero je moč priča-kovati, da se bo izpolnila. No, to pa že ne gre! Našim delavcem, kmetom, inteli-genci, našim delovnim Iju-dem in občanom - nihče ne želi nič slabega. (Verjetno se jim zato tudi godi tako »do-bro«!) Torej nič ne čestitam [in nič ne želim. Ne želim si Miru, ki zahte-ra: da o ekologiji ne smem > svoje misliti; - da če že mislim, potem jdi molčim; , - nevznemirjeno javnost v jteh vznemirljivih časih ... Ne želim si miru mogočne-[žev in moči, želim si spopad [grgumentov, javni spopad! )lim si vseh takšnih nemi-/, ki bodo prebujali vest in ivest, ki bodo razkrinkovali lažnd moralo oblastniške mi-fselnosti, ki bodo razbijali idi-[lično podobo o rajski deželi [in o papeštvu izvoljenih. Hočem biti »zelen« zaradi >repričanja, da ekologija ni znanstvena disciplina. >m za ekologijo zavesti, ki ne ustavlja pred tovarni-mi dimniki, jedrskimi cen-tralami, propadlimi gozdovi In zasvinjanimi rekami... fce to so le zunanji izrazi ne-ivedanja, ki to hi, saj je >loško in politično uteme-in torej brez »družbe-pU>« verificirano. Zato v eko-jlogijo zavesti uvrščam tudi ^vsa tista prizadevanja, ki jih lanes vidimo v pobudah in zahtevah »navadnih« drža-vljanov. Ljudstvo se ima pra-vico motiti v svojem imenu in zase, moti se lahko tudi vsak zase. V mojem imenu (in v našem imenu) pa se ne sme motiti nihče. Roman Plohl TRIBUNA-STRAN 17 NOVOLETNA POSLANICA Konec leta je najprimerne-jši čas za obračun s preteklo dejavnostjo in za usmeritev pogleda vnaprej. Leto 1986 je bilo tudi leto precejšnjega razmaha družbenih gibanj. Vsako od njih je v prostor vneslo določeno kvaliteto in začelo kazati na probleme, za katera so gibanja menila, da jih družbene institucije do sedaj sploh niso ali vsaj niso v zadostni meri upoštevale. Gibanja so se vzpostavila kot aktivni dejavnik okoli problemov do katerih družba in njene institucije v prete-klosti niso bili dovolj odprti in aktivni. V paleti gibanj se vse bolj dviga iz koprene anonimno-sti tudi duhovno gibanje z Delovno skupino za duhovno gibanje pri RK ZSMS. Kaj je torej to gibanje vneslo v naš skupni kulturnl in družbeni prostor v letu, ki se izteka? Delovna skupina za duhovno gibanje (DSDG) se je pred-vsem trudila v smeri treh, že od začetka njenega delova-nja zastavljenih ciljev. Kot prvo je šlo za SODELOVA-NJE Z DUHOVNIMI SKUPI-NAMI v Sloveniji. Pomembno se nam je zdelo vzpostaviti dialog med DSDG in različni-mi duhovnimi skupinami, po-gosto zaprtimi le v svoj krog delovanja, ki na ta način že več let delujejo v našem pro-storu, kakor tudi med samimi duhovnimi skupinami. Ravno zaradi problematike teh raz-ličnfh skupin smo začeli ustvarjalno sodelovati s Ko-ordinacijskim odborom za družbene organizacije in dru-štva pri RK SZDL in s skupni-mi močmi začeli reševati problematiko legalizacije du-hovnih skupin v Sloveniji. K sodelovanju smo povabili tudi precej strokovnjakov, ki naj bi, vsak s svojega zorne-ga kota osvetlili ta problem. DSDG sama meni, da bi bilo mogoče rešiti problem legal-nosti teh duhovnih skupin z ustanavljanjem društev z du-hovno vsebino v okviru SZDL. Organizirali smo tudi srečanje duhovnih skupin katerega namen je bil našj javnosti predstaviti posa-mezne skupine znotraj du-hovnega gibanja, prav tako pa tudi iniciirati sodelovanje med posameznimi duhovnimi skupinami. V skladu z našim drugim ciljem, ki poudarja razvoj NOVE DUHOVNOSTI, smo v decembru pripravili javno okroglo mizo na temo nove duhovnosti kot družbene po-trebe, katere glavni namen je bil osvetliti problematiko nove duhovnosti z različnih zornih kotov, kar naj bi pri-pomoglo k celostnemu raz-voju naše družbe. Naša os-novna teza v pripravi te okro-gle mize je namreč bila opo-zoriti družbo na preveč eno-stranski in nesimetričen raz-voj v preteklosti. To je med drugim pripeljalo v doseda-njo družbeno krizo, ki je v ve-liki meri tudi kriza vrednot, kar prizadene zlasti mlade. Novo duhovnost lahko de-finiramo kot iskanje lastne duhovne biti preko ozaveš-čene samokultivacije in izra-žanje te biti preko posamez-nikovega ustvarjalnega vsto-pa v družbeni prostor. S tem presega nasprotje med reli-gioznostjo in ateizmom, saj jo lahko človek živi ne glede na svoje idejne opredelitve. Nova duhovnost se v skladu z osnovno usmeritvijo zavze-ma za uveljavitev humanih vrednot življenja, za ustvar-jalno svobodo in odprtost do različnosti. V duhovnem gibanju sku-šamo razvijati načelo samo-organizacije, ki izključuje togo hierharičnost in pater-nalistično vodenje z osred-njo osebnostjo. In nenaza-dnje se nam zdi pomembno tudiu vzpostavitev konstruk-tivnega, ustvarjalnega in enakopravnega dialoga med Delovno skupino za duhovna gibanja in posameznimi insti tucijami. Peter Jamnikar Delovna skupina za duhovna gibanja TRIBUNA-STRAN 18 BOŽIČ IN KRISTJANI Vsako praznovanje je raz-peto med »že« in »še ne«, med nekaj, kar se je izjemne-ga zgodilo v preteklosti, in med tisto, na kar je usmerje-no naše upanje, tega pa na-paja prav ta »že«, ki pa še ni polno uresničen v nas samih. In prav ta napetost med objektivnim »še ne« daje praznovanju nek mik in čar, ustvarja v človeku hrepene-nje in žejo po pofnosti biva-nja. Božič je najprej praznik človeka, praznik njegove ve-ličine, kajti božje učloveče-nje - sestop Boga v človeka in sprejetje njegovega biva-nja - pomeni visoko prizna-nje in ovredotenje človeka. Toda ne kakršnega koli člo-* veka, ampak prvenstveno ti-stega, ki uresničuje to, kar je najboljšega v njem in s čimer hkrati presega svoje kon-kretnosti. In kaj je v človeku najboljšega? Najbrž to, s či-mer se človek potrjuje kot človek, s čimer prerašča svo-je meje, pogojenosti, svojo stisko in zlo; to, kar človeka bliža in mu pripomore k pol-nejšemu bivanju. To polnejše bivanje pa človek doživlja v občutju svobode, Ijubezni, dobrote, lepote, sprave in miru. In prav to so osnovne kategorije božiča in jih kris-tjani doživljamo v teh dneh. Božje učlovečanje tako po-meni za nas odrešenje člove-ka, kajti sobivanje Boga z nami in v nas daje človeku možnost, da uresničuje te kategorije. Božič je praznik veselja in upanja, ki sta nam v tem ne-gotovem in temnem času nadvse potrebna, da odstra-njujeta naš pesimizem in ci-nizem. Z božjim učlovečanjem kristjani verujemo, da gos-podarski zapetljaji, politične napetosti, manipulacije, vse vrste nasilja in ne nazadnje smrt, da vse to nima zadnje besede v življenju Človeka, kajti: - z božjim učlovečenjem se lahko postavimo nad pravne strukture, nad svet vojska, nad bogastvo in de-nar; - ker se je Bog učlovečil, se človeku ni treba sprijazni-ti s strahovlado pritlikavcev, mu ni treba hlapčevati fara- onskemu bogu, mu ni treba iz znanosti, zgodovine, kultu-re in politike delati malikov in se s Sizifovimi napori zate-kati v sisteme in ideologijo po zadnjo resnico; - ker se je Bog učlovečil in s tem odrešil človeka zgolj zemeljske omejenosti, bole-čina in trpljenje za nas nima-jo zadnje besede, kajti veru-jemo, da za nami ne ostaja le sončni prah, ampak nas osebno čaka velika prihod-nost, velika in dokončna svo-boda. Vse to pa nas ne uspava za življenje tu in sedaj, kajti ta prihodnost je pogojena s kvaliteto zemeljskega biva-nja, z uresničitvijo zgoraj omenjenih kategorij božiča. Prav zato hoče in mora biti naše bivanje v družbi angaži-rano; angažirano zoper vse tisto, kar nas zapira v zača-rani krog duhovnega kaosa in praznote, pa tudi zoper \z-koriščanje, tiranijo in mani-pulacijo - zoper vse kar krni in onemogoča polnost in kvaliteto človekovega biva-nja. V imenu človeškega do-stojanstva, ki ga je s svojim učlovečenjem nakazal Bog, se v družbi zavzemamo za duhovne, etične in verske vrednote; hočemo v njej več poštenosti, pravičnosti in pri-stnosti, več medsebojnega razumevanja in prizadevanja za mir z odstranitvijo vsega tistega, kar naš ločuje in dela tujce med seboj; hoče-mo, da bi bil človek res člo-vek, brat, bližnji, tovariš, ,so-odgovoren... Zato se zavze-mamo za spoštovanje staro-sti, za trdnost in svetost za-konskega življenja, za upo-števanje in angažiranje mla-dine, za zdravo in Ijubeče otroštvp, s katerim je zago-tovljen naš narod, njegove vrednote in njegova dedišči-na. > To je »delovni program«,ki nam ga narekuje božič in ga hočemo ponesti in uresniče-vati v novem letu, ki je pred nami. Zato želimo, da bi v tem novem ietu vsi, verni in neverujoči, doživeli preroje-nje, da bi v skupnem življe-nju začutili srečo in mir ter okusili smisel in svetost bi-vanja vsakega izmed nas. Pavle Jakop v imenu mladih kristjanov TRIBUNA-STRAN 19 "BORBA ZA MIR JE ISTO KAO TUCANJE ZA NEVINOST" Tako se glasi vsebina nekega grafita v naši prestolnici. In prav nobenega dvo-ma ni, da so se jugoslovanski diplomati najbolj krčevito borili za mir v polet-nih mesecih. 1. septembra se je v biv-šem Salisburyju in zdajšnjem Harareju začela konferenca neuvrščenih. Poglejmo si našo postavo: kapetan je bil Sinan Hasani, Josip Vrhovec se je po come-backu s Kritično analizo političnega sistema najbolje počutil na levem kri-lu, Raif Dizdarevic je bil steber ob-rambe, Ignac Golob, sicer stalni član ekipe Organizacije združenih narodov, je bil golman, Pejic, sicer pomočnik zunanjega mlnistra, je igralcem na igrišču nosil vodo, Oskar Kovač je skrbel za -zvezo, Dušan Litvinovič,, sicer jugoslovanski ambasador v Zim-babveju, pa je skrbel za dobro po-čutje vseh igralcev. Postava Hasani, Vrhovac, Dizdarevič, Kovač, Golob, Pejic in Litinovic je na srečanju v Harareju dosegla povprečne športne rezultate, vsi prisotni pa so si bili edini, da si zaslužijo nagra-do za Fair Play. V imenu cele ekipej je nagrado prejel Sinan Haaani. Obisk naše ekipe v Harareju pa seveda ni vse, kar so naši vrli športniki pokazali v tem letu. Janez Zemljarič, rojen v vasi Bukovci na Ptujskem polju, je že v času najbolj napetih dogajanj v Harareju, obi-skal Libijo. Ni znano, ali je njegov obisk v Harareju kaj vplival na izjave voditelja libijske džamaharije polkovni-ka Gadafija o izstopu iz smešnega giba-nja neuvrščenih. Znano pa je nekaj dru- gega. Pogovori so namreč potekali v pri-jateljskem ozračju, obe strani sta si bili edini o mnogočem, še zlasti pa sta imeli sorodne poglede na dogajanja na Bližnjem vzhodu, iraško-iranski fronti in na Kosovu. In znano je še nekaj tre-tjega: podpredsednik zveznega izvršnega eveta ae ni sestal z voditeljem svetov-ne islamske revolucije polkovnikom Ga-dafijem. TRIBUNA-STRAN20 Komaj šest dni po uspešnem obisku Jane-za Zemljariča v Libiji, je njegov kole-ga Stane Dolanc - sicer eden najbolj priljubljenih, kritičnih in prodornih jugoslovanskih politikov - obiskal Atene. Sestal se je z znamenitim bor-cem za pravice makedonskega naroda Pa-pandreujem. Glede' na to, da po Dolan-čevem obisku v Atenah še vedno veljajo predpisi o obveznem vizumu za potova-nje v Grčijo, lahko sklepamo, da so pogovori potekali v prijateljskem o-zračju in da so bili neuspešni. Da naša mednarodna aktivnost ni od muh, je še istega dne - torej 8. septembra - dokazal Jugoslovanski ambasador v Moskvi Drulovič. Se- stai se je namrec s tov. Sevarna-dzejem. Omenimo, da je tov. Dru-lovič slab mesec dni kasneje do-bil pomembno priznanje Sovjetske zveze: Odlikovanje "red prija-teljstva med narodi." Drulovič se je s svojo aktivnostjo izkazal že v avgustu: takrat ga je namreč sprejel član politbiroja CK ZSSR Virotnikov. Glede na to, da je ob koncu leta tovariš ravnatelj ju-goslovariske partije Renovica pri-potoval v Moskvo, lahko sodimo, da so bili vsi pogovori ambasadorja Druloviča na moč uspešni, plodni in usodni za razvoj Jugoslavije in našega sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Omenili smo že, da sta septembra obiskala Združene države dva naša moža: Dizdarevič in Rikanovič. 2. oktobra pa je v isto deželo pri-potovala še tretja delegacija: vodil jo je tov. Šinigoj. Dan prej pa je Dizdarevič obiskal newyorško podružnico OZN-a. Da pa bi ohranil ravnotežje med obiski na zahodu in vzhodu, je istega dne tov. Zemlja-rič obiskal Moskvo. Naslednji dan pa je, kot smo že omenili, naš ve-leposlanik v Moskvi prejel poroem-bno sovjetsko odlikovanje. V So-vjetsko zvezo pa so oktobra poto-vali še vojvodinski komunisti. Da pa ne bi govorili le o tem, kako so naše ladje plule po tujih lukah, povejmo še, kako sb drugi prihaja-li k nam: najpometnbnejši in najve-čji obisk smo preživeli v začetku oktobra. Kar 500 ljudi je prišlo na 55• generalno skupščino Inter-pola. Skratka, kar lepo število policajev. K nam pa niso hodili le ljudje iz Interpola, pač pa tudi šefi KGB-ja. Obisk vrhov KGB-ja smo namreč preživeli pred kak-šnim mesecem. Ob koncu meseca je bilo stanje še bolj zanimivo: Pa se iz Rusije vrnitno v september. 12. septembra sta tovariša Rudi Ča-činovic in Ciril Ribičič obiskala Barcelono. Tam se je namreč odvijal festival katalonske socialistične partije. 17. septembra pa je dele-gacija Solunskih borcev obiskala Pariz. In da ne bomo pozabili na armado, povejmo, da je 22.septem-bra orkester Jugoslovanske ljud-ske armade igral v Vidmu. Navduši-li so veČ tisočglavo publiko. Ne-koliko bolj zapletene stvari pa so se dogajale ob koncu meseca. 25. septembra sta se v New Yorku se-stala Raif Dizdarevič, sicer naš zunanji minister in steber-obram-be ^ Harareju, ter-George Schultz, ameriški zunanji minister in znan izvoznik ilegalnega orožja. 0 čem sta se pogovarjala lahko le ugi-bamo. Da pa stvari niso najbolj enostavne, pove podatek, da je štiri dni po Dizdareviču v ZDA pripotoval še zvezni sekretar za finance Rikanovič. Obiskal je nam vsem dobro znani Mednarodni mone-tarni fond. Končajmo pregled septembrskega do-gajanja z nekoliko bolj optimisti-čnimi dogodki: Milan Kučan in kom-panija so obiskali Poljsko. Istega dne, torej 29. septembra, sta tov. Smole in gospod Grmič obiskala Av-strijo. Pejič, podminister za zunanje zade-ve, je obiskal New York, največ po-zornosti pa je namenil palači Zdru-ženih narodov. Po Raifu in Šinigoju torej še tretji obisk v New Yorku oktobra meseca. Končajmo oktobrsko bilanco naših popotovanj. Dizdare-vič je ob koncu meseca obiskal Rim. Najbolj zanimive stvari pa so se -kot se spodobi, dogajale, najdlje. 26. oktobra sta bili na Kitajskem kar dve naši delegaciji. Prvo je vodil tov. Šinigoj, drugo pa tov. Naslakovski, sicer bančnik po po-klicu. Oktobra pa je isto deželo obiskal še naš Branko Mamula, člo-vek, ki je bil na partijskem_J