(»jutro« xvi., st. 301 a) Ljubljana, ponedeljek 30. decembra 193$. Cena 2 Dir u^tiu. ...okvu. .-juoijojit^ oAinJ. ijeva ^ ulica &. — ieieion fit, 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. [nseratnl oddelek; Ljubljana, Selen-Durgova ul —■ Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št- 190. Podružnica Jesenice: Pri toiodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerla. Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoa St. 3122, 8123, 3124, 3125 ln 312». vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej In velja po pošt) prejemana Din *--, po raznašal-dh dostavljena Din 5.- mesečno Ponedeljska Irdaja »Jutra« iznajn Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo* fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. NOVI USPEHI ABESINSKE VOJSKE Italijanska vojska je živi - Srditi feoji v London. 29. decembra. AA. Reuterjev urad poroča: Abesinske in italijanske predstraže na severni fronti so na mnogih krajih trčile skupaj. Prišlo je do več pra.sk, ki so jih izzvali Abesinci s svojimi naskoki. V Addis Abebi je izšlo poročilo, ki pravi, da se je vnela večja bitka pri Abbi Addiju in da so Abesinci zmagali. Poročilo ima očitno v mislih bitko prejšnjega tedna, ko se je po poročilih iz italijanskega vira Abesincem posrečilo zavzeti nekatere italijanske postojanke, pa so jih Italijani spet vrgli nazaj. V Addis Abebi je to uradno poročilo o abesinski zmagi na severnem bojišču zbudilo veliko veselje. Reuterjev dopisnik poroda iz Addis Abebe tudi naslednje: Zvedel sem vest, ki je še nisem mogel kontrolirati, da so Abesinci ugrabili Italijanom severno od Makale 20 tankov, 40 do 50 strojnic in zajeli 200 vojakov. Makala še ni padla, toda vojska rasa Sebata prodira v pokrajini okoli Adue. Vojska ra>«i Kase prodira južno od Makale, vojska rasa Sejuma pa zapadli o od tega mesta. Prodiranje napreduje pcčasi, toda v velikem obsegu. Navedene vojske ogražajo Makalo. V božičnem tednu so bile najbolj krvave bitke, odkar so se začele sovražnosti, in je verjetno, da bodo postale še bolj ogorčene prav v kratkem, če smemo verjeti inforT matija m iz dobro poučenega abesinskega vira. Dopisnik je dognal tudi zelo pretresljivo dejstvo, da leži n« tisoče ranjencev na bojiščih in da umirajo brez pomoči, ker abesinska bolničarska organizacija zelo slabo funkcijonira. Po informacijah iz abesinskega vira so manjši abesinski oddelki, ki niso mogli ponovno prekoračiti reike Takaze po nedavnih bitkah, napadli osamljene italijanske postojanke' v severnem delu te pokrajine in je na več krajih prišlo do spopadov. Reuterjev dopisnik poroča iz Desija, da sta včeraj dopoldne leteli dve italijanski letali nad pokrajino Volkait streljali iz strojnic nad vasmi Celelo, Adijeim, Remontom in Kebetijem, vendar pa ni bil nihče ranjen. Dve drugi italijanski letali sta opoldne preleteli Kvoram na cesti, ki vodi iz Addis Abebe v Desie. Abesinska vlada poroča, da sta dve italijanski letali včeraj zjutraj izvršili izvidniški polet v pokrajini Amba Alagi. Po živahnem delovanju italijanskega letalstva sodijo, da pričakujejo Italijani abesinski napad. Včeraj je prispelo v Desie angleško bolni čarsko odposlanstvo, ki se odpelje s tovornimi avtomobili na severno bojišče, da postavi ambulantno bolnišnico, člani odposlanstva so izjavi«, da bodo še pred koncem leta mogli začeti svoje delo. Abesinski načrt! Pariz, 29. decembra. AA. Havasov posebni dopisnik poroča iz Addis Abebe: Položaj se je na bojiščih zadnji teden znatno izpremenil. Boji v Tigri zbujajo vtis, da se prava vojna šele pričenja. Prve mesece so italijanske čete prodirale in niso nikjer naletele na odpor sedaj se pa zlasti v Tigri začenjajo razvijati hudi boji. Najvažnejši dogodek je bil ogorčen napad Abesincev v Tigri. Položaj na bojiščih je sedaj naslednji: Levo abesinsko krilo, ki mu poveljuje dedžas Hailu. operira v gorah Sire; njegov cilj je zavzetje Aksuma, važnega ne samo z v0ja5kega stališča, temveč kot svetega mesta Abesincev. Čete rasa- Sejuana imajo za cilj zavzetje Adue. Dedžas Haile Kati-bi razvija veliko aktivnost v Tembienu. Ras Kaisa prodira proti Makali. Oilj rasa Sejuma je zavzetje centra na tigrejskem bojišču. Desno krilo, ki operira v Volkaitu, vodi dedžas Kasa. ki ima prav tako za cilj zavzetje Makale oziroma obkolitev tega mesta Italijansko letalstvo na abesinskih bojiščih nima uspeha, ker se razvijajo boj.i na nož in bi Italijani z bombardiranjem abesinskih čet škodovali tudi lastnim četam. Zato se vse delo italijanskega letalstva omejuje na izvidniške polete. Tudi obstreljevanje krajev in mest. kakor je bilo n. pr. bombardiranje mesta Desija, ne koristi mnogo in ne daje uspehov, ki so jih Italijani pričakovali. Na ogadenskemn bajišču ni pomembnejših dogodkov. Priprave za veliko abesinsko oSenzivo Addis Abeba, 29. decembra. A A. V zvezi z vestmi, da se pričakuje koncentrična ofenziva rasa Sejuma. rasa Makonena in rasa Kase. izjavljajo v poučenih krogih, da pomeni ofenziva prednjih abesinskih čet pod vodstvom dedžasa Haila šele pripravo za veliko ofenzivo . Abesinsko vrhovno poveljstvo upa. da bo ta ofenziva znatno povečala in razvila dosedanje uspehe rasa Haila. na severnem in na južnem bojišču v deSen-Tigri — Abesinska ofenziva proti Makali Abesinska zmaga pri Abbi Addiju Addi> Abeba. 29. decembra d. O ponovni osvojitvi Abbi Addija v pokrajini Tembienu se doznavajo nove podrobnosti. Po nekem oficielnern komunikeju so Abesinci ponovno osvojili vse področje okoli Abbi Addija in ves Tembien Glovni boji so se v teh krajih bili po uradnem poročilu preteklo nedeljo in ponedeljek. Boji so bili zelo srditi in je bilo na obeh straneh izredno veliko žrtev. Abesinska artiljeriia se je pokazala popolnoma kos italijanskim modernim vojnim sredstvom. Bitka se je v petek nadaljevala. Na ita. lijanski strani je padlo po abesinskih vesteh 20 oficirjev in 200 vojakov, razen tega pa so Abesinci zajeli 100 askarov in zap'enili 12 strojnic, 3 poljske topove ter mnogo municije. Sedaj Abesinci utrjujejo zavzete postojanke, ker se baje Italijani pripravljajo za protiofenzivo. Istočasno trdijo, da so se Italijani skoraj popolnoma umaknili iz pokrajine Sire, ki se nahaja severno od reke Takoze in da je sedaj fronta zapadno od Aksuma. Abesincem se je posrečilo na ta način ob-ko'iti Mukalo od treh strani. Razvrstitev čet in posamezni boji, ki so biiii zato potrebni, so se vršili zadnja dva tedna. Abes'nci trdijo z velik'm ogorčenjem, da so Italijani pri svojem umiku skozi pokrajino Širo, uničili vse, na kaT so naleteli na poti. med drugim tudi cerkve. Uničeni italijanski letali Rim, 29. decembra. AA. Agencija Štefani poroča iz Adigrata: Pri obstreljevaj nju neke abesinske kolone ob reki Taka-zi dne 25. decembra, je neko italijansko lovsko letalo zadelo več strelov iz pušk in je moralo pristati v Sovražnikovi bližini. Pil©t dragega letala je hoteil pomagati svojemu tovarišu in pristal je blizu njega, to^a zaradi vaJovitosti tail, si je pokvaril aparat. Oba letalca sta letali uničila, ker nista m0gla odleteti, in sta se pod zaščito ognja svojih tovarišev iz eskadrile in stre« Ijajoč s strojnicami srečno rešila na italijansko stran. Italijanske utrdbe na jugu Rim, 29. decembra, d. Po poročilih iz Mogadiscija So zgradili Italijani za zaščito svojega skrajnega levega krila na oga-denski fronti, jugovzhodno od Dola, žične ovire, ki se raztezajo 54 km daleč skozi pustinjo med rekama Ežubo in Parmo. Z utrditvijo svojih postojank misli italijansko vrhovno poveljstvo onemogočiti izvajanje abesinskih načrtov ter obkoljeva-nje levega krila vojske generala Graziani-ja. Italijansko poveljstvo v Dolu je prejelo vesti, po katerih pripravljajo Abesinci napad z delom čet, ki so pod poveljstvom turškega generala Vehib paše. Po njegovih načrtih je skupina njegove vojske, ki je pod poveljstvom rasa Deste dobila nalog, naj izvede ta napad proti levemu italijanskemu krilu na postojanke, ki segajo od meje angleške kolonije Kenije do Dola. Z žičnimi ovirami utrjeni pas je oskrbljen tudi s težkimi strojnicami in lahkimi poljskimi topovi ter ga je nemogoče prebiti. Zato so čete rasa Deste ostale zadnje dni na svojih postojankah' in niso prodirale dalje. Bolgarski arhitekt pozvan v Desie Addis Abeba, 29. decembra. A A. (Ha-vas). Cesar Haile Selasi je sklenil renovi-rati cerkev v Desiju, ki jo je poškodovalo italijansko obstreljevanje. Povabil je bolgarskega arhitekta Nadeva, naj izvrši potrebna popravila in dogradi poškodovano cerkev. Nadev je že odpotoval v Desie. Angleški obrambni okrepi Tudi Rusija in Poljska sta pripravljeni podpreti s svojim letalstvom Anglijo, če bi bil? napadena London, 29. decemb.ra d. Angleška prizadevanja, da bi se ustvarila »vojska Društva narodov«, k? bi nastopila v primeru napada Italije na Sredozemskem morju, imajo čim dalje več uspeha Po zagotovitvi držav ob Sredozemskem morju, da bodo dale na razpolago svoje sile- Društvu narodov, za obrambo izvrševanja sankcijskih določb njegovega pakta, so v krogih angleške vlade, kakor trd. »Daiiy Tolegraph«, sprejeli z velikim zadovoljstvom vest, da je tudi Sovjetska unija pripravljena dati na razpolago vse svoje le. talske sile v skladu s čl. 16 pakta Društva narodov. Ta vest je bila sprejeta v pacifističnih krogih z velikim zadovoljstvem. »DaHy Herald« poroča, da je tudi poljska vlada pripravljena priskočiti na po_ moč s svojim letalstvom. Razen tega poroča ta list, da pripravlja angleška vlada celo vrsto ukrepov za obrambo Med dru. gim namerava osnovati posebno ministrstvo za obrambo britanskega imperija, ki naj bi skrbelo za čim skladne'še s0delo. vanie ministrstev za vojsko, mornarico in letalstvo in ki naj bi tudi vzdrževalo zveze z vladami' angleških dominjonov v za_ devah, ki se tičejo skupnih vojaških in pomorskih interesov britanskega imperija. Razen tega pripravlja angleška vlada, kakor poroča »Daily Herald«, zgraditev ogromnega podzemeljskega skladišča za rezerve kuriva za angleško mornarico in letalstvo. V tem skladišču bodo zgradili ogromne jeklene tanke za nafto in bencin. To skladišče bo bržkone zgrajeno nekje za Plvmouthom m ne ob obali in sicer tako, da bodo dovajali v plymouthsko lu-fco potrebno mineralno olje po ceveh. Demanti o posredovalni misiji kralja Leopolda Rim, 29. decembra AA. Agencija Štefani poroča iz Londona: V tukajšnjih krogih demantirajo vesti o političnih ciljih potovanja belgijskega kralja na Angleško. Belgijski kralj je včeraj obiskal kirurga, ki mu je operiral brazgotine od ran na licu tako dobro, da jih sploh ni videti. Seja italijanske vlade Rim, 29. decembra o. Jutri bo v palači Viiminale seja vlade pod Mussolini jevinn predsedstvom, na kateri bo odobren načrt državnega proračuna za 1. 1936-37. Skupščina udruženja rezervnih oficirjev Beograd, 29. decembra p. V dvorani Ratničkega doma je bila danes izredna skupščina Udruženja rezervnih oficirjev. Vlada je bila pred nekoliko meseci razpustila upravni odbor s predsednikom Ignjaitom Stefanovičem, češ, da so se pri volitvah zgodile nekatere pogreške, ter je imenovala komisarja z nalogo, da izvede nove volitve. Te so se danes vršile. Skupščino je otvoril komisar Kostič. Po soglasni odobritvi pozdravnih brzojavk Nj. Vel. kralju Petru, Nj. Vis. knezu Pavlu in vojnemu ministru so prišli na konstituiranje skupščine in je od tega trenutka dalje do verifikacij pooblastil in do volitev potekalo zborovanje zelo burno. Volitve so bile končane šele zvečer. Zmagala je lista dosedanje uprave s predsednikom Ignja. tom Stefanovičem, ki \e dobila 214 glasov. dočim je dobila lista Milana Rado-slavjeviča 169 glasov, Koste Mihajloviča pa 3. Turški zunanji minister na Dunaju Dunaj, 29. decembra, d. Včeraj je prispe' na povratku iz Pariza turški zunanji minister Tevfik Ruždi Ara« na Dunaju, kjer Se je sestal z avstrijskim zunanjim mini5 st.r.0im BergersWalaeneggom, s katerim je razpravlja.] o perečih vprašanjih zunas nje politike v Evropi. Razburljiv karambol dveh avtomobilov Ljubljana, 29. decembra Okrog 20. je bila Miklošičeva cesta po-zorišče hudega karambola. ki sicer ni zahteval človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda precejšnja. Takrat je privozil od frančiškanov proti slavnemu kolodvoru Vehov-čev avtobus, s katerim se ie nr-peliala lruv-skq družba iz Polhoveea srradca. Ko je avtobus pasiral križišče Miklošičeve ceste in Tavčarjeve ulice, je privozil po Tavčarjevi ulici s precejšnjo naglico eleganten luksuzni avtomobil do s tako silo treščil v desno stran avtobusa, da je tega na spolzkih tleh kar zasukalo, osebni avtomobil je pa napravil precejšen skok na prostor pred sodiščem- Med tem ko je bil sprednji del avtobusa precej razbit in eo bili pretrgani razni kabli vžigalne naprave, da ni mogel nadaljeval.: vožnje, je lastnik osebnega avtomobila svoj voz takoj pognal naprej. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan, pač pa je lovska družba preživela precej strahu. Policija zdaj raziskuje, koga zadene krivda, na nesreči. Viidci zatrjujejo, da ie vozil avtobus dovolj zmerno ln pravilno, med tem ko je osebni avtomobil pridrvel. Nekaj krivde na nesreči nosijo pač spolzka tla, zaradi katerih je odrekla zavona. Premestitve v bolgarski diplomatski službi Sofija. 29. decembra, p. Bolgarski listi Poročajo o večjih premestitvah v dip]r>. matski službi. Tako je tajnik bolgarskega Poslaništva v Beogradu dr. Acev Med0v= ski premeščen v zunamie ministrstvo. za novega tajnika p0slaništva v Beogradu pa je imenovan dr. Hristo šišnnanov. Nj. Vel. kraljica Marija za siromašno deco Obdarovanje siromašnih otrok na dvoru za pravoslavni materinski praznik Beograd, 23. decembra, p. Danes so praznovali v Beogradu velik pravoslavni praznik »materice«, ko se morajo matere odrešiti svojim otrokom z dar0vi. Na ta dan vežejo otroci svoje matere, ki se jim morajo odkupiti s primernimi darili. Tudi Nj. Vel. kraljica Marjja je kot prva mati v naši kraljevini, ki ni nikdar pozabila si. romašnjh otrok, obdarovala na dvoru po stari tradiciji na današnji dan večje stevL lo siromašnih otrok, med katerimi &o bili zastopani iz vseh banovin. Leto«, ko se je pripravljal^ na dv0ru svečanost za praznik »materioe«, je mladi kralj Nj. Vel. Pes ter K. o priliki vprašal: >j^aj pa bo z obdarovanjem siromašnih Otrok iz ostalih naših krajev«. Zato so na izrecno željo našega mladega kralja Pozvali za danes Po Pet siromašnih otrok iz vseh banovin pod vodstvom učiteljev na dv0r v Beograd. da jih obdaruje Nj. Vel. kraljica Marija. Ti otroci so prispeli že snoči v Beograd. Iz dravske banovine so prišli pod vodstvom strokovnega učitelja S. Evaflda Prinčjča trije dečki im dve deklici iz Ljubljane in sicer Vilda Verčjč, Marija Dabršek, Stanko Demšar, Dušan Stražišar in Josip Zaje. Vsi otroci, ki eo prispeli snoči, &o bili zelo lepo sprejeti. Takoj so bi.li obdarovani s toplo zimsko obleko, čevlji in raznimi drugimi potrebščinami, danes pa so si v občinskih avtobusih ogledali prestoin!s C'o. Popoldne so se udeležili na dvoru z drugimi beograjskimi otroci svečanosti, na kateri so nzvajali prigotfen program in na kateri so Nj. VeL kraljica Marija. Nj. Vel. kralj Peter II. ter kraljeviča Tcxmialav in Andrej obdarovali siromašno dieco. Sve_ čanost je biila zelo prisrčna in so otroci navtduišemo Pozdravljali kraljevsko draži* no, ki se jim je prijazno zahvaljevala. 2a; rečih lic in veselih oči &o odnašali dar0ve z dvora. Kako komunisti rovarijo Zanimivi in poučni podatki iz komunističnega materiala, ki so ga zaplenile oblasti Beograd, 29. decembra, r. Pri odkritju ilegalne komunistične organizacije je uprava mesta Beograda zaplenila ogromen komunistični materijal in razna navodila, ki so jih izdali komunistični forumi v inozemstvu in pri nasr Med drugim materija-lom so našli tudi navodila, izdana članom nezakonitega komunističnega gibanja, kako morajo komunisti izrabiti shode, konference in druge manifesticije raznih političnih skupin, zlasti opozicijskih. Na podlagi teh navodil so komunisti razvili svoje delovanje na terenu in to njihovo delovanje se je občutilo že na nekaterih shodih in konferencah. Navodila o tem imajo naslov »Nastopi na buržujskdh, opozicijskih in socialističnih shodih«. Navodila pravijo med drugim: Danes morajo vsa politična zborovanja biti zborovanja »narodne fronte svobode«. Zavedni delavci morajo dati pobudo, da se takšni shodi, čeprav so namenjeni drugim ciljem, izpremene v shode narodne fronte. Treba je zmerom gledati, da se doseže sporazum z organizatorji shodov, zlasti z nam blizu stoječimi skupinami, često se bo ta sporazum za skupen nastop vršil pod pritiskom naših tovarišev, ki bodo mobilizirali kar najširše sloje, določili gesla za shode in govornike, predlagali osebe, ki bi šle v organe narodne fronte, ter pripravljali množico, da pritisne na vodstvo shoda. Uspeh na shodu samem je odvisen od tega, koliko in kako se je delalo. Kakor hitro se sliši, da se bo vršil kakšen shod, je treba začeti lastne priprave za shod, obvestiti simpatizerje in najširše sloje v mestu in na vasi, da pridejo na shod, seznaniti jih je treba z zahtevami, ki jih postavljamo, določiti govornike, pripraviti načrte resolucije in imenovati odbore, ki naj bodo izvoljeni na shodu. Ko so takšne priprave končane, se je treba obrniti na druge organizatorje shoda s predlogi za skupen nastop. Kadar se vidi, da smo pripravljeni za nastop na shodu in da imamo množico pristašev, bodo drugi organizatorji shoda, celo tisti, ki niso prijateljsko razpoloženi nasproti nam, pristali na skupen nastop. Ce bomo pa sedeli s pre-križanimi rokami in ne bomo ničesar delali pred shodom ter se bomo obrnili samo na organizatorje shoda s predlogom za skupen nastop, nas bodo odklonili in na zborovanju nas ne bo nihče slišal, ker nismo mobilizirali svojih sil. Treba je vnaprej pripraviti gesla, ki jih bomo na shodu poudarjevali, in sicer takšna, ki so skupna tudi množici, zbrani na shodu in vsej skupini organizatorjev manifestacije za naša gesla. To bo izpreme-nilo vso atmosfero na shodu in ne bo samo učinkovalo na množice udeležencev shoda, temveč tudi na organizatorje shoda, ki bodo izpremenili svoje zadržanje, ko bodo videli razpoloženje svojih poslušalcev. Tako bomo najbolje prodrli. Toda opozoriti moramo tovariše, da ni zadosti samo nastopanje na shodu, temveč da je treba tudi organizirati izvedbo sprejetih sklepov. Treba je namreč izvoliti odbor narodne fronte svobode, ki bo vsak dan deloval v množicah, organiziral in vodil borbo v njih. Brez stalno organizirane narodne fronte svobode ni moči popeljati množic v boj. Zgled kragujev-skega in drugih shodov kaže, da naši tovariši lahko nastopajo pred najširšimi množici, in sicer za; 1) razpust s terorjem izvoljene narodne skupščine in Za razpis svobodnih volitev, 2) za pravico samoodločitve zatiranih narodov in proti vsakemu nacionalnemu zatiranju Hrvatov, Makedoncev in drugih narodov, 3) za izpustitev vseh političnih in vojaških obsojencev, 4) za ukinitev zakona in sodišča za zaščito države, 5) za svobodo tiska, zborovanja, dogovarjanja in združevanja, 6) za obnovo razmerja in zveze s sovjetsko Unijo} 7) za črtanje vseh kmetsikih in Obrtniških dolgov državi, bankam in »zelena-šem«, 8) zn pomoč nezaposlenim delavcem in kmetom, prizadetim od suše, poplav in drugih nesreč na račun kapitalistov dr. žaVe in občane, 9) za 40 urni delovni tednik brez znižanja mezd, 10) za uvedbo zavarovanja za primer nezaposlenosti starostne onemoglosti m za razpis svobodnih volitev. Iz tega letaka se najbolje vidi na kakšen način komunistične organizacije izvajajo svoje razdiralno delo, in metode, ki se jih poslužujejo. Letak tudi razkriva namero, da se pri nas povzroče po možnosti neredi in ustvari splošna zmeda v vsem državnem delovanju, da bi čim laže dosegli izvedbo svojih ciljev. Zato priporočajo svojim agitatorjem, da se vtihotapijo v strankarske organizacije, zlasti v opozicijske, in da zapeljejo množice, da bi jih izkoristile v svoje namene. Tako priporočajo nezakonite komunistične organizacije uporabo načel o razpustu sedanje skupščine, hateč ogorčiti narod proti današnji vladi in zakonodajnemu či-nitalju, po drugi strani, pa ta navodila niti ne omenijo, da v sovjetski Uniji sploh ni skupščine, temveč diktatura majhnega števila privilegirancev, ki brezdušno izkoriščajo narod. Dalje dajejo navodila da se zahteva pravica samodoločitve »zatiranih narodov in pravice narodnim manjšinam« čeprav je vsem prav dobro znano, da v naši državi ni ne zatiranih narodov ne zatiranih manjšin, v Sovjetski Uniji se pa vrši kar najbolj ogorčen teror nad vsem- prebivalstvom, o manjšinah pa sploh ne vodijo računov, ker smatrajo odvajanje za atentat na državne interese in razkosanje državne celote. Enako je tudi z gesli o izpustitvi vseh političnih in vojaških obsojencev ne glede na njihovo krivd3 in na njihove moti've, ko vemo, da so pri njih v Sovjetski Uniji prepolne ječe takšnih obsojencev, ne da bi pri tem šteli velikansko število tistih, ki jih ubijejo pogosto tudi brez razsodbe. Dalje o ukinitvi zakona in sodišča za zaščito države Ln o svobodi tiska, zborovanj, dosovorov in združenja. Kakor da bi v Sovjetski Uniji sploh obstajali drugačni zakoni in drugačna sodišča kakor taka, lai so še dosti strožja od naših! Ne smemo pozabila delovanja GPU in Čeke, ki sta bila najmanj pri poli t i činih krivdah prva in poslednja instanca. Dobro znan je način delovanja GPU in Čeke. O kakšni svobodi tiska se v Sovjetski Uniji ne more ni,ti misliti, ker obstoji tam samo državni tisk. Isto je s sivobodo zborovanja, dogovorov in združevanja, ker so tam dovoljeni samo komunistični sthodi in organizacija. Glede črtanja vseh dolgov so komunisti •nevede še preveč pokazali svoje prave skrajne mer, ko žele prinesti popolno anarhijo v vse družabne odnošaje in povzročiti čim več prepirov med posameznimi družabnimi sloji, da bi potem to izrabili za svoje naimene. V Sovjetski uniji ne samo da ne vpoštevajo življenjskih potreb prebivalstva, nego eks-ploatiirajo delavce do skrajnih meja im jih potem kot nepotrebne zavržejo, da umirajo od gladu in mraza. Opozarja se. prebivalistvo, da ee varuje takšnih agitatorjev in da ji,m ne pripisuje tistega pomena, ki ga nimajo, ker s tem vsak škodi in ograža bistvene interese ne samo svoje družine, temveč vsega naroda, ke.r je jasno, da komunisti strme z vsemi sredstvi po tem. da porušijo današnje rodbinsko i.n družabno življenje in uvedejo strahovlado komunistične diktarture. Zato mora ves narod in vsak po«am»zn.ik na vse načine in z vsemi sredstvi pobijati in preprečili to njihovo akcijo kii skuša povsod prodreti in zastrupiti vse panoge na-' šega družabnega in narodnega življenja. škoSjeločani pripravljajo revijo svoje delovnosti Skofja Loka, 2-9. decembra. Škofjeloški solni okraj in občina Žin pripravljata veliko obrtnoindustrijsko raz. stavo, ki bo verno zrcalo vsega gowpodars skega življenj;! in napredka v škofjeloškem območju. Raz»tava je zamišljena v širokem obsegu, saj bo zavzela okrog 30 sob nove, velike šolske zgradbe v školji Loki. Obrtniki, trgovci in industrije! b0d0 Pokazali javnosti uspehe svoje delavnosti. Razstave, ki bo v času ol 12. julija do 1.6. avgusta, se lahko udeleži kot razstavljale*: vsak obrtnik, trgovec in in d.u str i; jec iz škofjeloškega sodnega okraja in občine žiri, ako izpolni določene Pogoje, ki so razvidni iz posebnega razstavnega re5 da, obsegajočega 17 točk. Pravico do udeležbe imajo tudi vsa druga podjetja in za, druge, ki delujejo na teim pobočju. Prav tako domača obrt. Obsežno delo je porazdeljeno na že sestavljene odseke, ki bodo vsak po svoji strani pripomogli, da bo škofjeloška prva obitnoindustrijsika razstava ne-le v ožjem, marveč tudi v širšem srni^u (koncerti, predavanja, tisk, gledališki nastopi in slično) svoj namen dosegi3 itn pokazala škofjeloško življenje tudi s prosvetne in družabne strani. Razstavne •kupine bo^O porazdeljene v nastopne od delke: v cehe, lesno industrijo in pohi- štvo, strojno" in kovinsko obrt in mebani-ko, tekstM.no industrijo in pletilstvo, usnje in usnjene izdelke, kmetijsko orodje in vozove, radio in glasbila, klobučarstvo. čjpkarstvo, pietarstvo in konfekcijo, 6tav. barstvo, gostilniške in živilske obrate, obrtno in meščansko šolstvo, domačo obrt in razno. Razstavljale i naj Se prijavijo odboru do 1. februarja. Poznejši refiektanti se bodo upoštevali le, če b0 še razpoložljiv prostor. Razstavni odbor si tudi pridržuje pravico, dodeliti prostore po svoji presoji. V posebnih pravilih je podrobneje določe. no vse, kar zanima razstavljala glede ureditve prostora, nadalje glede poškodbe prostorov, napeljave elektrike in vodovo da, dovoza in odvoza prečfcmetov. zastra ženja in zavarovanja objektov, reklame, legitimacij, fotografiranja, zaščite izumov ln podobnega Priprave za obrtnoindustrijsko razsta vo so tedaj v teku, čeprav nas še neka-mesecev loči od nje. Razstava bo velika kar zahteva mnogo dela in zato ie Povsem razumljivo, da se že danes osredotočujf zanimanje škofleloške javnosti okrog razstave. ki naj prinese vsemu okraju novih pobud za gospodarski napredek. Zdravniška aSera v Zagrebu Disciplinski postopek zdravniške zbornice proti trem zdravnikom — Enemu je že zabranjena praksa Zagreb, 29. decembra. >Jutr0;; je že obširno poročalo o aferi zagrebških zdravnikov dir. Mirka Karpa« tia, dr. Koloniana Strake in dr. Josipa KoPorca, ki eo se Pečali z odpravljanjem telesnih plodov in zakrivili smrt več žensk. Afera, ki je dvignila v Zagreba mnogo prahu, je nalete!« na odnnev tudi pri Zdravniški zbornici, ki je uvedla proti vsem trem zdravnikom disciplinarno pošto« panje in jim prepovedalo nadaljnje izvrševanje prakse. Definitivno odiločitev v tej umazani aferi je pa Zdravniška zbornica prepustila disciplinarnemu svetu, ki temi razpravljaj na tajni seji v petek zvečer. Seji so prisostvovali dr. Rasuhin, dr. Kornfelid, dr. Maroševič, dir. Lang, dr. Frankovič, dr. Samardžija, dr. Prebeg in dr. Orjenjak. Predsedoval j« dr. RaaUhin. tožiflec disciplinskega sodišča je pa bil dr. KornifeM. Dr. Rasuhin je obvestil navzoč ne, da jie državno tožilstvo v Zagrebu obtožilo vse tri zdravnike zaradi nedovolje, nega ©dipravljenja telesnih plodov. Glede ginekologa dr. Karpatia je že od Zdrav ške zbornice izrečena odločitev, dočim sta bila ostaflia dva izročena disciplinske; mu sodišču. Dr. Kornfelid je navajal razne očitke, ki »o billi izmešeni proti dr. Karpatiu, in nag,,3, sil, da so njegovi delikti hude narave in da je njegovo postopanje zbudilo splošen odpor v vrstah zagrebških zdravnikov Za« to je bilo sklenjeno, da se specijalistu za Porodništvo dr. Mirku Karpatiu prepove vsaka zdravniška praksa, a s hiše na Barthoujevem trgu bo sneta napisna tabla. Nadaljnje postopan je proti dr. Karpatiu je prepuščeno sodišču. Glede ostalih dveh zdravnikov je bilo sklenjeno, 'da se počaka na odločitev sodnih oblaste v in Ro ša1» nato Postopa proti njima. Iz nedeljske kronike Ljubljana, 29. decembra. Vremenske muhe 16 stopinj Celzija razlike v teku osmih dni! To smo namreč doživeli v Ljubljani, kjer je še prejšnjo nedeljo kazal toplomer 7 stopinj pod ničlo, a danes se je živo srebro dvignilo celo na 9 stopinj nad ničlo. Od-juga je pokvarila smučarjem vse veselje in božično idilo. Sneg kar vidno kopni in hribi že kažejo goloto. Danes je bilo v Ljubljani tako toplo, kakor da smo v začetku pomladi. Sivo ljubljansko meglo je pregnalo solnce in današnje popoldne je bilo kar vabljivo za sprehod v bližnjo okolico, ki je pa bila hudo blatna. Namesto smučk so s' Ljubljančani nataknili galoše in snež-ke. Topli solnčni žarki so prezgodaj spravili na svet tudi citrončka, ki je veselo frfotal na trati pod Tivoljem žrtve nesreč in napadov Na kirurškem oddelku splošne bolnišnice so danes sprejeli več žrtev nesreč. Dopoldne so pripeljali bančnega telefonista 63-ietnega Mdho Sterna, po rodu iz Šmart-na ob Savi. ki je bil doma pred hišo padel in si zlomil desno nogo. — Podobna nezgoda je doletela tudi Ano Krenovo, 13-letno hčerko tovarniškega delavca iz Svet-ja pri Medvodah, ki je tako nesrečno padla.. da sd je zlomila desnico — Pri spuščanju lesa v dolino se je ponesrečil na Vrhniki delavec France Urbič in se precej potolkel po glavi in po rokah. — Drobež Anton, enoletni sinček progovnega mojstra državnih železnic, doma iz Savelj, je vtaknil prst pod slamoreznico, ki mu ga je odrezala. V bolnišnico je moral tudi 20-letni posestnikov sin Vinko Rebolj iz Vodic, ki ga je pri sosedu neki neznanec napadel in ga z nožem precej resno ' poškodoval po glavi. [■ KINO SLOGA ■ Danes premiera veseloigre, petja, glasbe in ljubavi Ljubezen In jazz (TANZMUSIK) Najnovejši in zadnji dunajski film z Liano Haid Leo Slezak in Hans Thimig Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Zagrebški duhovniki ne bodo pokopavali samomorilcev Zagreb, 29. decembra. Predstavniki zagrebške cerkvene hie5 rarhije so na svojem letošnjem sestanku 6. decemibra sklenili, da se bodo v bodoče strogo držali cerkvenih predpisov, kadar bo šlo Za Pogrebe samomorilcev Kjer se bo ugotovilo, da se je kdo premišljeno 6am usmrtil, mu bodo brezpogojno odrekli cerkven pogreb. V takih primerih ne bodo upoštevali niti morebitnih zdravm. ških izpričeval o samomoriičevi neprjštev. nosti. V primerih, kjer bodo v dv0mu, da je bili samomor premišljen, bodo opravili j Cerkven pogreb, a samo z dovoljenjem j cerkvenih oblastev in docela tiho brez cer,-1 kvenih obredov. Maribor preko nedelje Maribor 29. decembra » Zadnja letošnja nedelja Zadnja letošnja nedelja je bila v znamenju juga, ki je raztopil skoro ves sneg, ki je bij preostal po strehah, trgih in ulicah. Mariborske strehe so čisto izgubile snežno belino. To pa nič kaj ne konvenira tistim brezposelnim, ki jih je bila najela mestna občina za odpravljanje snega. Tudi mariborski smučarji so se precej ureza-li. Le pičlo je bilo število tistih^ ki so se včeraj popoldne in davi nn potili na naše planinske postojanke. Detektiv .. . Posestnikov sin Franc Mulec je prišel od Sv. Trojice v Slov. goricah v Maribor. V nahrbtniku je imel šest steklenic vina. Na Aleksandrovi cesti je pristopil k njemu neznan moški, ki Se je izdal za detektiva in ki mu je zaplenil nahrbtnik z vsemi steklenicami. Mulec se je napotil na policijo in prosil, da bi mu nahrbtnik s steklenicami vrnili. Toda na policiji so le povedali, da je Mulca opeharil spreten slepar, za katerim policija zdaj poizveduje. Prerezane žile, dobrota *— sirota in nevaren pes V splošno bolnišnico so pripeljali 37-letno Elizabeto F. Imela je prerezane žile na levici. Vzrok poizkusa samomora ni znan. — Pri veleposestniku Deklevi v Logu pri Rušah je prosila za prenočišče 21-letna brezposeina delavka Julijama Holz-kneehtova. DekJeva je tej njena prošnji ustregel, naslednjega dne pa je DeMevova dekla Ivana šarlova zaman iskala po svojih prihrankih, obutvi in obleki, a tudi Holzknechtovi, ki je bala ponoči izginila neznano kam. Zadevo imajo v rokah orožniki. — Precej neprijeten doživljaj je imel tvorniški delavec Anton Vertoole, ko je bil na potu iz Spodnje Sv. Kungote proti Mariboru. Hud volčjak se je zakadi vanj, mu strgal hlače in ga tudi občutno ranil. Verboleta so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Policijske zadeve V neki tukajšnji gostilni je snoči kazal čevljar Ivan OzvaJd par novih ženskih Čevljev. Iz gneče pa se je zdajci pojavil neznanec, mu čevlje iztrgal iz rok in pobegnil. Pričel se je za tatinom lov, ki pa je ostal brez uspeha. — Tukajšnji policiji je prijavila neka mariborska trgovka da ji je neka posestnica iz štriihovca prodala večjo količino pokvarjenih jajc. Za dotično pocestnico policija poizveduje. — Skoro 9000 dinarjev škode trpita lastnika krojaške delavnice »Genitleman« v Cankarjevi ulici, odkoder so še neizslede. ni vlomilci odnesli osem kosov angleškega sukna. Prstni odtiski se niso našli. Policija išče storilce. Mlad avstralski letalec v Zemunu Zemun 70 decembra Komaj 19-letni Avstralec Roy Gropler si je nabavil v Londonu majhno sporen« letalo in sklenil vratolomni izlet z njim preko Evrope. Perzije in Indije do Avstralije. V petnajstih dneh je priletel iz Londona komaj do Zemuna Zaradi snega in mraza se mu je namTeč 1eta'o večkrat pokvarilo in je moral na poti do Zemuna često pristati. % .Na zemunskem letališču je Roy Gropler pristal tik pred prazniki in je moral božič zakadi neugodnega vremena praznova_ ti pri nfl«. Doslej je preletel okoli 1000 km. a ore^teti jih mora do Avstralije še okoli 17.000. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice Ogl. r«g. S. br. 1&185/3B Odkritje staro-bazilike šiibenik, 29. decembra. V Morinjn pri Jadrtovcu so nedavno odkrili ostanke stare bazilike, ki je po iz* javj strokovnjakov iz zgodnejšega srednjega veka- Posamezne dele so odstranili in shranili. Obstoji domneva, da so v bli, žjni temelji omenjene bazilike, a zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ne morejo kopati. Znami arheolog in predsednik Sta-rinarskega društva v Kninu dr. Lujo M a* run je pozval gjbenčane in druge Hrvate, naj podpirajo njegovo akcijo za varovanje starih hrvatskih spomenikov. XV. slovanski večer 11. januarja 1936* na TABORU. Smrt pod vlakom Koprivnica, 29. decembra V petek popoldne se je vračala v Koprivnico lokomotiva z madžarske po6teje G>'ekenesa. Blizu postaje Drnje je prav tedaj hotel preko proge 13-letni Ignac Ge-renčir iz Peteranca in po nepojasnjenem naključju padel ne progi. Preden je mogel spet vstati, je že zapeljala lokomotiva čezenj in ga usmrtila. Nesreče je kriva dečkova neprevidnost sama. Iz prometne službe Beograd, 29. decembra. AA. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani so napredovali v 8. skupino prometni uradniki: Ivan Kušar, Franc Peternel, Oton Sepič, Albin Perhavec, Ivan Glavač, Va-len Benedikič, Marcel Jončič, Ladislav Zupančič, Jožef Dolenc in Vladimir Medved; za tehnične uradnike Jakob Babmik, Stanislav Obereigner, Edvard Kralj, Boris Gregorka in Ludvik Mlakar; za administrativnega uradnika Pavel Pintar; za oficiale Franc Klun, Peter Petrovčič, Josip Oblak Franc Vidovič, Amalija Sret-kar, Janez Sever, Ivan Pip, Josip Pelicon, Viktor Cimpermam, Alojzij Mabkovec, Jožef Vene Janez Gregorič, Frančišek Kušar, Jožef Rozanek, Jožef Skubčič, Anton Zidan, Jožef Počkaj, Bogumil Kovaržik, Marija šventner, Ivan Lukovič in Ljiudmila Gregorič; za prometnike: Ferdinand Pleničar, Albert Golob, Štefan Poljak, Ivan Rebolj, Ciril Prestor, Frančišek Zupančič, Ivan Kokolj, Leopold štemberger, Janez Pan-gršič, Frančišek Tratnik in Franc Vari: za strojevodjo Ivan Rebek; za poslovodjo Frančišek Leban; za tehnike Frančišek Tojer in Josip Staindl; za progovne nadzornike Alojzij Kompare, Alojzij Leban, Karol Dvoržak, Blaž Rožič, Albin Mlakar, Konrad Buhmajsker, in StanLadav Stanič; za brzojavnega nadzornika Ivan Ranit, vsi v 9. skupini. Elitni Kino Matica DANES ob 4., 7% iu uri NEPREKLICNO ZADNJIKRAT KRIŽARJI NE ZAMUDITE SE TE PRILIKE OGLEJTE SI NAJVEČJE FILMSKO DELO. Vremensko poročilo Evropa: depresija z oblačnim vremenom, mestoma dežuje na večji zapadni polovici in nad Sredozemskim morjem. Visok pritisk, deloma oblačno nad Evropsko Rusijo in nad jugovzhodnim delom Evrope. Jugoslavija: oblačno v dravski in vardarski banovini, deloma oblačno drugod Temperatura se je dvignila v Primorju, nekoliko padla v notranjosti države Plcvlje — 2, šibenik 16. Novosadska vremenska napoved za danes: prevladovalo bo oblačno, nekoliko dežja na severozapadu in v Primorju, mestoma oblačno drugod. Temperatura se bo malo dvignila Film velikih komikov! Veseloigra humorja, ki si jc včeraj mahoma osvojila srca publike Sen silvestrske noči Krasna smuka v Garmisch-Parten-kirehnu In vesela zabava v družbi Magde Sehneider, \Volfa Albacha Rettyja, Hansa M ose rja in II. Roma-novskega Vam bo ostala neizbrisno v spominu. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri KINO UNION Telef. 2221. Objave Blagajna podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani bo poslovala za stranke z-aradi letnega zaključka v tOTck 31. decembra samo od 8. do 12. . Silvestrovanje v Delavski zbornici prireufl letos strokovna komisija za Slovenijo kot lep družabni večer. Začetek bo ob 20.30. Igrala bo godba »Zarja« in bo ples do zjutraj. Mize bodo pogrnjene z dobro jedjo in pijačo. Na odru pa bodo kupleti, šaljivi prizori in praznovanje kitajske himne. Član opernega gledališča g. Lukman bo pel solistične speve. Opolnoči bo za ta večer nalašč napisana simbolična slika «Mi kovači .. .« Vstopnice se dobivajo že zdaj v strokovni komisiji v Delavski zbornici, I. nadstropje, po 6 Din. zvečer pri blagajni pa po S Din. Vzemite torej vstopnice že zdaj! Agencija »Stagryx sprejema male oglase ln reklamo že od danes dalje na Taboru v pisarni Sokola I. Jutri zvečer na Silvestro-vem pa bo oddajala najnovejša poročila z raznih »bojišč«. Prevzela je »v komisijo« tudi Rakovo novoletno voščilo in kroniko za leto 193o. in jo bo tistim, ki pridejo na Tabor, priznano umetniško aranžirano podajala za smeh in zabavo. Gdč. Smerkolova in g. Golovdn sta obljubila svoje sodelovanje. To bo dogodek svoje vrste. Abesinci ki nastopijo, koprne od navdušenja, da br>-do mogli tudi nam pokazati svoje odlične zmožnosti. David izjavlja, da se Goljata prav nič ne boji. Klovni in akrobati so tudi še vsi zdravi. Tako je program kompleten, le v olimpijski vrsti bo nekaj »višjih« sil ma/njkalo. Pridite na Tabor, pa boste videli, da bo zabave kakor še nikoli. Prva plesna vaja slušateljev abiturient-skega tečaja v novem letu bo v petek 3. januar ia ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Ronnv! Vljudno vabljeni. Z. K. D. PRIDE sijajno in aktualno delo Eskadra smrti Z ozirom na dogodke v svetu je film vreden da si ga vsak ogleda. Naše gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 30. decembra: Moliere. Red Sreda. Torek, 31. decembra: Ob 21 .uri Vesela božja pot. Izven. Znižane ccne. Uboga Ančka Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Sreda, 1. januarja: Ob 15. uri Uboga Ančka. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Olb 20. uri Direktor znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri Aida. Gost. dr. Adrian. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 30, decembra: zaprto. Torek, 31. decembra: Ob 21. uri Prešmen- tani grad. Izven. Znižane cene. Sreda, 1. januarja: Ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Četrtek, 2. Januarja: Red Četrtek. Red Četrtek. Xa Silvestmvo zvečer bosta v drami in operi predstavi ob 21. Po znižanih cemah uprizori drama »Veselo božjo pot«, opera pa opereto »Pre.šanentani grad«. Spominjafts se CMD Ljubljanski kalejdoskop Nedavno smo & tali v nekem večjem dnevniku potopis nemškega profesorja, ki je potoval po naših krajih in je precej podrobno opi-sal svoje vtiske o Sloveniji' tn Slovencih. In pravi med drugim: »Slovenci so zpIci živahen narod. V nedeljo sem se pripeljal v njihovo največje mesto Ljubiiano... Zvečer sem hod.l s svojim prijateljem po mestu in srečal kopko veselih ljudi, ki so po ulicah prepevali. Nekoliko čudno se mi je »dela ta navada, kajti pri nas se človek, če je dobre volje, nenadno skrije ali pa gre S" "t Prav lepo izpričevalo za nas, ali ne? In poučno! Kajti nikjer drugje menda ni te prelepe ndvade. da se ga človek nažehta, potem pa srre razgrajat po ccstah In to v isti sapi, ko ponosno trka na svoja kulturna prsa. Res je. tudi vinogradniki in gostilničarji morajo živeti- Toda živeli bi lahko tudi brez prepevanja, preklinjanja bljuvanja po cestah. Ln brez nožev po deželi. Tudi v kavarnah je podobno. Po polnoči poglejte vanje med stalne družbe, kjer zaori v taikem razpoloženju marsikatera lepa pesem, da s?ane trezne poslušalce do rolz. Mi Ji mo da bi se dal vsaj tu napraviti red-Če drusaoe ne bi šlo. vsaj tako. da se pijanim gostom ne bi seirviralo vino. V vseh državah ie tako in tudii pri nas bi se drlo morda uredit:. Sicer pa menda že obstoji tak predpis. * % * V naši mirni Ljubljani se pogosto primeri kaj takega, kar razburi mirne meščane in j jih zdrami iz puste vsakdanjosti. Hvala Bogu, tako imajo vsaj kaj snovi za pogovore. Na primer zadojiič. Ampak najprej moramo vseeno napraviti še kratek uvod. Zakone imamo srečne in nesrečne- Srečnih je, pravijo, pra/v malo. in še ti so skoraj vsi dolgočasni. Tako sta tudi nekje v Ljubljani bolj na periferiji živela dva zakonca, ki sta bla sicer srečna in zadovoljna, pa vendar ne tako, d>a ne bi časih poizkušala iskati sreče tudi drugje. Zlasti ona. Kaj rada je pogledala okoli sebe in nekoč je pri takšni priložnosti ujela pogled za-staivnega moškega, ki je tudi že imel na vratu zakonskega druga. Pa ee je vzlic temu vnela med nj.ima ljubezen. Ljubezen. pravijo, vse premaga, pa je premagala tudi predsodke in ovire, ki sta jiih oba zaljubljenca srečala n« poti- Nazadnje sta tako uredila, da sita si najela neki p ljubko sobico. In tam sta si spletla toplo ljubezensko gnezdeče, tja sta hodila pozabljat vse svOje tegobe. Ljubezen ie.slepa, pravijo, niso pa zmeraj slepi ljudje Kmalu so razkrili mlado srečo obeh zaljubljencev. Posledica tega je bila. da je nekega dne zvedel* žena za nezakonsko srečo svoieea moža. Tn kai je storila? Svo'ega m-~ža prijela? Ne! Možu ljubice svojega soo^^a je sporočila, kai je zvedela, in mu rekla, naj on to zadevo uredi Siromak je bil seveda pošteno presenečen, ko je zvedel, da mu kaže žena rogove. Kar verjeti siromak izprva ni mogel- Ko pa je slišal isto še od druge strani, se je pa raztogortel in ee sklenil maščevati. Nekoč, ko je žena na tihem odšla od doma, je šel čez nekaj časa za njo. Tja v ulico nesrečnega imena, kjer je bilo toplo ljubezensko gnezdeče. Srečni parček je blažen užival svojo prepovedano sreoo in niti slutil ni, kakšni črni oblaki se zbirajo nad njimi. Deževale so prisege ljubezni, goreli vroči poljubi— Tedaj pa je iznenada potrkala trda pest na vrata. »Odprita!« Strah tesnoba. sJej, moj mož!« je vzkliknila ženica. »Ubil naju bol« Tudi zakonolomcu je postalo tesno pri srcu. Kako naj u de? Kako naj se reši? Pest pa je neusmiljeno, čedalje trdovratneje butala po vratih. i&Odpritek N. č odgovora- Dve nesrečni bitjri sta se obupano spogledovali. po sobi. Možak se je ozrl proti oknu. To je edina pot... A iz prvega nadstropja na ulico je precej visoko. Toda nič ni pomagalo. Nazadnje se je moral odločiti, ker j« pest že grozila, da bo vrata razbila. Nagi« je odmrl okno in se spustil na ul^co- Srečo je imel, da je priletel na sneg. Pomazal si' ie suknjo, drugega pa sc mu ni nič primerilo. Če ne upoštevamo tega, da ga je videlo nekaj znancev, ki so se potem praiv začudeno spogledovali. V prvem nad^trooiu nesrečne hiše pa se je poVm odigralo drugo dejanje tragikome-dije. Zenica je zaprla okno. malo pospravila sobo in potem z drhtečo roko odprla energičnemu možu vrata. Pravijo, da sla s« ob svidenju z£lo prijazno pozdravna-Kakšen je bil dobeseden ta poadnav in kaj sta še potem govorila, pa vb1;;c vsemu prizadevanju nismo mogli natanko zvedeli. * * * 0 nemški natančnosti in vestnosti se toliko govori, da je postala že pregovor. In res, malokje se zgodi, da bi v nemški tiskani besedi odkril netočnosti. Ampak časih se le primeri tudi Nemcem kaj nerodnega. Vsak večji list ima poseben biografski arhiv, kjer se dobe življenjski podatki znamenitih mož vseh narodov, pa naj bodo že kulturni delavci, vojaki ali poetiki. Tak arhiv je potreben. Saj «e časih primeri, da kdo iznenada umre ali zasede v no.lit.ki kakšno pomembno mesto in prinesti je _tre-ba njegov življenjepis. Iskanje po knjigah bi bilo zamudno, pa človek' vzame tak arhiv v roke in takoj ima najpotrebnejše podatke. Tako je na primer prav za božič umrl slavni francoski p:satelj Paul Bourget in treba se ga je bilo spomni/ti v listu. Hitro arhiv v roke in tam smo dobili prav zanimive podatke. Članek o Bourgetju se je končal talkole: »O njem lahko rečemo, da mu je smrt iztrgala pero iz rok, kajti še po svojem osemdesetem letu je pisal roman. Umrl je 11. januarja 1935. v dvainosemdesetem letu v Par.zu.« * * * Naše knjižnice so poglavje zase, oziroma tisti ljud.je, ki si knjige jzposojujejo- Le vzemi v roko knjigo, ki jo je preti teboj bralo že kakšnih deset ljudi! Sodimo, da je boš prav vesel. Našel boš v njej oslovska ušesa na vsakem tretjem listu, vse polno komentarjev ob straneh im nekateri so vse prej kakor okusni, na koncu pa oelo serijo ocen v kratkih in kar predeč jedrnatih Ibe-sedah. Da o listih, kjer bi lahko spreten detektiv študiral teorijo vseh mogočih prstnih odli-skov niti ne govorimo. Čudino je, da nekateri ljudje res ne znajo ločiti tuje 'n svoje lastnine, odnosno da poznajo saano svojo l£stnq''i;os kajti večina med njimi je takšnih, da pazijo na svoje knjige kakor na puinčico svojega očesa. Če že ne poznajo spoštovanja do tuje lastnine, naj bi imel vsaj spoštovanje do vsebine knjige in nekoliko obzirnosti do drugih, ki dobe radi knjige čiste v roke, ne pa kakor bi jiiih potegnili, — ne, ta domača primera-ni, da bi jo omenili v tej zvezi. * * * V soboto zvečer so doživeli nekateri Ljubljančani prav zanimiv prizor. Po Dalmatinovi ulioi je dirjal avto, ki se je zaletaval od ogli a do ogla in nazadnje v kupu snega obstal. šoferja ie prijel stražnik in ga je moral viden it i ter odvesti na stražnico. Bil je docela pijan. Tudi v Kranju se j,e na Štefanovo zgodilo nekaj podobnega. Take.le avanture s pijan 'mi avtomobilMi se sicer gotovo dogajajo tudii po drugih deželah, samo da imajo drugje z*'nie naravnost drakonske kazni. Odvzem šoferske legitimacije za vse večne čase in še veliko denarno kazen. Sodimo, da bi bilo treba tudi pri nas uvesti kai podobnega, ne pa se zadovoljiti samo z maihno kaznijo, in še to morda le pogojno, zakaj če ne bomo tega začeli strogo izvajati, se utegnejo taki incidenti ponavljati na debelo in kmalu pešec in še bolj potnik v avtu ne bosta več rarna življenja. Tone Brus GarfntscliBFart®eklrch€ii zove Pripravijo se za uspešen nastop naših smučarjev na olimpijskih igrah — 12. januarja naj daruje vsak svoj smučarski dinar i Ob božičnih praznikih so naši smučarji skoraj obuoali. Z velikim pričakovanjem ;io napolnili vlake ter odšli v naic zimsko-sportne postojanke. Na Gorenjskem, Dolenjskem, na Pohorju in drugod je kar mrgolelo navdušenih smučarjev. ki so hoteli izrabiti praznika, da bi uživali »belo opojnost«. Pa je vsem južn0 vreme prekrižalo račune. Morali so postaviti svoje »dfce« v kot ter se zadovoljiti z zabavo, ki bi jiim jo lahko tudi nudilo mesto. Najhujši pesimisti so v teh brezupnih prilikah celo dejali, da ne moremo naš'h krajev šteti med zimskosportne pokrajine Toda po vesteh, ki so p-ihajale iz vseh delov Evrope, so se mogli preorioati. da tudi drugod niso bili nič na boljšem. Š? dober mesec nas loč- od začetka zimskih športnih iger. ki ee bodo meseca februarja vrš'le v Garmisch-Fartenkirchenu. .Te to zimski raj Nemčije. Vsi sm"> mislili, da vtedn tamkaj pravo smučairsk vreme. Kaj še! Še v petek je kazal tciVomcT v T>opoldnins;kih '""ah nič manj kot 27 strmrnj nad ničlo. AVo bi ostalo pri se^a.nicm vremenu, bi bilo seveda nemogoče, izvesti velike zimskosportn«* igre. zkatere se pripravij-anio tudi mi. Pa že prihajajo rc- ročila, ki nam napovedujejo lepo zimsko vreme. Res je, da tudi včerajšija nedelja ni bi-ia teka, kakršne smo si- želeli že zaradi tega, ker vemo da se hočejo naši smučarji,' ki bodo zastopali barve naše drz«ve v hudi borb z zastopniki drugih ntirodov. temeljito pri p-a v i ti Prvikrat se bodo vršile zimske olimpijske igre v taki bližini naših krajev. d« bomo tudi mi imeli priliko pokazat: svoie zmožnosti v zimskih športih. Naša udeežba na^ zimski-olimpiadi ni samo vprašanje prestiža, temveč je tudi velike važnosti za ugled naše države v zunanjem svetu Naša država zlasti noša banovina, ima vso pravco, da se udejstvuje v zimskem športu. Popolnoma zaupamo našim tekmovalcem, da bodo čas, ki iim je Se na razpolago koristno izrabili. Tod« nuditi i:m mor »no tudi vsa sredstva, da bodo lahiko do-esl; zaželene uspehe. Naša javnost ne sme biti^ a'uha. ko bodo naši športniki zbirali za n-nšo udeležbo v G-amisch-Po-'enk-irchemi 12 janrarla naj naši javnost pokaže, do zma ceniti na.oore naše mladine na poti do časti in ugleda katerega zasluži. Zato darujte vsak svoj smučarski din«.r! Kako so tekmovali stari Grki? Nekaj zammivin podatkov iz tekmovalmii praviinlKov starega veka zabili koučfck Na olimpiadah so za mete dtoka jeunailii tu -p rin io umei tuiii ari metih v«a^ Tekmovalne določne im do-očitev arna-govaica so v modernem spo zase- Ce nestio^ovnj-aK lisn-a po športnih poročilih, si marsiikuaj ne zrna razcoimači-ti, zakaj n. pr. sm-usm skakalec z najiLH^j-šiam sko^i vendarle ni zmagovalec, aer ima manj točk kot njegov nasprotnik s krajSJimi daljavami. Ali pa čifta n. pr. z olimiipijajae v Los Amgelea.u, Ga so štirje skaRaici dosega višino 1-^7 m. pa je vendar l^ eden lil prvi, eden pa kar četrti; ou^učiie so popraive. Ali pa sliši o boksa-škem dvoboj«, v katerem je eden zimagai Po točkah, čeprav je bili tik pred koncem že siv0raj k o. Zdaj ne razume več ničesar. . . V stari Heladii so bjLa tekmovalna pravila precej preprostejša. Kljub temu pa jin je le bilo tolA&o in so bila tuidi prikrojena Po svoje, tako da moderni poznavalec sporta tudi zmajuje z glavo in mu marsikaj ni jasno, kar je o njih ostala skrom. nih zapiskov. Saj listov ni bilo nobenih s 3p.f>rtiumi rubrikami m osta/li so samo seznami zmagovalcev, v katere &o vpisovali oiiimpionike. Kar je bilo športne literature, se je večidel uzgubiLa. Zgodovinarji, pesniki, filozof in zuravniki pa ^ o sjpo*-tu pisaii v jeziku, ki ga danes komaj razumemo. Sodobniki eo ga poznali, saj je bil vsak Grk strokovnjak v športu. ZnačLl" no za športne tekime starega veka je dej-svo, da prireditelji niso imeli niti »štoPe-ric« niti dolžinskega merila im so razliko« va« pač samo zmagovalca in premagane. Tekaiišee pri Grkih ni imelo obli ko ellP" se kot dan^s, '-emvec je bi,lo ravmo v dolžini stadiona (192 m). Ce je bito treba pre. teči več stadionov, so se tekači v teku vračali o koli stebra na koncu proge- Za. črtanih prog — kakor uanes na kratkih progah — Grki nis,0 imeli, le na startu so bila poSaimezr.a izžrebana mesta ločena s količki meter in poi drug od drugega. V tekih na dolžino stadiona So najprej v predtekih izibraili najboljše, v njih s<) star. tali po navadi štirje, v finalu pa ob"čajriio osem tekačev. Pravljično se slišijo zgodbe o spodobnostih nekaterih tekačev, ki bi kar prehiteli konje in zajce im baje za njim: ni bilo sploh nobenega s!©du pQ progi. Vse to tircti; pri Grkih ni biLo tako hudo ln sJiči pi-ecej tistemoi pretiravanju, ki se ponekod raizširja o nekaterih nogometnih strelcih, češ da s »voj.imi žogami trgajo mreže in podirajo drogov e za gole. Za teke na kratke proge so Grki redno imeli preciteke, v ostalih tekalnih disciplinah pa So bili zmerom kar finali. Najtežji mie njimi je bil tako zvami tek z orožjem, ker je moral tekač v polni bojini coremi preteči 400 m, torej progo, ki sPa-da še danes med najtežje. Ker je bil na-3>ffr prehuid, s0 Pozneje oPu^tMi kopje in ščitnike na nogah, sledmjič Pa še čelado. Kot o sta nek orožja je ostal samo še ščit, čigar obs^s in teža sta bila točno določena- Skoke im ineic. 6,0 pri Grkih ocenjevali samo kot sestavne t^ke petoboja. Med skoki niso poznali skoh..a v višino in ob palici, temveč saim0 skok z zaletom. Pravila za ta skok so bila strožja k0t dames; veljavni so bili saimo taki, pri katerih atlet ni padel im je Po skoku ostal v pe. sku poPolem odtis noge. Merila, ki «o ga baje nekateri že opazovali na vazah, ni bilo. Dolžino skok,a so merili kar tako, dia so po odtisu zadnje nege Potegnili črto; treba je bilo pač skočiti dalj od tekmeca" Zelo ao si že raziskovalci starega s.porta belili glave, kako so mogli stari skakaei dosegati dolžino H-50 m, o kateri poročajo v zvezi z nekim FaiHo»o«n. Nekateri, ki praktično ne poznajo Sedanjega sp0rta, so hoteli že kar verjeti tem številkam, t0. dia v primeri z najnovejšim rekordom čm. Ca Ovvensa z S.13 m je to še mer0m ne= verjetna dolžina. Več pristašev iima domneva, da je šio pri teh skokih za trosko. ke ali skoke v daljino in globino; nekaj je tudi teorij, češ da s0 si skakači d0 teh dolžin pomagali z ročkami, kar pa bi bilo imelo najbrže nasprotni učinek. Dognano pa je, da so bHii tekmovalcem dovoljeni trije skoki in tako je mo^a rPs najbolj pravilen sklep, da &o seštevali dolžine vsen treh skokov V tem primeru bi bi]e pov-vprečne dolžine skokov Po 5.50 m. ka.r bi bili — glp/iie na obremenitev z ročkam,i — prav dobrj reziiilrtati. Za mete so Grki uporabljali d.isfc in kopje, ki sta billa precej Podobna na^aš njim Diska niso metali s kroga, temveč 7. višje točke. Dolžine so merili tako, da s0 na metsuf kjer je disk padel na tla, Včerajšnje nogometne tekme Včerajšnje nogometne tekme Zagreb: Hašk : Gradjanski 1 : 0 (1 : 0) Gol za Haška je bil avtogol Ladjareviča. Niš: Jugoslavija (Beograd): Gradjanski (Niš) 8 : 2 (2 : 1).' Rim: Prvenstvo. Torino : Bologna 2 : 0, Triestina : Ambrosiana 3 : 3, Lazio : Ales-sandria 3 : 0, Firenca : Genova 2 : 1, Napol i : Palermo 3 : 0. Miilano : Brescia 2:1. Pariz: Ferencvaros : V;enna 5 : 2 (3 : 0). Dieppe: Soroksa.r : FC Dieppe 4 : 0. Nimes: Hungaria : Libertas 4 : 2. Toplice: Victoria (Berlim): Teplitzer FC 1 : I (1 : 1). 0 SK Svoboda. Danes ob 19 seja odbora in članski sestanek. Na Silvestrov večer imajo pristop samo člani z legitimacijo. Verjetno je, da je umel tu>Ji pri metih vsau tekmova.ee po tri mete. Disk je spadaJ — drugače kot danes — Hi«d idzK^aUitJtske discipline, Rokoborba je spadala med najvažnejše točke 0'li-nipijskega spoa-eda, im sicer kot konkua-enoa posameanikov m kot se^-avni del petoboja, ki je bil tudii odločenega Pomena. Z današnjo igrško—nunsko« roko-borbo takratno izvajanje te panoge ni imelo nič skupnega. Borci so umeii po pra. vi'lih mnogo prostosti in jim je bilo dovoljeno tudi spoidtikanje, davljenje in lomljenje prstov; pri vsem tem pa je bila ta borba še dovolj lepa, ker so veljala kljub temu še stroga pravila. Nasprotnika je bilo treba trikrat vreči na tla, in sicer tako, da Se je s katerimkoli delom telesa, bodisi hrbtom, ramama ali koleni dotaknil tal. Pozneje s»i uvedli tudi rokoborbo na t.leh, kjer je bilo treba nasprotnika z obema ramama pritisniti ob tla. Pare je določal žreb; če število tekmovalcev ni bilo na pare, je eden med njimi čakal do naslednjega kola, kar je zelo povečalo šamse na zmago, čeprav nj bila tako neoporečna. Za boks so bila pravila zelo preprosta; šaj ni bilo kroga niti časovno omejenih »krogov«, uiti razredov po teži nit: odllo-čiitev po točkah. Treba «e je bilo boriti do odločitve, bodisi po padcu ali odstopu nasprotnika »li Pa p r, 'smolo<, da je v njih nasprotnika usmrtil, ni di&bill venca. Pari so bili prav tako izžrebani kot pri rokoborbi; če partner ni nastopil ali je prišel prepozno, je bil drugi proglašen za zmagovalca »akoniti« (brez prahu). Krona olimpijskih tekem je bil Petoboj, ki so ga sestaivljali tek ob stadionu m), met diska, skok v daljino, met kopja in rokoborba. V tem, kako so se posamezne discipline vrstile in ocemjevaJe, žal ni ohranjenih skoraj nobenih podatkov. Znano !e toliko, da je bila rokoborba u-a vrsti zadnja im je bil skupni zmagovalec, kdor je zima^al v njej. Morda Je bilo tako, da so tekmovalci v vseh ostalih disciplinah petceboja dobivali mestne številke, najboljše plasirana Pa sta nato nastopila v odločilni tekmi v rokoborbi. Ohranjeno je tudi, s0 bile za zmago v peto boju potrebne no-ameZRe zmage, torej razen v rokotborbi še v dveh vajah. Mnogo je vrzeli iz starih tekm0va!mih pravil, ki jih ne bo mogoče nikoli dopolni ti. Biila so zapisana tn hranili so jih čuva ji zakonov, ki so leto dmi pred vsako olima, piado Po njih poučevali sodmike za tekme Deset mesecev so trajali ti tečaji in ko so se igre začel«, so nastopili ti izbrani nevtralci v škVlatastih svečanih oblekah im z lovorjevimj venci na glavah kot »so-' dniki Grkov«. Strogo so posJovali in čuvali olimpijske zakone, za katerih kršitev So bile določene stroge kazni. Kajti vsak tekmovalec je moral prej pred podobo Zevsa svečano priseči, da bo »Pošto v a' pravila im se boril zn olimpHski venec le s čactn:m: »redstvi Ta lepi običaj so pre vzeli tudi ustanovitelji modernih o'imP^ ad, čeprav v nekaterih primerih mord« iiiuiia več onega velikega pomena kot ga je ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 7.\ SILVESTROVO — SIJAJNI RUSKO-SOVJETSKI VELEFILM ŽENA ZA 1000 RUBLJEV Kdor je videl film »PASTIR KOSTJA« mora videti tudi tega. Smeh, resnost, šala in še marsikaj. PREMIERNI KINO Tanki za dva moža i Vozila smrti na abesinskem bojišču Nič ne škoduje, če veš••• Na Dunaju je vseučiliščn;k Primz :zun»il neko sredstvo, s katerim se zelo lahko nevtralizirajo strupeni plini. Letošnji rekord v samomorih ima Budimpešta. kjer se je letos izvršilo vsak dan 13 samomorov. Lani jih je bilo 11, predlanskim pa 9. Nansenov odbor v Ženevi, ki se briga za emigrante vseh narodov, je sklenil predlagati. da se za častnega njegovega predsednika imenuje dr. Masarvk čim se odreče predeedništva češkoslovaške republike. To pa v znak priznanja za njegovo pacifistično delo. Neko podjetje v Ameriki je jelo uporabljati novo izumljeni stroj, ki preizkuša trpež-nost čevljev. Ta stroj posnema z veliko natančnostjo gibanje človeških nog. Preizkušnja čevljev se vrši na ta način, da vrši stroj, čim stopi en obuti čevel.i na tla. priti« sek noge normilr.ega človeka, kadar hodi. Dva tisoč cerkva so v zadnjih sto letih zgradili na Angleškem. Največ so jih postavili katoličani, dasi jih je v deželi razmeroma majhno število. Nemški vojaki dobivajo zdaj večjo plačo, kakor pred vojno. Vsak redov dobi na dan pol marke ali 15 mark na mesec. Po nedavno objavljeni statistiki je prostozidarjev v Zedinjenih državah 3.500.000, na Angleškem 350.000, na Francoskem 50.000, na Grškem 4 000. v Romuniji 4.800, v Avstriji 1.900 na Bolgarskem 600, in na Poljskem 300. Argentinska država ima lep dobiček o< vojne v Abesiniji in politične napetosti v Evropi. Po besedah predsednika borze v Buenos Airesu je izvoz mesa narasel za 300%, izvoz žita in drugih živil pa za 200"", Louis Zamorra. sin predsednika španske republike, je prosil odbor socialistov, da sme stopiti v njihovo stranko. Dozdaj je pripadal skupini katoliških iiteralcev. Lloyd George je sklenil z neko veliko za* ložbo pogodbo za izdanje svojih spominov. Za to dobi 40.000 funtov šterlingov honorarja, mora pa jih spisati, čim prej. Radi tega se nekaj mesecev ne bo udeleževal sej angleškega parlamenta. V fehoslovaški so popisali cigane in jih našteli do 35.000. Cigani morajo imeti posebne legitimacije; imajo pa tudi poseben pravilnik o svojih pravicah in dolžnostih Andeške zavarovalnice so uvedle uovo vrsto zavarovanja. Človek se namreč lahko zavaruje zoper interniranje, zlasti za primer vojne. Sloviti violinist Jan Kubelik je zavaroval svoje prste za en milijon francoskih frankov. Zavarovanje se nanaša na vsak prst posebej, vendar je mezinec leve roke najviše zavarovan. Italijanske čete v Ogadenu se morajo bo» riti zo^>Qr še enega sovražnika—tropične mravlje. Pred temi ni varno nič, kar ni iz stekla ali kovine. Zelo težko čuvajo živila zoper nje. Mimo tega so njihovi ugrizi nevarni, ker se naredijo cele rane na ugri-zenih mestih V Rumuniji ne bodo smeli privzemati rumunskih imen inozemci in osebe drugih narodov. Vlada je izdala poseben zakon za zaščito narodnih imen. Najsrečnejši narod na svetu so pač Eskimi, ki jim je vojna docela neznana reč. Še nikoli se niso bojevali z nobenim drugim ljudstvom. Njihov jezik ne pozna be« sede vojna. □□□□□□CODDCCOD Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne DR. G- PICCOUJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. Zelo mnogo psov imajo Američani, seveda ne zato, da bi se jim moral človek umikati po ulicah ali da bi po javnih lokalih vzdigovali noge. L. 1929 so jih imeli do 9 milijonov, letos pa so jih našteli 15 milijonov. Izračunali so, da velja prehrana teh psov 547 milijonov dolarjev na leto. to je skoraj trikrat toliko kakor letni proračun naše države. Nekatere ameriške radijske postaje so uvedle >četrt ure ljubezni.« V teh 15 minutah recitirajo moški napovedovalci pred mikrofonom ljubezenske izjave v zabavo poslušalcem. Ameriški listi poročajo, da je ta točka programa radijskih postaj pri Američanih najffcolj priljubljena. Japonski »polkovnik Lawrence.« kateremu se pripisujejo vsi japonski uspehi na Kitajskem, je general Keni Doihara. Star je 52 let in ga innjo za najbolj premetenega japonskega oficirja. Japonci pravijo o n jem. da ve o Kitajski več, kakor vsi Kitajci skupaj. V6i opazovalci abesinske vojne, pa naj se v svojih nazi.ranjih drugače še tako razlikujejo, so si edini v tem. da se mora;0 Itauijaiii z-a sv0je dosedanje uspehe zahvaliti v pivi vrsti svojim Lahkim tankom. TI tanki s posadko po dva moža so izvršili čudeže, naravnih in umetnih ovir za nji-hovo prodiraaje skoraj ni. njim gine zasluga, če ItaPJani v dosedanjim bojih niso imeli tako velikih izgub, kakor bi jih sicer imeli, proti tanku ne zaleže pač nobeno osebno junaštvo nič, streli iz pušk mu ne škodujejo, pripravnih topov pr0ti njim pa Abesimci nimajo. Tako gre tank neizprosno svojo pot in čisti ozemlje pred seboj, da imajo oddelki pešcev za njim le še malo dela. Tank, posebno lahki tank se je torej izkazal za napadalno orožje prve vrste. Dali pa je mogoče iz tega napraviti kakšne sklepe za evropske razmere, je drugo vprašanje. Sploh ni mogoče izkušnje kakšne kolonialne vojne brez nadaljnjega uporabiti za normalne kontinentalne prilike. Kiitchener je bil na pr. izvrsten strateg v kolonijah, toda o njegovi u/logi v začetku svetovne vojme, ko je bil vrhovni poveljnik angleške vojske, ne moremo izreči nič posebnega. Angleži sami so se čuvali, da bi vodili vojno na zapadu po kolonialnih metodah. Tako bo šlo pri tej vojni v bistvn za potrditev določenih posameznih izkušenj. Tako se je v Abesiniji pokazal ogiromn.1 Pomen, ki ga imajo zavarovana pota do fromte za motorizirano armado. Ne gre samo za prehrano in za dovoz pitne vode, temveč tudi za strumni dovoz municije in posebno kuriva. Najboljši tanki ne poma-gaja nič, če nimajo snovi za svoj obrat. Ta okoliščina zadržuje tu,di najbolj motorizirano armado, ki bi lahko vsak dan napravila toliko im toliko kilometrov do zmernega tempa. Zato pa ima cestni gradbeni mžcajeir v sedanji vojni tako odločilno uilogo. Od njegovega delovnega tempa je odvisen ves ostali vojaški tempo. Nijegov nasvet je največjega pomena, kajti samo on lahko Pomilostiva«, kakor tudi vse druge imenitne nazive po svojih položaji soprogov. Posnemanja vredno! Požar v rumunskih petrolej skih vrelcih Beograd, 29. decembra, p. Po vesteh iz Bukarešte so se na petrolejskem področju vneli trije vrelci in je nastal velik požar gele večjim oddelkom delavcev je uspelo požar omejiti ta nazadnje Pogasiti, škode je okrog 5 milijonov le je v. Serum proti revmatizmu New York. 29. decembra. AA Glasilo newyorškega' zdravniškega društva javlja, da eo se prvi poizkusi s serumom P roti revmatizmu izvrstno obnesli, Smrt carigrajskega patrijarha Carigrad, 20. decembra. AA. Ob 11.35 je po dolgi in hudi bodemi umrl carigraj-ski patrijarh Fotij IL Pokojni patrijarh je bil 265. Carigrajs3d nadškof od sv. Andreja dalje. Rojen je bii ma otoku Prinki-pu 1. 18S4., za Škofa pa so ga posvetili 1. 1915. Patrijarh je bil od 1. 1929. dalje. Francoski bojevniki v Rimu Rim, 29. decemibra. d. Včeraj dopol"ime je prispelo v Rim 800 bivših francoskih bojevnikov, ki so se po poldne »brali na Piaz« zi Venezia in položili na grob Nefcnanega vojaka lovorj3v venec s francoskimi in italijanskimi trakovi. Vodja francoskih bojevnikov Lerrain je v svojem govoru po«tdarjal bratske prijateljske zveze med Francijo im I tajijo. Nato so francoski bojevniki priredili pred Beneško palačo navs dušene manifestacije za Kalijo in • Mugso-linija, ki jiim je na balkonu smehljaje odzdravil z roko. Ko je na manifestacije Ponovno prišel na balkon, se je zahvalil z besedami: »Francoski tovariši, zahval ju* jem se vam za pozdrav ter ga vračam s čisto latinsko simpatijo«. Mussolini je sprejel v avdijenco tudi predsednika v Italiji živečih francoskih bojevnikov Mi, raucha/uxa. Velika železniška dela na Daljnem vihodn Moskva, 29. decembra, d. Na Dailjnjem vzhodu naglo napreduje gradnja drugega tira transb+«move odpravila. V Belgiji priporočajo zdravniški pregled pred poroko, ki pa ni obvezen. Komisija za ljudsko higieno belgijske ženske zveze pa smatra takšen zdravniški pregled pred poroko za nujno potreben. Ker v Belgiji takšen izkaz ni obvezen, dela komisija na to, da ga vsi zdravniki, vse institucije za ljudsko higieno priporočajo ob vsaki priložnosti. S tem je zvezana tudi nujno potrebna spolna vzgoja. Po anketi, ki je bila izvedena v 15 državah, podaja dr. Laura Turnau. predsednica stalne komisije za ljudsko higieno pri Mednarodni ženski zvezi, svoje zaključke predvsem kot zdravnica. Pravi, da je nujno potrebno, da ljudje, ki se nameravajo poročiti, ne upoštevajo samo materialnega položaja svojega druga Iz akvaristove torbe Borba za obstanek, ogrevanje In življenje v toplih vodah Borba za obstanek, pojem ki ga imamo vedno v mislih, ko govorimo o sožitju živali v splošnem, a zlasti o življenju v vodah. Na prvi pogled se nam zdi ta borba res kruta, sirova, zakaj pravilo v vodah je, da se hranijo večja bitja z manjšimi, v izjemnih primerih celo manjša z večjimi, kakor na primer globinska ribica Chiasmodon niger Johns, ki more pogoltniti mnogo večjo ribo, kakor je sama, ker ji je trebuh zelo raztegljiv, a priznati moramo, da je mati pri roda uvedla to pravilo in ker je od pri-rode sta ta krutost in sirovost le goli nagon. O borbi torej ni govora, sicer pa mrgoli v vodah raznoterih bitij v taki obilici, kakor nikjer drugod, saj imajo na primer ikrnice ogromne količine iker, nekatere tudi na milijone. Med poslednjimi je tudi vob-če znana polenovka s povprečno petimi milijoni iker. Svojevrstno je življenje v vodah in vsako bitje si vzame le toliko, kolikor mu je ne ogibno potrebno. V akvarijih se godi ribam še bolje kakor na prostem, če jih zalaga ljubitelj z obilno hrano. V nasprotnem primeru se pa pojavljajo med ribami primar na znamenja gori omenjene borbe z nevo-ščljivostjo, ki je zlasti ameriški ostriži, oku-ni in babice ne morejo zatajiti. V času, ko se mraz prištuli v vsak kotiček, je treba paziti, da se občutljivejše rastline ne prehlade. Ogrevalniki na elektriko in lončene posode z vročo vodo nam ogrevajo vodo prav naglo. Zelo prikladne za Ogrevanje šo pa tudi svetilke, ki jih hra nimo s parafinom. Hitro se dvigne toplota tudi v mrzlih sobah za vdč stopinj, s čimer je rastlinam, tudi toplovodnicam, ustreženo. V času pomanijkujoce svetlobe in toplote hite naše misli dokaj rade na jug v one kraje, kjer ni mraza, kjer se menjujeta le cvetoča pomlad in poletie. Privoščimo si dališi izlet v one kraje. Skozi Sueški kanal v Rdeče morje, poleg trdnjave Adena v prosto morie, mimo rajskega Ceylona in dalje med Nikobari in severnim rtom Sumatre v Penang na Malajskem polotoku. Kakšno razkošje rastlinstva, kaka pestrost in mnogolikost živalstva! Akvarirajoč v toplih vodah zajamemo razne nam že znane ribice iz roda cichidov, pritlikave ostriž-ke, zastopnike roda osfromenidov. Vse to se premetava v mrežici. In če zajamemo tu in tam malo blata z mehkega dna, se bo izvila iz njega jeguljasto podolgovata, ob bokih stisnjena ribica s šiljastim dolgim gobčkom. Na činklio nas spominja. Ko jo vlovimo v steklo, vidimo, da so na gobčku cevkasti podaljški, na hrbtu Pa opazimo v presledkih 25 kraiših trnov (kakor pri zetu), za njimi daljšo, nižjo hrbtno, spodaj pa daljšo podrepno plavut. Repna kakor tudi prsni plavuti so majhne, trebušnih pa sploh ni. Riba ima moderno rdečerjavo, z večjimi okroglimi belimi pikami okrašeno haljo. Iz rodu bodičastih jeguljčic je. imenujemo io pa Mastacembulus argus. Riba diha s škrgami, prihaja pa redno tudi k gladini po mehurček zraka kakor naša činklja in pa rod osfromenidov ali labirin-tovcev. Mladiči te jeguljčice se izležejo v Sprejmite zapuščene in siromašne otroke v oskrbo! Banska uprava oskubuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno število otrok, ki »o osiroteli, od, nosno so zaradi velike bede ali zaradi brez vestnosti staršev zapuščeni. V sedanjih hurlito gospodarskih razmerah število teh usmiljenja vrednih malčkov tako narašča, da hanski upravi z omejenimi krediti ni mogoče več nuditi vsem Potrebno oskrbo. V mnogih primerih že; lijo dobri' zakonci vseh slojev, ki sami nimajo otrok, in taki, katerim so lastni otroci odrasili ali pomrli, pa tudi starejše samostojne osebe, ki se čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutja kakega otros ka po njihovi lastni iziberi (tudi šoloobveznega) v brezplačno oskrbo aili za tiv05 jega. Na te družine ali osebe se obrača banska uprava s pozivom na njih ljubezen in usmiljenje v, in sicer iz srezov Maribora desnega im levega brega. Severajgradea, Prevalj, Ptuja, Ljutomera, Murske Sobote, 1-iemiave in Konjic banovinskimu deCje-mu desnu v Mariboru, Strossmayerjeva ulica. 30 in iz ostalih srezov pa banovin, skemu dečjemu domu v Ljubljani, Streli-ška uilica 14. V zadevnih prijavah naj navedejo: uma in priimek reflektantorv, natančno bivali, šče, oddailjenosit od posta-je in od šote, dru, zimske, premoženjske, prvobitne in nrav, stvene razmere, število in starost lastnih otrok povod Za sprejem rejenca in aji >e namerava obdržati rejenec sta.'n0 ali samo začasno, dalje kakšne starosti in spola naj bo rejenec (rejenka). Občinska uiprava naj potrdi prejete prijave glede navedenih podatkov in naj se izjavi o nravstvenem zadržanju dotične stranke s pristavkom, ali je urpati, da bo otrok pri njej dobro oskrbovan in vzgo* jen. Upor v haremu zaradi 10S. žene Med 104 ženami Lba Sauda je nastal upor zaradi tega, ker je 55-letni vladar vzei še 10-5. ženo, za katero je plačal njenim staršem 5000 glav goveje živine in več ko sto kameL Vendar je kralj izlahka udušii nenavadni upor: vsem ženam je za-grozE, da jih vse od kraja posije njiho- vim staršem nazaj, kar smatrajo za največjo sramoto. Žene so se v<%le toliko rajši, kr so kmalu spoznale, da je nova žena že precej v letih, ter izvedele, da je kralj poslal na poroko zastopnika in da je do te ženiltve prišlo samo iz političnih razlogov. Kitajski zid je dobil majhnega teKmeca Največja zgradba na svetiu je pač znani Kitajski zid, ki je več kakor 4000 kilometrov dolg in je nekoč varoval kitajsko državo proti severu. Nedavno pa So v neki povijam drugi deželi odkrili podoben obrambni zid, ki sicer ni tako ogromen in tako lepo izvršen kakor kitajski zid, a je vendar še jako velik. To je veliki zid v notranjosti diržave Peruja in poteka vzhodno od glavnega mesta Lime skozi visoko gorovje Kordifljerov. Vremenski pregled Ko se je tako lepo začel božični teden z zmernim mrazom in ravno primemo debelim snegom, so sicer vsi vremenoslovca naglašali, da se vreme še ne more smatrati za ustaljeno, toda na tako temeljito spremembo tudi na velikih centralah meteorološkega opazovanja niso imeli povoda računati. Mraz, ki smo ga bili. deležni v nedeljo in ponedeljek, je nastal, ker se je uveljavila zjasnitev v analih hrbtih višjega zračnega pritiska, ki so se razvili med depresijskimi jedri, potujočimi čez Evropo. Kakor pri nas se je zjasnilo tudi v srednji Evropi, pa celo v Angliji, kjer je povsod zlezlo živo srebro za nekaj stopenj pod ničlo. Povsod tod je nastal enako nenadoma vremenski prevrat z odjugo in odmeko ter dežjem; kakor smo se pri nas borili s poledico, prav tako so imeli preglavico z njo ravno za Božič na Dunaju pa v Londonu, in še marsikje, dočim je istočasno moskovske ulice zavalil pol metra debel sneg. Vzrok tej nenadni spremembi bržkone ni samo planetarne prirode. V teku ponedeljka so nenadoma vse depresije, dotlej plitve in slabotne, zelo oživele. Oja-čila se je depresija na Skandinaviji, a še bolj druga nad zapadnim Sredozemskim morjem. Njen okrepljeni vetrovna vrtinec je že v opoldanskih, urah v ponedeljek puhnil čez našo pokrajino topli zrak iznad Jadranskega morja in čez dan, ko smo tičali v dolinah še v mrazu in megli je že v srednjih višinah prevladala odmeka. Ravnine in doline je odjuga zajela šele sledečo noč ter jim hitela naklanjati tudi vsem nezaželjeni dež. Odjuga je prodirala naprej v celino ter se v Avstriji uveljavila en dan kesneje; na Dunaju na pr. je bila poledica šele v božični noči. V enakem Zid je na nedostopnem otzemlju, ki krije še marsikatero skrivnost. Odkrili so ga as letali, ki so ga tudi fotografirala v dolgosti kakih 50 km. Zgradili so ga ali znani Inki ali pa morda njihovi kulturni predhodniki Ciimuji. Kakšni dogodki »o nagnili graditelje, da eo zgradili takšen zid, zia-sti če uvažujemo, da je bilo tisto ozemlje le redko naseljeno v primeri z notranjimi kraji Azije, je še skrivnost. tempu je jug puhnil preko Francije ter Anglije. Odjuga je segla jako visoko, v Alpah do 2000 m, pa celo še viša. Motorno silo tej veliki odjugi je mKfila nova orjaška depresija, ki jo je v ponedeljek postavil Ocean na pozomico tar jo poslal na pomoč oni, ki je bila tako nenadoma oživela nad zapadnim. Sredozemskim morjem in južno Franci jo. Tudi v atmosferi nad Atlantskim oceanom se je v začetku t.f*dina nenadoma pojavila silovit* dinamika, ki je na amerifiki Strani sprožila silen prodor mraza, iz polarnih predelov ter burne meteže, na evropski pa zagnala silovite viharje rawno Za božične dni na portugalsko, špansko, francosko in angleško obalo. Vse te motnjave so se koncentrirale v veliki depresiji, ka se je pojavila v torek zjutraj zapadno od Irake ter tako rekoč organizirala viharje in prodor sredozemskega in oceanskega toplega zraka v zapadno polovico Evrope. Toda odtlej se je gibalna sila velikega ciklona čudno spremenila. Depresija je ostala na mestu kakor prikovana, njeno jedro se je držalo tik zapadno ob Veliko-britanskem otočju, ne da bi kazalo težnjo, oditi po običajni poti na vzhod. Zaito je postala odjuga stacionarna po vsej za-padmi polovici kontinenta. šele. v drugi polovici tedna se je jela depresija počasi odmikati proti severovzhodu. Pravzaprav gre pri tem samo za eno od njenih jeder, drugo pa se za družje še vedno pri Biskaji, kar je ohranilo dosedanje orjaško kroženje zraka še nadalje v pogonu. Vendar nam je ta sprememba odplavila vsaj meglo ter nam v soboto vsaj za nekaj ur pokazala solnce, obetajoč nam hkrati nadaljnje spremembe. Mraz se drži samo še v vzhodni Rusiji, kjer ga ščiiti anticiklon. Ferenc Herczeg Olga se stara Pomagaj mi, žalostna boginja jeseni, opevati ono vitko gospo, o kateri se je širila govorica, da se ji je posrečilo zadržati zob časa, in ki se je na en sam dan Postarala zia dvajset let, ko je že bila Večkrat praizmovala svoj triintrideseti rojstni dan. primera, ki jo neumni pisci zgodb tako pogosto rabijo, po kateri naj bi bilo življenje podobno godobno goreči sveči, vidno gineči od minute do minute, ni dobra, marveč je življenje podobno obrezanemu koščku zemlje, ki ga vaJovi leta in leta počasi in trajno iizpodkopavajo iin ki nekega dne nenadno, inrda le zavoljo lahnega karaka pasoče se koze, zgrmi v globočino- Olga je bila že davno omožena, ko so Jo v trgovinah še zmerom klicali za gospodično- Njeni znanci je niso imenova)t drugače, kakor malo gospo. Pozneje ji Je vse mesto reklo >lepa gospa,« potem »zanimiva gospa« in nazadnje »še zmerom lepa gospa«. Nevoščljivci pa so odnekdaj govorili o njej, da je koketka. Njen mož je osivel in si je pusta rasti mogočno brado. Njeni nekdanji častilci, tisti suhljati uradniki okrožne uprave in zlikani podporočniki, so postali počasi debeli veliki župani in zadirčni komandanti ali pa celo čemerni upokojenci. Kadar 6o stari gospodje videli Olgo na cesti, so se zmerom začudeni in obenem očarani obračali za njo. »Nad to gospo čas nima oblasti! še zmerom se lahko kosa z vsem mladim svetom.« Mladi gospodje Pa so smehljaje 6e menili: j.Tale ženska je morala biti nekoč lepa...« Njene obleke so bile zmerom po najnovejši modi, njena hoja elastična, ekoro Poskočna, njena postava vitka in njene oči so se pogosto skoro bliskale od vedre volje. »Polkovnik, za božje ime, ne izdajte me. kako do3igo se že poznava!« »Priznajte vendar enkrat, lepa gospa, koliko let prav za prav štejete z »Preveč zahtevate od mene, gospod! Morali bi že vedeti, da žena šteje samo toliko let, kolikor jih uime videti stara.« Pri luči je billa gospa Olga, zlasti če je bila dekoltirana. še zmerom zares kraljevska lepota. Njene rame in roke so bile polne in čiste ko marmor in na licih sta se ji igrali poredni jamici. Tudi podnevi ni billa videti starejša od trideset let, če si jo gledal iz daljave dvajsetih korakov Samo v neposredni bližini si opazil okrog jamic gube. * Nekegia solnčnega popoldneva se je zgodilo, da je Olga prav nad čelom odkrila tri prste debel sngžnobel pramen las. Nenadno je začutila vbod v bližini srca. Ura budilka na nočni omarici je medtem mirno, z zahrbtno ravnodušnositjo tiktakala dalje. Kako je to mogoče? Kako se moreš na mah postarati? Pred leti, ko je bila lepa gosipa še mlada, je našla med česanjem večkrat po kakšen bel las med črnimi prameni in se je z njim tedaj v šali rada pobahala. Pozneje, ko so se beli lasje vedino bolj množili, je začutila Olga upravičenost, postaviti se tej muhavosti prirode Po robu z barvo za lase, ki ji je kaj rada pridajala epiteton nedolžnosti. Od tistega časa do pred kakšnimi tremi teOdslej bom zmerom tako lepa.« prevedel J. M. Crejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli RIbnJkar. - Za Narodno tiskarno d. d kol Oskarnarja Prane JezerSek. - Za taseratni del Je odgovoren Aloji Novak. - Val t Ljubljani