BL 104. V Gorici, v četrtek dne 12. septembra 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob i. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . • 15 K */, „ . . 10 „ Za Nem&^^ lttŽHO,,^^^ Ameriko in inozemstvo K 20.—"^ Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Gradiščanskem" in dvakrat** letu. »Vozni red U*> leznic, parnikov in poštnih zvez0. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj JSUL •V Gorici, dne 12. 9. 1912. Jasnega življenja goriški Slovenci nimamo mnogo. Nekoliko je to v zvezi s splošnim položajem, ki je razdrapan, kar se le da, nekoliko pa trnu s čisto posebnim duševnim stanjem našega meščanstva. Kolikokrat se je že zahtevalo, naj kedo »kaj naredi«, češ, nihče ne dela. Kadar je pa kedo kaj začel, je naletel na vsesplošno odklanjanje, na nevernost, nezaupanje, in na vnaprej uničevalno, skrajno torivie-no in zabavljivo kritiko, Danes imam v mislih predavanja. Koliko je že bilo poizkusov v te} smeri! Ali vedno so bili le dijaki naših srednjih šol in še le lasi vseučiliški naraščaj, ki so se lotili dela z zanimanjem, čeprav le z malim • uspehom. Le našega meščanstva ni bilo blizu. Ce ne pridejo k predavanjem delavci, jim tega ne moremo, zameriti. Mi nimamo mnogo organiziranega, strokovno ali razredno ali narodno zavednega delavstva, povrhu tega naše delavstvo kulturno in v splošni ali pa strokovni izobrazbi ne stoji bogvekaj visoko. Saj je velika večina našega delavstva še »»iKomarinskega«! »Rusko« ...« »Mi smo napravili vse to!« je kričal Jakov Tarasovič, kažoč na reko. »Naše je vse! Mi smo uredili iživ-Ijenje!« Naenkrat pa se je razlegel glasen vzklik, ki je prev-pil vse drugo: »Ab! To ste vi? Ah, vi ...« In takoj na to se je razHočno razlegla po zraktt poulična psovka, izgovorjena v velikem srdu, z zamolklim, a krepkim glasom. Vsi so jo hipoma zaslišali in zamolčali za tfe-notek, iskaje z očmi tistega* ki jih je psoval. Ta hip so se slišali le težki vzdihi stroja in škripanje krmilnih verig ... »Kdo tukaj laja?« je vprašal Kononov in načemeril obrvi ...« »Dh! Vedno mora kaj' priti...« je vzdShnll Rjeanikov in žalostno vizdihnil. v »Kedo je brez vzroka psoval?« Olbrazi kupcev so azrasžali nemir, radovednost, začudenje, očitanje in vseh teh ljudi se je polastila zmešnjava'. Edini Jakov Tarasovič je bil miren in zdelo se je celo, da je zadovoljen s tem, kar se je zgodilo. Vstal je na prste, iztegnil vrat in pogledal nekam na konec mize in njegovi očesi ste se svetili tako čudno, kakor bi. bil zagledal tam nekaj prijetnega. »Gordjejev ...«% rekel tiho Jona Brikov ... .¦¦-4 HHfl!« oJb^nsfei ;«\%m iti bila te pi-saw)e;5^pi;^a/imar!Vie5,se- jeizanjo v re- •smej V r.e s n o 4el^o'.''iMi ako ni uspela, ker.je.zadela na velke ležkoče, je vendar od vse/te'aMe ostala še dalje v življenju ideja ibutgarssko-snbske^a zbližanja. Od leta-1910. dalje so se začela srb-sko-builgairški odnošaji, ki so dosegli leta .1908, vrnpnec ostrosti, tako tiaglo izboljševati, da se de že toda} začelo govoriti o zvezi in. tudi o vojni: konvenciji. Ko pa ie pričelo zavzemati večje in uspešnejše dimertzJje delo jza trgovsko zbližanje, ko so pričeli vzaiemni obiski, ko so posebni odbori in lčongres ponovno iskali sklepanje car-inske skupnosti, je vprašanje zveze in vojne konvencije saimo od sebe zopet* vzmiknilOv Tako so se torej, pod utisom vedno' večjega zbliževanja društev, kor- . po racij in tudi službenih krogov rodile^j prve letošnje vesti o obstoj« zveze. ¦ Istinitost? službenih dementijev. Z mnogih strani sem čul zatrjevanje, da oni, ki dobro in globtje pozna razmere v Srbiji in Bulgariji, nima. razloga, da ne veruje službenim izjavam, ki negirajo obstoj zveze in da poznavalci razmer zares ne verujejo, da je kaka zvezna pogodba podpisana. ALi vsi najbolj informirani srbski in bulgarski politiki složno izjavljajo, da je na obeh straneh razpoloženje že tako. da b i se mogla v si u č a j u potrebe taka zvezna pogodba brez večjih zaprek skleniti tekom 24 ur. Eliminiranje macedonskega spora. Glavno razdorno jabolko med? Srbi in -Bulgari je bilo maeedonsko vprašanje. Sovražeči se : «tdi tega vprašanja, ki je Dik> pravzaprav jedino sporno vprašanje, so se dali Srbi in Bulgari v otomanski državi ekspJoirati od tretjin. Oni so ta razdor drago plačali s krvjo svojih sopieme-njakov, katere so iztrebljali Turki itn Ar-navti, mržnja med njimi pa je bila tolika, da so se, zlasti v letih 1904. do 1906. vzajemno pobijali. To je prihajalo prav Turkom, ki so imeli posebno politiko, pomagale v .pretežno srbskih krajih bulgar-skim manjšinam in dražeč jih, ;v bulgar-skih pa srbske, zaprli pa so Obe oči, kadar sta se obe narodnosti med seboj klali. Na Macedomrjo so Srbi in Bulgari- pazili kot na založaj, komu naj pripade po razpadu Turčije. Zato so bili tako 'ljubosumni glede na ta kos in se trudili, da bi vsak od njih črni preje in toliko globokeje^ zabodel vanj svoje vilice. Ali s .časom, posebno v slednji dobi, je nastopila nova orientacija. Toliko srbski kolikor bolgarski državniki in politiki so čutili, da vprašanje Macedorii-je še m -niti toliko aktiielno in ne toliko * življensko vprašanje, marveč da imajo mnogo iminentniših nevarnosti in lusodepolnijih vprašanj od tega. Začelo se je povdarjati, da Turčija vedno bolj razpada ali da ta razpad stoji pod kontrolo politike in rivatetete velevlasti ter da je vedino manj.verjetno,da te velevlasti ali delnjih, ki je nabolj hiteresirain, zapusti spomo Macedonijo kot .zrelo jabolko v dar Bulgariji in Srbiji, da jo delite ali da Tadi nje krvavite s končnim izgledom na prisvo-jenje. , Kot karakieristikon razpoloženja navajam le besede nekega uglednega bol^ gorskega politika: »A k o bi Turčija jutri razpadla, bi bila .za nas ; v s e -b a i k a o s k c narode večja nevarnost, da v te maše kraje ¦udere kak tretji, mego bi bilo za JJulgarijo nevarno, da Srbi dobijo vse ono, kar v fMacedo-njjd iščejo in obratno. No, razpad Turčije še vedi?o ustavljaijo velesile iz navadinega razloga, da niso 'še pripravljene za obračunavanje in -ker nijedia od V dobri kakovosti {©nizka fter ona jamči večjo izdatnost in okusnejšo jedrnatost. - - ^nak pravih ; FranckOflh : izdelkov tovarne Henrik Francka sinovi v Zagrebu T „. - njih noče, maso ljudi, ki se borijo za svoje pravice.« Temu poročilu sledi burno pritrjevanje. Asistent Babic iz Opatije nalaga dunajski centrali, da preskrbi kraju Opatija naiviiš.jo aktivi tet no i.n 25% dragiinjsko doklado. — G. Miarczvnski iz Pontafelja zahteva za poštne uradnike in rajih družine one Olajšave pri vožngi na železnicah, kakor za c. in kr. armado. Beljaška podružnica protestuje nameravani delitvi sedanje graške poštne direkcije v štajersko in koroško s sedežem v Celovcu, ker bi oškodovala lista koroške poštne uradnike, katerim bi se zaprla pot v Gradec, kjer so študirali do-sedaj njih sinovi. Gospod namestništveni svetnik Re-bek se kaj laskavo izrazi o današnjem Kongresu, ker ga veseli slišati, kako skušajo povečati uradniki svoje stanske interese, zato obljubi istim svojo, pomoč. V imenu mesta Gorice pozdrava gosp. župan 'Bombig, zborovalce v svoji »mili italijanščini, želeč jim najboljšega vspeha. Zastopnik tržaške poštne direkcije gos. Marignoni izjavi, da hoče upoštevati >airekc«a vse upravičene želje oziroma izanteve uradništva ter po možnosti tudi ugotoviti. Uradniki naj bodo prepričani, da je s pozornostjo in zadovoljstvom prisostvoval kongresu. Nato so bili prečitani brzojavni pozdravi iz različnih večjih mest, tudi izven monarhije. — Prihodnji kongres se bo vršil v Opatiji. Predsednik kongresa se zahvali zbo-rovalcem, kateri so se potrudili iz bližnjih in daljnih krajev, da dokumentirajo značaj današnjemu dnevu,' kar se je tudi povsem posrečilo; isto tako izreka zahvalo tudi g. namestn. svetniku iRebek, županu g. Bombiig p. svetniku Marignoni in slednjič predsedniku centrale g. Fibich za njegova lepa izvajanja. Po izborovanju so obedovali uradniki na vrtu hotela »Sudbahn«. Obsodba goriškega magistrata Tolikokrat smo morali že razpravljati, kako nujno potreben je vodovod goriškemu mestu, kako je potrebna kanalizacija, kako je mesto .potrebno Čedine hi-gienično urejene klavnice, kako škodujejo nečedne hiše, kako vpliva neznosni prah po .ulicah na zdravje meščanov. Mnogokrat smo že pisali o tem in bomo morali kdo ve še kolikokrat, ako ostane mesto še 'kaj:, časa v Oblasti gospodujoče laške klike. Kajti vsa ta pereča vprašanja se ne zganejo nikamor, vse ostaje pri starem, dasi 'zlo narašča. Tudi razsodni Lahi želijo, da bi se vsa ta nujna vprašanja nujno rešila. Toliko bolj, ker se kažejo posledice zaniker-nega mestnega gospodarstva povsodi. Sedaj je izšlo zdravniško izve st je o goriškem mestu leta 1911. Iz roke .mestnega protofizika je izšlo poročilo, ki je obsodba goriškega magistrata -— s tega magistrata samega. Zdravniško izvestje govori o tem, koliko veliko otrok umrje v Gorici, koliko ljudi umrje za jetiko! Tako milo podnebje pa toliko jetike. Zdravniki drugod priporočajo Gorico bolnikom, pri katerih je začela jeta,ka,ker računajo z možnostjo, .da goriški zrak ozdravi človeka —- v zdravniškem izvestju goriškega mesta pa čitamo, da domačini niso (kar nič varni pred jetiko. — Izvestje navaja dalje, d a' je protttille unurJjivosti v Gori c i na ras tel, topa k e r je um r-1 o nt a og o star e j Š ib oseb, n aji-več v sled bolezni m a dihalnih organih. Da se doseže zmanšanje umrljivosti, kaže izvestje na nujno potrebo dobre pitne vode, kanalizacije, čistosti po liišah..... Na to omenja, ka$ je storil magistrat do- slej glede vodovodnega vprašanja in kako je končala vsa reč s Rubljem. Hvali načrt začasnega vodovoda iz Soče, da je voda čista in dobra itd. Ker ni vodovoda, tudi kanalizacije ni, in ostaja nam tako le sladko upanje na boljše ičase, ko bo imela Gorica vodovod in kanalizacijo. Nam se izdi, da bi se taka vprašanja kmalu in prav rešila, da bi le izginila klika z magistrata! Za klavnico je že kupljen prostor lali delo še čaka. (Kdaj bo kaj? ~ Glede cest pravi izvestje, da smo nekaj na boljšem, ker posebno podjetje odnaša smeti in odpravlja nesnago. Ali kaj treba še, kar je v pravo sramoto. Gorici? Ukazati botegarjem in brivcem, da ne bodo svojih nesnag in smet! metali na ulico kakor na Turškem, da ne bodo pometali iz svojih prostorov na ulico pasantom v obraz. Je-li potem čudno, če toliko ljudi v Gorici umrje radi bolezni na respiracljskih organih?! Zdravmiško izvestje za lansko leto je ostra obsodba goriškega magistrata;«Ker je izšla iz magistrathega urada, or fedo mislil, da je Šel maigistrat v se, da je spoznal samega sebe in da ga to spoznanje privede na pot, ma kateri, se pobo'ljša; ~ varal bi se, kdor bi tako sodil. Klika ni sposobna za nobeno resno delo, marveč peha mesto v razmere, ki donašajo vsestransko škodo. — No, zdravstveni fevestitelj je storil prav, daje povedal, kaj tako nujno potrebuje Gorica tudi v zdravstvenem ozira; vode! Politični pregled. Avstro-Ogrska. Pododsek za socialno zavarovanje je sklican k seji v torek 17. t, m. Imenovanje trgovskega in poljedelskega ministra se ima izvršiti še ta teden. Imenujejo se razna imena za te mesti. Berchtold obišče italijanskega kralja. — Avstrijski zunanjii minister baje obišče italijanskega kralja v Raocomigu, kjer se navadno vršijo taki sestanki; tam bo kon-feriral tudi z italijaniskim zunanjim ministrom. Koalicija čeških radikalnih strank je izvršena. iDnč 10; t. m. je bilo končno posvetovanje narodno^sociame, državno-pravne in moravske Ijiudlske stranke. Sklenjeno je ustanoviti koalicijo češkiii radikalnih poslancev. Nemške kolonkie v Bosni. -— Nemških kolonij v Bosni je že precej in dobro uspevajo. Zato se Nemci naseljujejo v slo-vanisiiii bosni. Pa tudi nemški poslanci se brigajo za niie. Tako se n^iaja staaj v Herceg-Bosni nemški poslanec s Češkega Langenhalm, ki linšpicira nemške kolonije. Inozemstvo. Bulgarija za reforme v Macedoniji. — Buigarska vlada je opozorila diplomatič-nim potom velevlasti, na reoganizačni statut za turške vilajete, v katerih prebivajo kristjani, ki ga je svoj čas sestavil lord Fitzmaurize, ki ga je odobrila Turčija ali je bil pozneje dijan ad acta. Ta ištatut je bil sestavljen na temelju § 23. beroliinske pogodbe, se je nanašal na upravo vzhodne Runielije in določal nekako lokalno avtonomijo. Na Balkanu. — V Carigradu sodijo, da bodo v kratkem prekinjene diploma-tične vezi med Bulgarijo in Turčijo. Iz Sofije se razJširja vest, da je Bulgarija dala Turčiji ultimatum z zahtevo avtonomije Macedonije. Grška je v naglici mobilizirala 125.000 mož. V ljudstvu vre; če bi obveljal glas bulgarskega in srbskega ljudstva, izbrulhne jutri krvavi ples na Balkanu. VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. Italijani so rekognoscirali za Zuaro kraje proti iBu-A|gibah ter so naleteli na arabsko-turške oddelke, katere so pregnali. Vodljiv zrakoplov je plul iz Tripoli-sa nad EI riaja. Iz zrakoplova so opazili sovražne čete in vrgli nad nje nekaj bomb. — V Brimdisi so zaplenili 730 ,rreč moke turške provenigence, določet za vojsko v Tripolitaniiji; blago se je vozilo pod grško firmo, certifikati grškega konzula so ponarejeni. — Najnovejša poročila zatrjujejo glede mirovnih pogajanj, da je upati, da se sklene mir v najkrajšem času. Premagane so največje težave, to je glede aneksije in suverenitete. Sklepi se proglasijo za ofi-cijelne v kratkem. Darovi. Društvo za podporo izpuščenih kaz-nencev in njihovih rodbin v Goriško-Gradlščaiiski naznanja, da je daroval društvu preč. g. Fr. Tomsig, kurat v kaznilnici v Gradišču, 40 K v proslavje kletnega svojega mašništva in v spomin iP. Serafina. "fc.:'jaL*L Domače vesti.*'" Osebna vest. —' Q. Vladimir Knallič je vstopil Kot .odvetniški kandidat v sodno prakso ipri tukajšnji okrožni sodniji. tovariši aotfuriientiel — 2apt»ttk' ste srednjošolo; na vaizmem razpotju sto-. jue, oioioeiti si morate svo, /lvljensKj po-' Klic. Težka iie;za vas ievne siovensKe aijake odločitev .za nadaljni šiudij na teh-niKi. -— umevno je, da so slovenski d.iaki v tujini navezani Jia samopomoč in se ..zato tem tesneje združijo v svrho .medsebojnega spoznavanja In podpiranja ter skupnega napredka. Te cilje zasleduje »Aka-demično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju«, ,ki ije v štirm tecajm svojega obstoja postalo ognjišče, okoli katerega se zoirajo vsi dunajski slovenski tehniki. Dolžnost vsakega Slovenca, ki -gre na dunajsko tehniko, naj boue torej vstop v imenovano društvo. Odoor preskrbi vsa-« komur rade volje informacije o društvu,, študiju in o gmotnem položaju slovenskih tehnikov na Dunaju. Za »Akadamičnodru-štvo slovenskih tennikov na Dunaju««^ cand. ing. Beve Ladislav kot predsednik." S. ferjančič, cand. oliem kot 1. tajnik. Vsa pojasnila preskrbita: Bevc Ladislav, cand. ing., Ljubljana, Valvazorjev trg 3/III., in Srečko Ferjančič, cand. chem., Bed, Mirni dol. -Ponesrečil je naš rojak, 18 letni Anton Benedetič iz Dol. Cerovega v Ljubnu na Štajerskem, kjer je delal v opekarni. Prišel 'je pod voz z>malerijalom; 24 ur je ležali v »bolnišnici in umrl. Prišel je bil tje na delo pred kratkim. Z južnega kolodvora v Gorici. — Premeščen je železniški kontrolor g. Ke-bat iz Gorice v Inomost. Osuševanje močvirji pri Ogleju, Teren in Červšnjanu. ~ tBoročMi smo že, da je potrjen deželni zakon za osuševanje močvirji pri Ogleju, Tercu in Cervinjanu. To bo za izvršenim načrtom namakanja tržiške ravni drugo velikansko delo v Furlaniji. Tretje bo regulacija spodnjega toka Soče to Tera. Osuševanje teh močvirji se je bilo pričelo že pod Marijo Terezijo pa se je potem opustilo. Deželni zbor se je zadnja leta opetovano bavil z vprašanjem tega osuševanja in slednjič je tu potrdilo zakona in prične se izsuševanje. Površina barja, ki naj se osuši, znaša 1984 ha. Avtomobil je bil podrl otroka na tla na Komu v Gorici. To se je zgodilo tam spomladi. Otrok Jui Šinigoj iz ulice For-nrica je radi tega umrl. Šofer barona Eco-noino, M Brochi, iz Trsta je bil kaznovan pred okrajno sodnijo na 5 dni zapora, pri vskllcni "razpravi pa je bil oproščen, Češ, da je bil deček sam kriv svoje nesreče. 3500 K je detravdiral uslužbenec neke tukajšnje slovenske tvrdke in pobegnil. Aretirali so tudi nekega drugega, ki je ž njim govora. Denar je imel naložiti pri »Kreditu«. Ponarejene krone so krožile na nekem semnju blizu Celovca. Te Jkrone imajo letnico 1894; napis na robu k pomanjkljiv ali ga nI, drugače so dobro podobne Pravim. Vreme in letina. — Dosti dežja je bilo že do konca julija. Ali dotle se je vreme menjavalo tako, da je bil kmet zadovoljen ; bilo je dovolj solnca, dovolj moče. ' avgustom smo pričakovali solnčne dneve, potrebne trti m polju, tuintam vmes dež, ali nastopilo je deževje in mraz. Jesen v avgustu. Vremenski preroki so napovedovali boljše čase s septembrom, rekoč, če bo zadnje dni avgusta slabo vreme, je to znamenje, da nastopi s septembrom potrebno lepo vreme. Potem smo čitali napovedi par kritičnih dni v septembru, drugače pa lepo vreme. Ali vredne je v resjitei vedno hujše. Dež dan in noč, mraz, kakor da bi bili v novembru ali že v decembru. l)eževje je neizmerno škodovalo polju, gorski krompir je skoro se-Wiil, fižol je skoro ves uničil dež; Če -ne joneha deževje, bo trpela silovito trta, ki prav sedaj potrebuje toplih dni. V noči na soboto je bil vihar, ki fe napravil veliko Škodo ter turšico 'tu in tam vrgel ob tla J v noči na torek pav je padala celo toča v .črti Dol-Vrtojba-iRenče-Vogrsko ter na-pravMa škodo". Letina na sploh je kazala letos Jako lepo, ali avgust je že prinesel škodo in dopolniti jo hoče in. menda prav uničiti letino mesec september. Lani je bil stok radi suše, ki je žgala letino, jetos je dcO youm^e. ~ Dobra letina, kakor %'e^l^;selaf sooifr,'"'jeTbira le za^r5mpir v Goriški okoilici. — Pri takih letinah pač ni čada, Č8;beda vedno bolj predira v kmeč: ke hiše.'. ' . Padel je z voza, polnega sena, 481et-nTJoš. Markočič iz Kojskega; zlomil si je idesno roko.in pobil po celem telesu.' Zdravijo ga usmiljeni bratje v Gorici. Aretirali so v Bujah v Istri (nekega Al. Kastel.ica, ki je prodajali ure.'Iskala ga je goriška sodnija, ker je osumljen meke tatvine. Kanalski fantje priredijo veliki javni ples-,v nedeljo dne-22; septembra in ne, kakor je bilo objavljeno, dne 15. sept. Domača politika. Pred šolskim letom. — Poteka čas počitnic, dijaki pridejo v mesto. iPride jih jako veliko. Koliko bo treba kupiti potrebščin. Naši trgovci in obrtniki so dobro založeni z raznovrstnim blagom. Deželam, spomnite se jih! »Atentator« Anton Ipavec iz Ročinja pred sodnijo. — Olpavcu se je že dosti pisalo. Včeraj je stal končno pred sodniki. Razprava se je vršila pri zaprtih durih. Obtožen je bil, da je nagovarjal dva so-rojaka in jima 'ponujal 50 K, če vržeta »šrapnel« na avtomobil nadvojvode Josipa Ferdinanda, ki se je vozil z avtomobilskimi dirkači 19. junija letos, zlasti da bi bil nagovarjal k temu J. Kendo; Obtožen je bil žaljenja članov cesarske hiše in nasitlstva, ker se je zoperstavljal redarjem pri aretaciji. »Corpus delictU šrapnel, težak 4.35 kg, je ležal na mizi. Zaslišanih je bilo 10 prič. Razprava je končala sinoči. — Kakor se je pričakovalo, tako se je zgodilo: »atentat« se je skadil v zrak, Ipavec je obsojen le radi javnega nasil-stva, ker se je zoper sta vljal orožnikom pri aretaciji, na mesec dni zapora z jedrnim postom. — Sodni dvor je bil sestavljen tako-le; predsednik nadsvet. Rutar, pri-sedniki svetnika Svraussgitl in Sterle in okr. sodnik Bonne. — Pokazalo se je tako, da z atentatom in špijonažo ni bilo vse skupaj nič. Župnik Kadenaro je bil že pred časom puščen na svobodo in Ipavec je o-proščen obtožbe gledč atentata; Če se mi zoperstaviljal,, bi bil prost kakor Kadenaro. — Državni pravdnik je naznanil ničnostno pritožbo. Izgnan je iz Avstrije brivski pomočnik v Gorici Anton Scalchi; delal je v Mertevi brivnici. Rad je živel v Avstriji, ali drugače jo je zaničeval. Sedaj ga iz-ženejo, ko prestane neko kazen 7 dni. — Le ven z regnikoli! biteljev .cvetlic, priredi tudi »Cvetlični d a n«* Rodoljubi, družba kliče na pomoč! V Podgori se bo vršil cvetlični dan v nedeljo 15. t. im. Vabimo rodoljubkinje in rodoljube, da polože tnal dar domovini na oltar. Podgorski Slovenci,, storite svojo narodno dolžnost. Vsi na delo! Cvetlični dan v Vrtojbi in Šempetru. — Podružnica Cirii-Metodove. dražbe, priredi 15. septembra svoj cvetlični dan. Ker pa v St. Petru nimajo še svoje podružnice, so bile naprošene šempeterske gospioe, da bi pod okriljem vrtojbenske podružnice prodajale 15. septembra tudi v Šempetru cvetke v'korist Ciril-Metodove družbe; temu vabilu so se rodoljubne gospioe radevoije odzvale. — Priprave za cvetlični dan so v polnem teku. Naša dekleta- bodo v lepih narodnih nošah obiskale vsako hišo, vstavile vsakega, da kupi cvetko od njih. Čitalnični tamiburaši iz Vrtojbe< se tudi dobro pripravljajo za nastop pri popoldanskem koncertu. Na cvetlični dan bo tudi potovalo kolo sreče po občini, da bo lahko vsakdo poskušal, ali mu je sreča naklonjena. Obe Vrtojbi in Šempeter bodo dne 15. septembra v tro-bojnih zastavah. Narodna obramba. Glavna skupščina C. M. D. se bo vršila letos dne 22. t. m. v Trstu. Ker smo Goricam najibližji Trstu, upamo, da se u-deleži letošnje skupščine precej Goriča-nov iz mesta in z dežele. Radi morebitnega skupnega potovanja prosi moška podružnica v Gorici, da se udeleženci javijo čim prej predsedniku dr. itereaniju. Cvetlični dnevi. Cvetlični dan v Gorici. — Lepemu vzgledu zavednih trgov Ajdovščina \r> Bovec hoče sJediti v kratkem mesto Golica z bližnjo okolico. Pripravljalni odboi je določil za cvetlična dneva v Gorici so boto in nedeljo 21. in 22. septembra. — Vse, ki se zanimajo za to narodno-obrambno prireditev, zlasti naše narodno misleče ženstvo in dijaštvo vabimo na sestanek v soboto 14. t. m. zvečer ob 8. v posebni sobi -hotela Jelen. Tu določimo posamezne skupine in mestna okrožja, da ' se zamore vršiti vse v lepem tiru. Zasebnike, ki -imajo vrtove, oziroma cvetlice, že danes uljudno prosimo, da nan\ darujejo čim več svežih cvetlic. Podružnica C. M. D. v Rfliembergu priredi na »banditnsko kvatrenco« svojo običajno letno tombolo z denarnimi dobitki, kateri se pravočasno objavijo. V nadi, da pride isti dan v Rihemberg mnogo lju- Prosveta. Otvoritev gledališke sezone v Ljubljani. --~ Prvega oktobra se otvori zopet slovensko gledališče v Ljubljani. Premagane so; torej težkoče in nadaljevalo se bo s prireditvami v ljubljanskem slovenskem gledališču. Vrsto dramskih predstav otvori klasična drama Caderona »Sodnik zalamejski«; v muzikalne prireditve uvedejo »Caivalleria rusticaiia«, znano delo Mascagnijevo, lpavčeva pau-toiiiina »Možiiček« in Blodkova enodejan-ka »V vodnjaku«. Gojila se bo drama, opera, opereta, spevoigra. Artistično vodstvo tvorijo gg.: ravnatelj Hubad, pesniik Zupančič, prof. Kobal. Književnost. Lepi striček — Bel Ami —. Francoski spisal Guy de Maupassant, prevel O-¦tštn Zupančič. Izdala Narodna založba v Ljubljani. To je ponatis iz »Slov. Naroda«. Prevod je izboren. — Cena; broširano K 3'50, vezano K 470; s poštnino 30 v več. DOPISI. Iz goriške okolice. Volčjadraga. — V noči od petka na soboto je pobila toča od postaje Volčja-f draga do šole v Bukovici vse. Zadela je tudi Dol in Gor. Vrtojbo, Renče in Vo-grsko. Renče. -— (Dragi zajci.) — Pri okr. sodniji je bit obsojen J. A. vsled tega, ker je neopravičeno lovil zajce, na 12 dni zapora in njegov tovariš na 8 dni zapora Prvi je hodil vedno tožit druge, da lovijo zajce, končno se je pa vendar tudi sain ujel ter prejel zasluženo kazen. Sokolski vestnik. Iz Mavhinj. ~ Dne 22. t. m. se bo vršil že naznanjeni nastop tukajšnjega Sokola, ki obeta da bode res nekaj lepega. Z nepopisljivo vstranostjo se pripravljajo pogumni telovadci', da na činu najbolj dostojen način proslavijo svoj praznik. Tudi v občinstvu se opaža neka nestrpnost, neko napeto pričakovanje, ki kaže, da sluti tudi ono nad vsakdanjost vzvišeno nalogo Sokolstva. Poskrbimo, da zadostimo ljudstvu v teh nSegovih .pričakovanjih! Razložimo mu naša načela, pokažimo mu naš vzvišeni cilj in prepričaj-mo je z lepim vzgledom, da nam ni geslo »bratstvo, enakost, svoboda« le prazna paradna fraza. Le prosvitljeno in zavedno ljudstvo nam bode pni našem delu 'dobra opora. — V to ime na svidenje na dan nastopa v prijaznih Mavhinjah. Na zdar! Gospodarske vesti. Govedorejske razstave. — Okrožnica vsem občinskim zastopom srednjega govedorejskega ozemlja, izvzemši politični okraj sežanski in občini Devin in Doberdob. — V srednjem govedorejskem ozemlju se prireide nasleidjnje igovedorej-ske razstave: L Dne 17. oktobra 4, 1. v Gorici (na živinskem tngu) iza igordško mesto,.za občine sodnega okraja goriškega, ter za občine Medama, Biljana, Kožba-na in Dolenje v sodnem okraju fcormiii-skem. Nakažejo se darila v skupnem znesku JC 600 v to namenjeniih od deželnega odbora. — 2. Dne 18..oktobra t. L v Kanalu za občine sodnega okraja kanalskega; nakažejo se darila v skupnem znesku ,K 300 v to namenjenih od deželnega odbora. — 3. Dne 19. oktobra 1.1. na C e- -s t i pri Sv. Križu, za občine sodnega o-kraja ajdovskega; nakažejo se darila v skupnem (znesku K 300 v to namenjenih od deželnega odbora. — Prijave za razstave sprejemajo županstva. Slovenska trgovska šola v Trstu (s pravico javnosti vsled; odi. c. kr. n, min. 9. jun. 1912, št.. 24.000). Vpisovanje se vrši dne 16. in 17. septembra -od 9—12 in od 3—6 pop. Sprejemajo se v I. letnik 14 let stari absolventje meščanskih in nižjih srednjih šol; kdor ne odgovarja tem zahtevam predizobrazbe, se sprejme v pripravljalni tečaj ali se lahko podvrže sprejemnemu izpitu. Za vsprejem v pripr. tečaj se zahteva 13. leto starosti. Vpisnina K 9 (vstopnina K 5, prispevek za učila iK 4); učenci, ki že pripadajo zavodu, plačajo K 4 prispevka za učila. Dokumenti kakor navadno. — V področju šole se otvori tudi 2razredna dekliška trgovska šola, ako se priglasi najmanje 20 deklic z absolvirano meščansko šolo. šolnina K 200, plačljivih v 10 obroki«. Prodaja grozdja. —-V pondeljek, dne 23. t. m. ob 2 uri popoldan se bo pri državnih trtnih nasadih v Tržiču (Monfal-cone) prostovoljno prodalo dražbenim potom kakih 3000 kg lepega grozdja za napravo vina boljših vrst. Argentinsko meso za Nemčijo. — Občinski odbor v Berolinu je izbral poseben odsek 10 članov, ki imajo nalogo, storiti kar mogoče proti draginji. Ta odsek je . sklenil predlagati, naj se odpravi davščina na uvoz živil in naj se dovoli uvoz mesa iz Argentinije in Avstralije. V vladnih krogih se razpravlja o vprašanju uvoza argentinskega mesa. Sirk leži po tleti v celi Goriški okolici. Vrgel ga je na tla vihar v noči na soboto; Tako lepo je zorel, velik in ponosen, sedaj leži na tleh moker in gnije. Razglas c. kr. primorskega namest-ništva z idne septembra 1912, št. 16/17IVb, glede povprečne cene za klalne prešiče vsake kakovosti, ki se pobijajo po oblast-nijstoeim ukazu ali poginejo vsled cepljenja, katero je naredila oblast. — Na podlagi zvršitvene naredbe k § 52, točka a), splošne postave glede živinskih kug z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177, daje se na splošno znanje, da povprečna tržna cena, ki je obveljala v Trstu v mesecu avgustu 1912. iza pobite prešiče vsake kakovosti in katera ima biti podlaga odškodninam za klalne pnesiče, ki se meseca septembra 1912 pobijalo na Primorskem po oblastnijskem ukazu ali poginejo vsled cepljenja, katero je naredila oblast, znaša za kilogram K VSO. Razne vesti. Umrl je sloveči češki pisatelj in pesnik Jaroslav Vr prodaje klavne živine konsumom, ki so jim najbližji; imeli pa so tudi izven svoje živinorejske pokrajine stike med popraševaniiem in ponudbo glede plemenske in mlečne živine, ki so jo ihoteli nabaviti za svoje gospodarstvo. Tudi ,za n a š o d e ž e 1 o se ima ustanoviti tak zavod za prodajo živine; deželni odbor je s sodelovanjem osrednje ¦vnovčevalnice na Dunaju dovršil vsa potrebna pripravljavna detet in vspeh .teh del je, da se baje v kratkem ustanovi vnovčevaina podružnica (centralne vnov-čevainice dunajske. Nalično kakor na Češkem, bo vnov-čevakiica v naši deželi avtonomen o d de 1 e k d ež e In ega km e t i j s k e-g a u r a d a in se ustanovi kot podružnica osrednje vnovčevalnice dunajske. Podružnica bo imela namen pomagati kmetijskim zadrugam in društvom, kakor tudi posameznim, kmetovalcem v slučajih neposrednega vnovčevanlja živine bodisi za rejo ali za klavnico. Podružnica ne bo delovala z dobičkom, marveč se bo omejevala nato, da spravi v direktno zvezo ponudnike s kupci živine, da vnovči kar najboijše mogoče izročeno ji živino in da zaračum m pošlje prodajalcu izkupilo. Podružnica bo morala varovati na vsak način interese kmetovalcev, ki ji izroče živino. Podružnica bo posredovala prodajo živine za rejo lin za klavnico in sicer go^-veda, prešičev, drobnice (žive in mrtve) i. t. d. Vrhovno vodstvo nad vnovčevalno podružnico ima poseben odbor. Ta odbor bo zlasti sklepal pogodbe o nakupovanjoi stavišč in stavb za vnovčevanje živine, sklepal dogovore s posredovalci glede nakupa in prodaje živine, nameščal oseb- je, M |e potrebno vmovičevatoici, idoločal kupčifiski red, sestavljal ;in«%ukolje za.uslužbence In zaupnike, izdeloval kupčijs^-ka poročila, določeval predpise in pogoje j glede naznanila živtine, tole nai prodaj, skrbel za prevoz in Oddajo . živine v to pooblaščenim osebam, ugotaivljal račune itd. itd. Dalje bo odbor skrbel za imenovanje krajevnih zaupnikov, objavljal bo navodila, urejeval podružniične razglase zlasti glede tržnih razmer itd. (Konec.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »GoriSka Tiskanw» A. Oabrščck (odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba zi izdajanje listov tSoča« in »Primorec«. Mali oglasi. Hajmaajla pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsetoeJSi «6 rafiana za vsako besedo 3 vin. Kajpripravaejie inserlranje za trgovce in obrtnike. Kotilo je maDjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih to deželi (in celo v mestu) nihče na pora*, ker nikjer ne ta«*rirajo. Skoda ni majhna. Sprejmejo se učenke &LgL8L dini mesta. Kje, pove upravništvo „Soee\ flijaki se sprejmejo Sk.,]S™SSW je tudi klavir. — Kje, pove upravništvo „Soee\ Oekretirani zidarsk1 mojster Jff?sš v Klavžah pri Podmeleu se priporoča vsem gospodarjem občine Tolminske za stavbinska dela z hitro in dobro postrežbo. Enega aH dva majhna dijaka xir slov. uradniška družina na hrano in stanovanje. Soba je velika, suha, zračna, izborna domača hrana, strogo nadzorovanje. — V bližini šol. — Cena mala. — Naslov pove naše upravništvo. 30 hektolitrov briškega vina na prodaj, kje? pove naše upravništvo. Vsakovrstni sodi škafi za pranje, navadni škafi, brente za vino, leseni čepi in navadni zamašiti, asbestovi zvepleni kosi, lesene pipe, filtri, asbest, masa za filtriranje i. t. d. kakor vsakovrstnih novih in rabljenih kletnih predmetov se dobi v zalogi E. BREGANT GOBICA ulica Morelli štev. 12. Sprejemajo se tudi naročila za gumljske cevi. — Vsakovrstne pop ave se Izvršujejo z največjo dovršenostjo. Tajnost pAtMA PALMA lahke, elastične hoje. Nič več utrujenosti. Trpežnejše kakor usnje. Pristni kaufiukove podpetnike. Dobi se o osem o to stroko spadajoči!, frgouiaah. odlikovana pekarija lo iladfiifiarna Karol Draščik v Gorici ni Kornu v (lastni Mi!) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odjlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ew* po jako zmernih cenah. -^« Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. a« ir«di Kaiteljg t, TR60VINA HA DROBNO IN DEBELO. NflloeDeje kuptvalifie ilroborikeg« li drebnegt bliia ter tktili, prej« li iitij. POTREBŠČINE n piiarnicB, kadilce iti popotnika, Najbolj8e šivanke sa Šivalne stroje. POTREBŠČINE ga *rqf«i$ in fevlfarft. STetlnJlce. — Eožnl venci. — Masne knjižiee. lišna obuvala za f se letna čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, I KroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih a ______>pr n» debeli. • " . J>: 8 Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra Antona Rmšič Gorica Corso Franc Josip St. 39 ali pa na Tržaški ulici St. 16. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki slan in za vsak letin čas. Uzorci na razpolaga. Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce. #•¦••• Redko prilika. "•¦ •! S Velika, moderno urejena manufakturna in modna trgovina se na najboljšem kraju nekega mesta Kranjske, radi družinskih razmer, pod prav ugodnimi pogoji odda v najem, event. z hišo vred proda. Vprašanja je pošiljati na posredovalno pisarno: Peter MatellČ, Ljubljana, Škofja ul. 10, telef. 155. • • • • • ••i Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke I. Dr&ifovka, Gorica Gosposka ulica 3 (nasproti .»fflonfa"). Kupujte samo dvokolesa ^HltenS", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCtOrfa so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako vrstno šivanje in slikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče" predmete se dobi po to- i varniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it. 9. GORICA.