Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 15. septembra 1957 MARIBORSKI Štev. 209. Leto XI. (XVIII.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / TcL uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejeman v npravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Preko 60 rušilcev z skimi bombami podmornice LONDON, 15. septembra. Po podpisu nyonskega dogovora je britanska ad-miraliteta izdala vsa potrebna navodila vrhovnim poveljnikom angleških pomorskih sil v Sredozemskem morju. Rušilci, ki bodo odpluli v Sredozemsko morje, bodo opremljeni s številnimi globočinskiml bombami in bodo vzeli s seboj zaloge globočinskih bomb tudi za one vojne ladje, ki se že nahajajo v Sredozemskem morju. Pri teh ukrepih ravna angleška admiraliteta v popolnem so glasju s francoskim marnariškim ministrom. Med londonsko in pariško vlado se je doseglo soglasje v tem smsilu, da smejo francoska letala za časa veljavnosti nyonskega dogovora uporabljati angleške nosilce letal in matične ladje, dočim smejo angleška letala vsak čas pristati v Toulonu in drugih francoskih oporiščih. V tukajšnjih krogih še vedno upajo, da se bo tudi Italija odločila za sodelovanje pri kontroli. Britanska admiraliteta sporoča, da odplujejo v Sredozemsko morje lahka križarka »Kairo« in četrta skupina rušilcev, obstoječ iz vodilnega rušilca in osmih drugih rušilcev, ki se bodo udeležili kontrole. Čim prispejo v Sredozemsko morje, bo tamkaj skupno osredotočenih 40 britanskih rušilcev. Francoska mornarica bo stavila na razpolago najmanj 24 rušilcev. w ww we> mr m w ipp ivvv m WWerWW Htotma Jh Velike priprave za Mussolinijev sprejem BERLIN, 15. septembra. Za predstoječi sprejem B. Mussolinija v Berlinu se vršijo velikopotezne priprave. Berlin bo v znamenju največjih parad in manifestacij. Kakor se doznava, bosta Mussolini in Hitler govorila v stadionu, oziroma na državnem športnem polju pred milijonom ljudi. Mussolini bo govoril v nemščini. Govora bodo oddajale vse nemške ter italijanske radij-»k postaje. Po ulicah, ki jih bosta pasirala Hitler in Mussolini, postavljajo že sedaj ogromne embleme in slavoloke z znaki °beh držav. Mussolini bo imel svoje staranje v nekdanji cesarski palači. V nje-£°vem spremstvu bodo zunanji minister £rof Ciano, glavni tajnik Starace in vsi trije državni podtajniki državne brambe. Rajhovski vojni minister von Blomberg je Povabil šefa italijanskega generalnega štaba Badoglia k velikim manevrom, ki se i»h bo udeležil tudi Mussolini. Valencija dobi sedež v svetu DN ŽENEVA, 15. septembra. Predsednik valencijske vlade dr. Juan Negrin bo na jutrišnji plenarni seji Društva narodov obširno poročal o spomenici, ki jo je predložila valencijska vlada glede udeležbe nekaterih velesil v španski državljanski vojni. Drugi izčrpni govor bo imel Negrin v soboto. Kakor se doznava iz španskih de-tegacijskah krogov, so šance valencijske vlade glede dodelitve sedeža v svetu Društva narodov zelo pomnožile. Trgov, pogajanja med Francijo in Jugoslavijo PARIZ, 15. septembra. Tukaj so se prišla trgovinska pogajanja med Jugosla-vijo in Francijo. Francoski listi se izčrp-oo pečajo s temi pogajanji. »Information« °POzarja, da je Jugoslavija pred leti še hripadala onim državam, ki so v Fran-°1B več kupovali kakor pa prodajali. V zadnjem času pa se je položaj spremenil. Kliring se bo nadomestil s sistemom, ki ie bil uveljavljen že med Nemčijo in Francijo ter med Francijo in Madžarsko. Kitajci zavzeli Kalgan NANKING, 15. septembra. Po poročilu kitajskega vrhovnega poveljstva so kitajskega čete zavzele Kalgan. Japonci si prizadevajo, da bi Kitajce zopet vrgli iz Kal-gana. , 100.000 frankov nagrade PARIZ, 15. septembra. Ob priliki atentata na palači lastnikov desničarskega tiska se opozarja, da hoče Kominterna Okre Piti svojo akcijo v Franciji. Policija je razpisala nagrado 100.000 frankov za vsakogar, k? bi izsledil atentatorje. Akcija proti Ku-Klux*Klanu NEWYORK, 15. septembra. Reuter po-r°Ča: Senatorja Cobland ter Walles sta Predložila zahtevo, da se odstrani sodnik vrhovnega sodišča Blace, ki je prišel na ta Položaj 12. avgusta, ker je član organizacije Ku-K!ux-Klana. šef Ku-Klux-Klana je Objavil demanti, v katerem opozarja, da 'Uce ne pr'i"-‘a tej organizaciji. Vojvoda Kentski se je vrnil v London BLED, 15, septembra. Nj. kr. Visočan- Vo vojvoda in vojvodinja Kentska sta ^Pustila dvorec Brdo in odpotovala v ATENE, 15. septembra. Včeraj popoldne je v Egejskem morju v bližini Volosa angleška oklopna križarka »Malaya« uje la podmornico, ki je nekaj minut popreje potopila neko rusko ladjo. Kapetan ruske petrolejske* ladje je opazil že včeraj dopoldne v Egejskem morju podmornico, vendar pa se mu je posrečilo, da se je s svojo ladjo rešil v Solunski zaliv. Tam ie takoj obvestil poveljnika angleškega bro-dovja v Egejskem morju admirala Binya, da ga je zasledovala podmornica. Angleški admiral mu je svetoval, naj pluje na- PARIZ, 15. septembra. Ves francftski tisk zahteva, d ase izvaja strogo nadzorstvo nad tujci v Franciji. Bombe, ki so eksplodirale v Parizu potekajo iz inozem stva in je popolnorha vseeno, katera zastava jih krije. Francija želi biti gospodar v svoji lestni hiši — tako piše »Matin« ne pa zatočišče za begunce iz vsega sveta. maska LONDON, 15. septembra. Po vsem Berlinu se po sklepu ministra za letalstvo g. Goringa na debelo prodajajo maske proti plinskim napadom. Maske se prodajajo po popularni ceni 5 mark za ko- ŠANGHAJ, 15. septembra. Kitajski bombniki so izvršili napad na japonske vojne ladje. Pri tem je bilo nekaj ladij poškodovanih. Glavni stan kitajske vojske sporoča, da so se kitajske čete v Šanghaju umaknile na nove obrambne linije brez izgub. Japonska letala so ves dan bombardirala posamezna predmestja Šanghaja s težkimi bombami. zaj p oisti poti, po kateri je prišel. Sam admiral se je takoj vkrcal na svojo križarko »MaIayo« in odplul v daljši razdalji izza ruske ladje. Pri Volosu je naenkrat izplula na površino bržkone ista podmornica, spustila torpedo in potopila rusko ladjo. V tem trenutku pa se je že pojavila križarka »Malaya« ter s signalom pozvala podmornico na predajo. Podmornica je brez vsakega odpora sledila povelju. Kateri narodnosti podmornica pripada, še ni bilo mogoče izvedeti. Danes je jasno, da gre za zaroto proti Franciji, kar najbolje dokazuje okolnost, da je sledil padec tečaja franka v prejšnjem tednu popolnoma brez vzroka. — Frank se je sicer popravil, toda pri vsem tem gre za to, da se spodkopuje francoski ugled in gospodarstvo. Krivci se mo-iajo najti in kaznovati. mad. Vsak prebivalec je obvezan kupiti niasko. Ako nima toliko denarja, da bi si jo sam nabavil, pa se mora obrniti na pomožno organizacijo za letalsko obrambo, pa mu bodo dale masko zastonj. ŽENEVA, 15. septembra. Havas poroča: Odbor mednarodne zveze za Društvo narodov je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da izjavijo člani DN v slučaju, da se Japonska ne bi hotela držati določb pakta, pripravljenost, da podpro Kitajsko v njenem odporu proti napadalcu finančno in tudi z drugimi sredstvi. Perišče koruze »Slov. Beseda« poroča v št. 33: »Svetopisemska zgodba o prodanem prvenstvu in skledi leče se ponavlja danes tudi na slovenskih tleh. Katoliški »Domoljub« namreč piše: »Da, če nam je trenutno perišče koruze, s katero se trenutno nasitimo in ki jo moramo sami presneto drago plačati, več, nego obstoj naroda, potem seveda ne more biti drugače, nego je.« —• Globoka resnica, ki jo podpišemo vsak hip. čudno je le, da so se tega gospodje okrog »Slovenca« in »Domoljuba« zavedli šele sedaj, po dveh 'letih. Pa se potem takole volčje-spokor-no trkajo na grešna prsa in vzdihujejo: „Da, če nam je več perišče koruze, ne more biti drugače, nego je . . .”« Nehvaležnost je plačilo sveta »Jutro« piše v nedeljski številki: »Sami smo krivi, da izgubljamo teren med našo mladino«, toži »Domoljub«. Katoličani se vse premalo brigamo za katoliško vzgojo svojih otrok. Kakšni so na primer naši učitelji: »Nedavno so bile za učiteljstvo duhovne vaje. Gospodje so razposlali okrog 1000 vabil. Odzvalo pa se je, piši in beri, 14 učiteljev in od teh samo trije z ozemlja bivše Kranjske. 2e 24 let ni bilo učiteljskih duhovnih vaj in vendar tako pičla udeležba.« Priznati moramo »Domoljubu«, da se opravičeno razburja. Človek bi že pričakoval od tistih učiteljev, ki so na račun svojega »katoliškega prepričanja« v zadnjih letih užili toliko ugodnosti, da bi se vsaj vsako četrtletje enkrat udeležili duhovnih vaj. Da so jih potrebni, je tudi gotovo, ker bi jih sicer za nje ne priredili. Pravijo, da je bil med tistimi tre mi iz bivše Kranjske tudi bivši referent v ministrstvu prosvete g. Franc Erjavec, ki pripravlja sedaj v novi izdaji Tomaža Kepčana »Hojo za Kristusom«. Cep! »Kmet. list« prinaša v št. 33: »Pšenica in plevel. Zdajle mlatimo in bomo začeli tudi čistiti žito. Mislim, da je to čisto v iedu in prav. Jaz garam pri tem delu že dolgo vrsto let in ga bom opravljal, dokler mi moje žuljave roke ne odpovedo. Žvečim pa v nekem listu, da bo treba mla titi tudi v politiki. Ta pobožni in vsem božjim patronom vdani list, ki celo trdi, da je slovenski, piše: »Skrajni čas je, da se naše politično življenje postavi na zdra ve temelje in da se onemogočijo poizkusi neodgovornih činiteljev, ki so še vedno prepričani, da država obstoji samo zaradi njih. Zato je nujno potrebno čiščenje in izbira, da se loči pšenica od plevela, da se ustvari novo ozračje in nov duh ter nova in zdrava morala v našem političnem življenju. Ne moremo dovoliti, da ljudje, ki mislijo, da so politiki, njihova omizja pa politične stranke, na vladi izvajajo nasilje in teror zaradi neke dozdevne integralne državotvornosti, v opo ziciji pa podpirajo vsaka razdiralna strem ljenja brez ozira na škodo ki jo ima od tega država. Ne moremo več dovoliti, da skupina ljudi pripravlja, ko je na vladi, zakonski osnutek, ko pa izgubi oblast, za čne največjo gonjo proti lastnemo delu. Nazadnje morajo iz našega javnega življenja izginiti ljudje, katerih delovanje sc je pokazalo škodljivo za obče interese.« Pri moji veri, kako iz srca so mi vzete te besede! Natanko tako sem hotel reči in zapisati jaz, pa sem bil preneroden. Zato pa: Bog živi zaveznika, ki je meni, siromašnemu in nerodnemu mlatieu, posodil ’ tako dober in trd cep! km Siti MSkodat v iastui tuši! 4r u^www IPIPIFiririBW 1flPVBrrr rrrlrr # l/sak Betlituan mota tmotif Kitajske londe na jaftouske vojne ladje Mariborski »Večerni k« Jutra It'a«£».» J-gtfT; ■* Ves svet sočustvuj Pretresljiva vest o smrti velikega tvorca bratske češkoslovaške republike je združila v globokem sočutju s težko prizadetim bratskim narodom vse narode sveta, predvsem pa slovanske' narode. Sožalja prihajajo od vsepovsod, iz Jugoslavije in Bolgarije, Francije in Anglije, Berlina in Ženeve ter drugih centrov političnega življenja. Masaryk je bil sicer velik sin češkoslovaškega naroda, toda po svojih idejah je pripadal vsemu človeštvu, vsemu onemu svetu, ki se priznava k demokraciji, poštenju in socialni pravdi. Češki tisk proslavlja očeta domovine Tisk vsega sveta se toplo, prisrčno poslavlja od Masarykove gigantske in legendarne osebnosti, predvsem pa praški listi. V »Venkovu«, osrednjem organu če- Sožalje kneza namestnika Pavla in jugoslov. vlade BRDO, 15. septembra. Brzojavka, ki jo je Nj. kr. Visočanstvo knez namestnik Pavle poslal predsedniku češkoslovaške republike g. dr. Edvardu Benešu ob smrti predsednika republike Masarvka, se glasi: Njegovi ekscelenci češkoslovaške republike, Praga. — Tužna vest o smrti Tomaža Masaryka, ustanovitelja češkoslovaške države, me je silno pretresla. V teh bolest nih trenutkih vsega našega naroda prosim Vašo ekscelenco, da izvolite sprejeti moje najgloblje sožalje za nenadomestljivo izgubo odličnega češkoslovaškega državnika in znanstvenika, ki je bil takisto tudi naš najbolj zanesljivi prijatelj v dobrih in slabih časih. Ves jugoslovanski narod sočustvuje s prijateljskim češkoslovaškim narodom. —r Pavle. Nj. kr. Vis. knez škoslovaške republikanske agrarne stran- namestnik Pavle je poslal sinu predsedn ke, proslavlja predsednik te stranke Ru dolf Beran Masaryka kot tvorca in organizatorja češkoslovaške demokracije. — »Češko Slovo«, glasilo narodno socialistične stranke, pravi: Za nas vse je umrl in vendar živi navzlic vsemu še dalje med nami.« Vsi nemški praški listi priijašajo tople nekrologe. »Prager Tagblatt« piše: »Zapustil nas je mož, čigar podoba je vstajala v nadčasovnost in legendarnost že tedaj, ko je še živel. To ime spaja ogromen delež politične in kulturne zgodovine. »Bohemia« izvaja: »Žalost, najgloblja žalost milijonov ljudi, to je prvi učinek ob vesti o Masarykovi smrti.« Organ Henleinove stranke »Die Zeit« izvaja: »Mož, ki je zdihnil, je živel življenje, ki bo vedno terjalo spoštovanje. On je uroel, boriti se, ne da bi sovražil.« »Lidove No-viny« pa pišejo: So živlienski tokovi, l povišanje tečajev za vrednostne pa-P‘rje, dočim so državni papirji oslabeli. Kapital je večinoma odšel v Združene dr zave ameriške. Strahovito nazadovanje izvoza sliv. — Dočim smo lani izvozili 1889 ciganov sveži), sliv, smo letos izvozili 'kujaj k> ^aj ) 12 vagonov. Cena slivam i t v Bosni w F*'n za kg. Dočim v Bosni ne vedo kam s slivami, je pri nas občutno po iianika-Za sl've 'n 'im 'e cena na maribor-trgu 4 Din za kg. Do-stojiio in svečano so tudi letos proslavili mariborski rezervni častniki spominski parastos v spomin na padle junake in pomemben dogodek prebitja solunske fronte, ki je bil uvod v splošno razsulo nemške in avstrijske fronte. Na Trgu svobode se je zbrala mariborska šolska mladina, razen tega častna četa S' polkovno zastavo tuk. 45. pešpolka z vojaško godbo. Navzoči so bili predstavniki mariborskih civilnih, vojaških in cerkvenih oblastev ter mariborski rezervni častniki. Po uvodni točki, 4ti jo je odsvirala vvojaška godba, in po opravljenih cerkvenih molitvah, je spregovoril predsednik tukajšnjega pododbora Udruženja rezerv- Za dijake najboljša poniiua peresa, steklena, navadna, zlata kupite najceneje pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11. Glasbena Matica. Pevski zbor začne v petek 17. 9. zopet z rednimi vajami. Novi pevci in pevke dobrodošli. Manj rutinirani se vadijo še posebej. Prvi koncert bo 3. 12 1937. RAVNATELJSTVO VELIKE KAVARNE je za kratek čas engagiralo znamenito pevsko skupino Zaharov. Ruske melodije in igre. Debut s popolnoma novim sporedom v četrtek, 16. septembra. Na Graški velesejem vozi Putnikov avtokar 16., 18. in 19. septembra. Prijave sprejema »Putnik«. ilBgMl lamini MILA ELIDA 7 MILO CVETIC posebno blago in ucin kovito čudovitega vonja MotsišotskA akoiiskt. tuuritš Maribor spominu padlih borcev na solunski fronti •nili oficirjev in bojevnikov rezervni major Jakob Perhavec, ki je v svojih Jedrnatih izvajanjih zajel potek vojnih dogodkov od leta 1914 do prebitja solunske fronte. Poveličeval je blagopo.-kojmega kralja Ujedinitelja in junaške padle borce na solunski fronti ter zaključil svoje zanosne slavnostne besede z vzklikom »Naj živi kralj Peter II.« Gromko je zadonel ta vzklik iz grl navzoče množice, nakar se je z odsviranjem državne himne po vojaški godbi zaključila ta dostojna spominska svečanost v proslavitev junaških činov padlih borcev ob 'prebitju solunske fronte. Zračni napad na Maribor! Iperit - Termitne vžigalne bombe Kakor vsako leto, se tudi letos vršijo vaje v obrambi mesta proti napadom iz zraka. V petek, dne 17. 9. 1937 ob 10. uri dop. se vrši taka dnevna vaja. V najkrajšem bo tudi nenapovedana nočna vaja, z njo pa letošnjih vaj še ne bo konec, temveč bo potrebna stalna pripravljenost mesta, da se odzove nenadnemu alarmu in se podredi varnostnim meram vodstva mariborske zračne obrambe. Dnevna vaja 17, t. m. naj pokaže ekipam in občinstvu pravilno dezintoksikacijo ulice od te kočega iperita. V ta namen se bo poškropil novi del Glavnega trga z iperitno atra po, ki je tej strašni tvarini po videzu in duhu zelo podobna, ne da bi bila posebno nevarna. Petkova vaja pa ima tudi namen, da pokaže termitne vžigalne bombe. Take bombe tehtajo navadno le 1 kg in jih vzame eno letalo z lahka 500 na pot. Radi svoje malenkostne teže prebijejo le streho stavb in padejo na podstrešje, kjer povzročajo požar, ako tam ni nobene straoe, ki bi takoj pokrila gorečo bombo s peskom. Termitne bombe ne za htevajo izrednega poguma pri gašenju. Le njih veliko število ogroža mesto; kajti pomanjkanje straž po podstrešjih, napolnjenih z vnetljivo ropotijo, kakor je to navada, povzroča kakih sto požarov, ki jim ne bo kos nobena gasilska četa. Piedstojništvo mestne policija v Mariboru razglaša: Po odredbi kraljevske banske uprave v Ljubljani pov. II-2 No. 2553-4 z dne 2. S. 37 se bodo vršile v Mariboru v casu od 15. do 20. tm. vaje v , — 18.118 gostov v Mariboru! obrambi proti npadom iz zraka. Za to se izdajajo sledeča navodila in naredbe: 1. Znaki, ki se bodo pri teh vajah uporabljali, so sledeči: a) »Uzbuna« — piski siren, trajajoči 10 sekund s presledkih 3 sek. za dobo 2 minut. Po 2 min. se isti znaki ponovijo zopet za dobo 2 minut. Plat zvona ter iokomotivski piski, b) »Konec nevarnosti« — nepretrgan pisk, trajajoč 1 minuto, 2 min. pavze ter ponovitev nepretrganega piska, trajajočega 1 minuto. — Zvonenje zvonov ter Iokomotivski piski. 2. Na znak »Uzbuna« se mora ustavili ves promet v mestu. Vozovi naj se podajo v stranske ulice, da bodo glavne ulice prazne za reševalna in gasilska vozila. Pri nočni vaji morajo vsi vozovi pogasiti luči. 3. Na znak »Uzbuna« mora prebivalstvo zapustiti ulice in se podati v naibli-žia poslopja, kjer ostanejo do konca napada. 4. Za časa nočne vaje morajo biti pii poslopjih vse zunanje luči pogašene, notranje lahko gorijo, samo okna morajo biti zastrta. Istotako bo vsa ulična razsvetljava pogašena. Vsakdo je dolžan, ravnati se točno do gornjih naredbah. Prekršitelji bodo strogo kaznovani na osnovi čl. 69 zakona o notranji upravi z denarno globo od 10— 500 Din, v,slučaju neplačila globe v odrejenem roku z zaporom od 1^—10 dni. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve na krajevno običajen način in velja do preklica po pristojni oblasti. Od 1. januarja do 31. avgusta t. 1. je obiskalo Maribor 14.050 gostov in sicer 8.031 iz tuzemstva in 6.019 iz inozemstva, razen tega pa je bilo v poslovnih zadevah v Mariboru še 4.068 tujcev, torej skupaj 18.118. Število nočnin, kar je za gospodarski efekt najvažnejše, ;e znašalo skupaj 56.509. Od tega odpade 48.218 na turiste in 8.291 na tujce, ki so prišli radi poslovnih zadev. Ako primerjamo lanskoletno število nočnin, ki je znašalo v istem razdobju 22.597, z letošnjim številom vidimo, da znaša porast preko 100%, kar nam vnovič dokazuje, da se Maribor od leta do leta bolj uveljavlja kot priljubljeno letovišče in izhodišče zimskega športa. — Ako upoštevamo, da porabi vsak tujec na dan po-vprečno Din 100,1 institucije znaša to za naše gospodarstvo dohodek' od 5,650.000 dinarjev. — Pri tem pa niso upoštevani izletniki, ki prihajajo posebno iz naših zdravilišč Rogaške Slaitine, Dobrne, Slatine Radenci itd.. ter iz naših letovišč, posebno Pohorja in Dravske do-lie v Maribor na male izlete, kjer krijejo marsikatero potrebo in pomenijo tudi ti zneski lepe dohodke. Sistematično in neumorno propagandno delo naše Tujsko-prometne zveze in njenih Putnikovih uradov v vseh najvažnejših centrih mariborskega okrožja ter našega Mariborskega tedna rodi od leta do leta lepše uspehe. Nedtfbmno je, da bo tujsko prometni pomen Maribora zopet izredno narastel, kakor hitro bo izpeljana sodobna moderna transverzalka Št. Ilj—Maribor— Sušak oziroma št. Ilj—Maribor—Planina, za kar se vse naše tujskoprometne kar najbolj borijo. Miinchner Oktoberfest obiščite lahko ob priliki Putnikovega izleta z avtokarom od 1.—5. oktobra. Prijavite se za ta diven izlet, pri katerem boste imeli priliko videti Salzkammergut, Salzburg, Konigsee, Kuf-stein itd. Popolen aranžma samo 1100 Din. Posestva iz rok v roke. Marija Šuško-vičeva je prodala hišo in parcelo v Prisojni ulici 2 vpok. gimnazijskemu ravnatelju Ivanu Brgiču v Vojniku za 135.000 dinarjev. Smrtna kosa. Na svojem posestvu v Sračincu pri Varaždinu je nenadno preminil 511etni Tavčar Mihael, brat uglednega mariborskega industrijca Antona Tavčarja. Prepeljali. ga bodo v Maribor, kjer ga bodo položili k večnemu počitku v tuk. grobnico Tavčarjevih na Pobrežju. Pokojni je bil vzoren gospodar in plemenitega srca ter je njegova smrt težko prizadela vso Tavčarjevo družino. — V Mlinski ulici št. 9 pa je preminil v starosti 66 let mizarski pomočnik Repnik Jurij. Žalujočim naše iskreno sožalje! Dijaki kupujejo radi pri nas. Zato pridite še Vi. Vse, šolske knjige in potrebščine po najnižjih cenah pri Zlati Brišnik. Kopališče na Mariborskem otoku je od 15. t. m. dalje zaprto, mestna avtobusna proga na otok je ukinjen. Obiskovalcem je dovoljen dostop proti običajni vstopnini. Otrokova smrt v mlaki. V vasi Ružički vrh pri Sv. Juriju ob Ščavnici je šel 6 letni Ivan Mir z vozičkom proti domu. Na vozičku je imel svojega 4 letnega brata Srečka. Ko pa je Ivan Mir prišel domov, ni bil brat več na vozičku. Ko je šel nazaj, da bi ga poiskal, ga je našel mrtvega v neki mlaki, ki je bila poleg ceste in ki je bila globoka komaj 40 cm. O tem je takoj obvestil starše, ki so svojega sinčka izvlekli iz mlake. Poklicali so tudi takoj zdravnika, toda vsaka pomoč je bila zaman, ker je bil nesrečni Srečko že mrtev. Šahovski. Na medmestni šahovski tekmi Maribor:Gradec, ki bo v nedeljo 19. t. m. v Gradcu se bodo borili sledeči marib. 'šahisti: V. Pirc, prof. Stupan, prof. Gabrovšek, dr. Lippai, Ostanek, Kukovec, dr. Krulc, Mežiček. Bien, Šavli, Babič, Strniša, Ferenčak, Kranjc, Stojnšek, Kne-chtl, Lukež, Mbaneže, Kobljer, Goleč, Koser in Sever. Tekmovanje bo v hotelu »Erzherzog Johann« in bo trajalo od 9. do 13. in od 15. do 17. ure. Igrali bodo na 20 deskah. Smrtna žrtev bele kuge. Včeraj dopoldne je nenadoma umrla 251etna Kristina Kalundrova, stanujoča v Studencih v Ne- krepovi ulici. Ker je bila Kalundrova pred dnevi še popolnoma zdrava, je bila zadeva javljena tuk. državnemu tožilstvu, ki je odredilo obdukcijo trupla pokojne Kalun-drove, ki se je včeraj popoldne vršila na studenškem pokopališču. Sodna komisija, v kateri sta bila preiskovalni sodnik dr. Travner in sodni zdravnik dr. Zorjan, je ugotovila, da je pokojna Kalundrova umrla radi zastrupljenja, ki je nastopilo kot posledica umetnega splava. Na velike mednarodne avtomobilske dirke v Brnu vozi Putnikov avtokar dne 25. septembra. Cena 400 Din. Informacije in prijave pri »Putniku«. Nov dermatolog v Mariboru. Kakor smo že poročali, je specijalist za venerične in kožne bolenzi dr. Bogo Kreu-ziger otvoril privatno prakso in sicer v dosedanjih ordinacijskih prostorih blago-pokojnega primarija dr. Hugona Robiča, Kamniška ul. 2. Tako je dobil dr. Robič vrednega naslednika, saj ga je dr. Kreu-ziger že več let nadomestoval, tako v splošni bolnišnici kakor tudi v njegovi privatni praksi. Dr. Kreuziger slovi kot odličen strokovnjak v tej stroki. Specializiral se je na graški in na dunajskih klinikah, v tukajšnji splošni bolnišnici pa deluje že celih deset let at to z največ- jimi uspehi. Spričo potrebe uspešnega zatiranja veneričnih bolezni je to za naš obmejni Maribor in njegovo obširno zaledje vsekakor velika pridobitev. Abonirajte se v gledališču! Gledališki abonma Vam nudi vsekakor najcenejše duševno razvedrilo ter si ga pač lahko omisli vsakdo, ker je silno poceni. Na galeriji se dobi stalen sedež za mesečni obrok Din 8.—, za kar prejme abonent kar tri predstave! V najboljši loži pa velja uradniški mesečni obrok le Din 39.—. če računamo na mesec povprečno tri predstave, stane abonenta-uradnika najboljši ložni sedež le Din 13.— in to tudi pri operetah in operah, kar je pač smešno nizka vstopnina! Zato si lahko vsakdo omisli abonma v loži! Novinke v gledališki balet se sprejemajo še do konca tega tedna. — Prijave takoj! Letos in lani. Kmetje na Glavnem trgu prodajajo za 1 dinar: 16 sliv, 4—5 drobnih jabolk, 2 srednji hruški, 2 zdravi ali 4 nagnite breskve; za kg breskev pa daš S Din, boljšega grozdja 7, slabšega 6 Din. Lani ob tem času je bilo to sadje povprečno za 40—50%, slive celo za 80°/o ceneje. Letos je dobra in ponekod odlična letina orehov, a čuje se, da bodo imeli visoko ceno. Res je letošnja letina zelo slaba, vendar gredo cene nekaterim sadežem v pretirano višino; če n. pr. računamo za liter mošta 150 dkg grozdja, tedaj bi ta stal po tej ceni 9—lOVs Din. To ni zdravo razmerje. Naravno, da gospodinje tožijo, ker bodo pri takih cenah ostale prazne vaze in bodo le redke police obložene s sadjem. Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi se bo vreme naglo izprmenilo, in sicer na boljše. Nočno lekarniško službo imata ta teden Savostova in Vidmarjeva lekarna. Tretje kolo prvenstvenih tekem mariborskega okrožja LNP bo v nedeljo 19. t. m. Razpored je: V Mariboru SK Rapid: SK Mura iti ISSK Maribor : Gradjanski (Čakovec), v Čakovcu pa ČSK:SK Železničar. Neredi v Celju. Ob priliki prvenstvene tekme SK Celje:Atletik SK, ki se je vršila preteklo nedeljo, je občinstvo vdrlo na igrišču, tako da je bila tekma predčasno prekinjena. Izgredi so baje nastali radi tega, ker ni bilo občinstvo zadovoljno s sojenjem sodnika g. Čamernika iz Ljubljane. Upajmo, da bo LNP poskrbel, da se bodo tekme v Celju lahko nemoteno odigrale in da se izgredi občinstva v bodoče preprečijo., Lahkoatletski miting priredi SK Železničar v nedeljo 19. t. m. dopoldne na svojem igrišču. Lep uspeh mariborskega nogometaša. Kakor smo že poročali, se je igralec SK Rapida Roker preselil v Zagreb, kjer je pristopil h Concordiji. Raker igra v ligi-nem moštvu Concordije ter je v vseh dosedanjih nastopih bil najboljši igralec moštva. V nedeljo 19. t. m. je nominiran v Naš jadni siromašni svet Dajte mi nekaj siromaku! Te zverine so mi požrle poslednji zalogaj! (Iz Ošiš. ježa) reprezentanco Zagreba, ki bo igrala medmestno tekmo proti Sofiji. Maribor je postal v zadnjih letih pravcat liferant nogometašev, saj so skoro vsi najboljši nogometaši pristopili h klubom izven Maribora. Tako igrajo pri SK Ljubljani oba Bertonclja, Zemljič in Tičar, ki so bili člani ISSK Maribora, pa tudi drugi klubi so svoja moštva ojačili z mariborskimi spor-taši. Tako igrata pri SK Muri Kukanja in Starc, ki sta sigurno mnogo pripomogla, da je danes Mura prvorazredni klub. Vojaške športne tekme države Male antante, ki so bile letos v Pragi, so se včeraj zaključile. V skupni klasifikaciji po vseh disciplinah je zmagala češkoslovaška z 29 točkami. Drugo mesto je zasedla Jugoslavija z 21, tretje pa Romunija s 13 točkami. Liga. Ker je nedelja 19. t. m. rezervirana za prireditve posameznih podsavezov, se to nedeljo ne bodo vršile nobene tekme za državno nogometno prvenstvo. Tekmovanje se nadaljuje šele v nedeljo 26. t. m. in je razpored za ta dan sledeč: v Beogradu Jedinstvo:SK Ljubljana in BSK:Hašk, v Zagrebu Concordia:Jugosla vija, v Splitu Hajduk:Gradjanski, v Sarajevu Slavi ja :Bask. Mladi tatovu Ptujska policija je prišla na sled dvema mladoletnikoma, ki sta izvršila več vlomov in na ta način oškodovala več trgovin v Ptuju. Oba sta vlamljala s pomočjo ponarejenih ključev in ukradene stvari prodajala. Pri zaslišanju sta oba izjavila, da kradeta, ker jih k temu sili pomanjkanje in ker ni nikogar, ki bi zanje skrbel. Poizvedbe, ki jih je v tem pravcu naredila policija, so potrdile izjave mladih tatov, ker se je dognalo, da sta oba že rano brez pravega Občinska seja bo drevi ob pol osmi uri zvečer v Renčljevi veliki dvorani s sledečim dnevnim redom: čitanje zapisnika zadnje seje. Poročilo predsednika. Volitev enega člana v socialni odsek. Vprašanje prispevka k meščanskim šolam. Personalne zadeve. — Zadnja točka se bo obravnavala tajno. Opozarjamo občinstvo, da so vse občinske seje širšega odbora, razen tajnih, javnosti dostopne. Razno ANTON ČERIN ML. Koroška 8, izvršuje vsa tapetniška dela in popravila dobro in poceni._________________ 5138 NOVAK ni več na Koroški 8. ampak v Jurčičevi ul. 6 »Obnova«. 4977 Ptujčani se zelo čudimo, kako je bilo onidan. Ves Ptuj je blestel v lučeh in razsvetljavi. Ptujčani smo se upravičeno čudili, kako da je bila mestna hiša vsa v temi. Celo luč, ki razsvetljuje uro, je za časa svečane povorke ugasnila. Tudi dru ge stvari vzbujajo v zadnjem času v našem mestu pozornost. Treba pa je vedeti, da je veliko storjenega, pa tudi veliko zapomnjenega. Vlom. V noči med 13. in 14. t. m. so vlomili v Straschillovo gostilno na Bregu. Storilci so z dvorišča vdrli v kuhinjo in odtod v gostilniško sobo. S seboj so odnesli mast in meso ter neko pušico, ki pa jih je gotovo razočarala, ker v njej so bili bloki, ki jih je natakarica, kadar je sprejemala iz kuhinje hrano za goste, dajala v to pušico. V kuhinji so bile tudi sre brne žlice, ki pa jih vlomilci k sreči niso opazili odnosno niso vedeli, da so srebrne. Če hočete res dober V1NČEK pit; .potem morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejmemo tudi abonente. 4801 Posest HIŠO celo Podkleteno, 5 kuhinj, 6 sob, steklena veranda, električna luč, vrt. avtobusna postaja na Teznem, Din 170 tisoč. Maribor, Smetanova ul. 54, gostilna Dravograd. 5064 Prodam drobni poljCanski VRTNI GRAMOZ je na prodaj v Tattenbachovi ul. 5. S145 lokal LOKAL oddam Tržaška c. 63. 5147 Sobo odda SOBO prazno, v pritličju Koroška cesta 7] oddam s 1 oktobrom 1937. 5143 Stanovanie SPREJMEM GOSPODA v vso oskrbo. Koroška c. 32, pritličje. 5150 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. oktobrom boljši stranki brez otrok. Magdalen-ska 25._______________5148 GOSPODA ALI GOSPODIČNO sprejmem takoj na hrano in stanovanje. Kejžarjeva ul. 26 5 minut od tovarne Hutter, dobro in poceni. 5146 Službo dobi SLUŽKINJO (KUHARICO) sprejmem takoj. Vprašati Toplak, Orožnova 10 (dani. salon). 5051 Službo išče DEKLE ki zna opravljati vsa hišna dela išče službo, gre tudi k otrokom. Naslov v upravi lista. 5153 Pouk NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA po lahki, hitri metodi. Uspeli zajamčen. Tattenbachova 27, I. nadstr., srednja vrata. 5152 POSTREŽNICO pridno in pošteno, ki zna opravljati vsa hišna dela sprejmem. Vprašati Razlagova ul. 13=11. 5149 Sprejmem ČEVLJARSKEGA NIKA. Stolna ul. 4. POMOC- 5142 UČENCA ZA TRGOVINO sprejme tvrdka Jakob Lah, Glavni trg 2. 5141 KROJAŠKEGA POMOČNIKA j in vajenca takoj sprejmem, i Vprašati Aleksandrova c. 48, Studenci. 5139 Mlad TAPETNIŠKI POMOČNIK se takoj sprejme pri Antonu Čerinu ml., Koroška 8. 5137 BOTOT Peneča 3 tubam odgovarja druge paste ker je zelo ekonomična v potrošnji. D. PEdiMAJflll SCIE ZEMUN C ¥ C BkO ■ J* C ‘n drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših • I E TO IVE stanovanjih uničuje Deslnsekdjsk! odd. MP Orožnova ul. 2/1, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 Oglašujte v „Večeraiku Skrivnosti 21 Nesrečnež je najbrže zadnje ure preveč izčrpal svoje moči. Strašni dogodki, ki jih je pravkar preživel, so ga ubili. Po-bledel je i nomahnil kakor mrtev na bližnji stal. »Everard!« jc vzkliknila obupno Volkulja. Dvignila ga je, ga prenesla bliže k oknu in mu nemirno položila roko na srce. »Ali smo ga zato našli, da ga zopet izgubimo?« je dejala bridko. Toda srce je še vedno bilo. Everard je ie vedno dihal in je samo omedlel. Kmalu se je zganil, globoko in trudno vzdihnil ter napol odprl oči. »Kje sem?« je vprašal s slabotnim glasom. »Kaj se je zgodilo? Kdo ste vi?« Njegove oči so bile kalne in težke. Toda ko je spoznal ženo, ki je stala pred njim, je vztrepetal. »Volkulja!« je rekel živahno. »Ah, ti mi boš povedala...« »Spomni se!« je odgovorila Volkulja. »Spomni me!« so dejali drugi. Everard si je s premrlimi rokami stisnil senca in, kakor bi pod tem pritiskom misel oživela, skočil s stola. »Kaj ti je?« je vprašala Volkulja. »Spominjam se!« je vzkliknil Everard in se nehote prijel za vrat. »Umreti bi bil moral, kajne?... Sekira je bila pripravljena ... krvhik tudi in sta me oba čakala sekira in krvnik... Potem vojaki, ječa, duhovnik... Ah, tudi njega se spominjam!« »In potem?« je dejala Volkulja. »Potem? Potem ne vem nič več... Kakor gost zastor je pred mojimi očmi in mojim spominom... kakor težko, svinčeno spanje.,. Le ko sem se prebudil in se zavedel, sem čutil, da sem zavit v mrzel prt in da ml dež polzi po telesu. Čutil sem kako brije veter nad menoj, nad glavo mi je odmeval grom.« »Bil si na pokopališču obsojencev.« »Če bi bil takrat na to mislil, bi morda zblaznel; čutil sem le na pol v kakem položaju sem. Imel pa sem še dovoli moči in poguma, da sem se rešil. Strgal sem prt, ki me je pokrival, s sebe in ves blaten, s težko glavo skočil iz groba ter zbežal.« »In kje si dobil to obleko, ki jo imaš?« je vprašala Volkulja. Taka reč se ne najde na cesti, to mi lahko verjamete. — Bežal sem, kar sem mogel; nisem imel druge misli, kakor priti do te hiše, kjer sem vedel, da najdem tebe. Vse sem že bil premislil — kajti človek naglo misli v takih okoliščinah. Obrnil sem se tedaj proti pokopališkemu zidu in strah ali morda želja, mi je podvojila moči; preskočil sem ga z enim skokom. Vreme je bilo strašno; dež je lil v potokih; grom se je neprestano oglašal; nebo je žarelo v neprijazni luči bliskov. Na pokopališču ni bilo nikogar v bližini... Mraz me je tresel, premočilo me je do ko sti... pa vse t oni nič! Sedaj se začenja čudna, neverjetna povest, kajti nihče od vas mi ne bo verjel, kaj sem uašl na oni strani zidu. »Kaj neki?« »Mrliča.« »Ni mogoče!* »Človeka, ki je padel zadet od kapi, in to prav takrat, ko me je s svojo smrtjo lahko rešil. »Kako to?« Edvard je zadovoljno odmahnil z glavo. »Ta človek,« je dejal, »mi je najprej moral dati obleko, ki sem jo zelo potreboval. To pa še ni največja korist, ki sem jo imel od njega.« »Ne razumem!« je dejala Volkulja še bolj radovedna. »In vendar je stvar zelo jasna,« je odgovoril Everard. »Ko sem izginil iz groba, je bila največja sitnost zame prav to, da sem izginil, kaj ne? Čuvaj je prejel moje telo in je bil zanj odgovoren ter bi prišel v veliko zadrego, ko bi me ne našel; razen tega bi oblasti začele radovedno preiskovati, kaj se je pravzaprav z menoj zgodilo. Vse te težave sem moral čimpreje premagati.« . »In kaj si storil?«_____________(Dalje.) Darujte za azilni sklad PTU Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.