GEOGRAFSKI OBZORNIK DANSKA - SKANDINAVSKI MOST V EVROPO Drago Kladnik UDK 913(489) DANSKA - SKANDINAVSKI MOST V EVROPO Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenija Prispevek predstavlja naravne in najnovejše družbene ter gospodarske poteze najbolj južne skandinavske države. Poseben poudarek je na prikazu sodobnega razvoja, ki temelji na prepletanju tradicionalizma in najsodobnejših tehnoloških spoznanj, katerega cilj je zagotoviti zdravo, prijetno in privlačno bivalno okolje. UDC 913(489) DENMARK - SCANDINAVIAN BRIDGE TO EUROPE Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenia The article represents natural and the newest social and economicalfeatures of southernmost Scandinavian coun- try. Special emphasize was put on presentation of con- temporary development, based on intermingling of tra- ditionalism and up-to-date technological knowledge, whose final goat is to assure healthy, pleasant and atractive human environment. Slika 1: Zahodno obalo Jutlandije bičajo stalni zahodni vetrovi in močno valovanje. Zaradi mehkih, slabo sprijetih peskov morje obalo hitro spodkopava, zato so nemški bunkerji, ki so med 2. svetovno vojno stali vrh sipin, danes že skoraj zaliti z vodo. Za sipinami, poraslimi s travo, je naselje počitniških hiš. (Foto: D. Kladnik.) 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Dansko sestavljajo polotok Jutlandija (dansko Jyl land; skupa j z L i m f j o r d o m ločenim o tokom Severno Jutlandijo meri 29 800 k n r ) in okoli 470 otokov (s skupno površino 13 300 km2), od katerih j e 100, v glavnem večjih, naseljenih. Največj i otoki so Zelandija (dansko Sj asland), kjer je glavno mesto K0benhavn, Fyn s središčem Odense (tu s e j e rodil veliki pravljičar Hans Cristian Andersen), Lolland, Falster in Bornholm, oddaljeni otok na vzhodu, ki ga že obkroža Baltsko morje . Danski pripadata tudi Fersko otočje v severnem delu Atlantskega oceana in največji otok na svetu, Grenlandija, ki pa imata široko avtonomijo. Mejo na kopnem ima samo na jugu proti Nem- čiji, povsod drugje j o obkrožajo morja in prelivi: na zahodu Severno morje , na severu širok preliv Skagerrak in na vzhodu preliv Kattegat ter Baltsko morje . Skupaj merijo danske obale kar 7300 km. O pomenu obmorske lege priča tudi podatek, da prav nobena točka na kopnem ni od obale oddaljena več kot 52 km. Medtem ko j e zahodna obala Jutlandije slabo razčlenjena, večinoma uravnana in obdana s precej visokimi sipinami, j e vzhodna razjedena s številnimi širšimi in tudi ožjimi zalivi, imenovanimi ijordi. Ob južnem delu obale Severnega morja so tudi obsežne plitvine z maršami, priobalnimi nizkimi barji (1). Danska j e izrazito prehodno območ je , ki ne predstavlja le naravne vezi preostalih skandinavskih držav z Evropo, temveč tudi pomembno prometno in gospodarsko povezavo. Leta 1973 s e j e kot prva in doslej edina država na severu Evrope vključila v takratno Evropsko gospodarsko skupnost , že v začetku leta 1995 pa naj bi s e j i v sedanji Evropski uniji kot polnopravne članice pridružile tudi Šved- ska, Norveška in Finska. Med Dansko in Švedsko so predvsem na najožjem delu med Helsingoerjem in Helsinborgom tudi zelo pogoste , dobro orga- Slika 2: Sodobno poljedelstvo zahteva veliko, zaokroženo posest. Zato na danskem podeželju prevladujejo samotne kmetije, ki posedujejo večino obdelovalnih zemljišč. V bolj sušnem delu na vzhodu je prevladujoča usmeritev v pridelavo žit. Prizor je z otoka Fyn. (Foto: D. Kladnik.) GEOGRAFSKI OBZORNIK nizirane in hitre trajektne povezave, ki uporabnikom ne odvzamejo več kot pol ure časa. Direktne poveza- ve so tudi s severnega dela Jutlandije, od koder s Frederikshavna vozijo trajekti dnevno v Goteborg na Švedskem in v nekoliko bolj oddaljeno Oslo na Norveškem. Danska ni dežela izjemnih naravnih zanimivosti, pač pa j e njena privlačnost v harmoničnem zlitju človeka s pokraj ino, v kulturi in številnih dobro ohranjenih zgodovinskih objektih (1). Privlačijo tudi mnogi objekti za razvedrilo, predvsem otrok, ki so razpršeni povsod po državi in so skoraj brez izjeme skladno umeščeni v naravno okolje. Še več, njegove značilnosti celo s pridom izrabljajo za obogatitev ponudbe. Človek do narave ni nasilen in se podreja n jenim zmožnost im. To vel ja tudi za intenzivno kmetovanje, saj strogi predpisi o kakovosti hrane, ki sledijo vsem standardom na najbol j zahtevnih svetovnih trgih, preprečujejo prekomerno uporabo s reds tev za p o v e č a n j e donosov. Te d o s e g a j o s se lekc ion i ran jem, umnim ko loba r j en j em in kar največjo uporabo naravnih gnojil. Površje Danske j e v celoti, z izjemo otoka Born- holma, ki s svojim paleozoiskim granitom pripada Skandinavskemu ščitu, proizvod ledenodobnega obdobja, ki j e v štirih močnih poledenitvenih fazah na južnem obrobju skandinavskega ledenega po- krova nasulo debele odkladnine, sestavljene večino- ma iz drobnih peščenih in glinastih delcev. N a njih so se, z iz jemo na resavah, razvile dokaj rodovitne prsti , ki o m o g o č a j o intenzivno kmetovan je . Za kmetijstvo je ugodno tudi podnebje, ki s stalno, a ne preveč obilno močo (med 400 mm padavin na vzhodu in 800 mm na zahodu) ter dokaj visokimi temperaturami (le v osrčju Jutlandije j e s r edn j a j a - nuarska temperatura pod lediščem) sodi k umirjene- mu oceanskemu podnebju, ki omogoča celoletno rast trave, kar j e pomembno za živinorejo (2). S Severnega morja pihajo stalni, dokaj močni zahodni vetrovi, ki značilno upogibajo rastje v smeri vetra. Proti nj im se borijo z vetrozaščitnimi pasovi, k i j i h sestavlja več vrst večinoma naravnega rastja. Država s subvencijami spodbuja kmetovalce, da sadijo na parcelnih mejah grmovnice in drevje kot zaščito proti zahodniku. Iz tega s e j e razvila cela znanost, katere izsledki se na široko uporabljajo. Pomembne so kombinaci je visokih, srednjih in nizkih vetro- zaščitnih pasov, ki ščitijo obdelovalne površine na različnih ravneh. Vzhodnik se pojavl ja le občasno, v obdobjih vdora mrzlih zračnih gmot s severa, ki pa so kratkotrajna. Matična osnova pod odkladnina- mi se razkriva le na redkih mestih, razen na Bornhol- mu tudi na otoku M0n in ob Limijordu (6). Posledica morenskih nasipov je dokaj razgibano površje. Čeprav nas ob pogledu na zemljevid prešine misel, d a j e Danska prevladujoče ravna, j e glavnina površja blago valovita, v osrčju Jutlandije pa povsem gričevnata. Tu so tudi na jbo l j izraziti morenski nasipi. Kamnine v njih pr ipadajo Skandinavskemu gorovju in so j ih ledeniki prenesli daleč na jug . S l e d o v e s t a r e j š i h p o l e d e n i t e v so m l a j š e f a z e mars ik je zabrisale ali pa preobl ikovale . Z a d n j a poledenitev j e segla le do srednje Jut landi je . V njenem vzhodnem delu j e kot končna morena tudi 173 m visok vrh Yding Skovh0y, na jv iš ja točka Danske. N a j b o l j e se j e izraziti na jv i š ja točka z napako, saj mu zaradi umetnega povišanja v obliki gomile iz obdob ja Vikingov, številni oporeka jo vodilno vlogo. Nedaleč stran je namreč še en vrh, Eyer Bavneh0y, ki si skuša izboriti primat malce d rugače . N a 170 m in 95 cm v i sokem v r šnem s lemenu so namreč zgradil i skora j 10 m visok r a z g l e d n i s to lp . Da D a n c i p r a v z a p r a v z a r a d i prenizkih vzpetin čutijo neke vrste manjvrednostni kompleks, dokazuje "kar" 147 m visoka vzpetina Himmelbjerget, po naše Nebeška gora, ki se proti severu strmo spušča do bregov jezera Mosso. Kot ostanek poledenitve j e na Danskem prek 1000 jezer. Čeprav so reke ma jhne (na jda l j š i sta Skjern in Gundena na Jutlandiji), j e nj ihova mreža izredno gosta in vodotoki skupaj meri jo okrog 40 000 km. Zaradi kmetovanja j e opazno precejšnje onesnaženje s prekomernimi količinami nitratov, ki spodbuja jo rast alg, te pa zatirajo razvoj preostalega rastlinja in živalstva. Vendar s e j e zaradi načrtne vladne politike stanje v zadnjem desetletju precej izboljšalo. Prvotno rast je j e bi lo s k rčen jem za potrebe kmetijstva v večjem delu izkoreninjeno. Gozdovi pokrivajo le še okoli 10 % površja (4). V novejšem času se j e njihova površina s ponovnim pogozdo- vanjem, predvsem z iglastim drevjem, celo nekoliko povečala. Tipični listopadni gozdovi s prevlado bukve, hrasta in bresta so ohranjeni le še v vzhodnem delu Jutlandije. Značilne so še slikovite resave, nave- 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK zane na močvirno šotno površ je . Na jveč j e so v zahodnem delu Jutlandije. Obalne sipine porašča toplol jubno travinje (1). Danska j e e tn ično zelo čista država. Le na skrajnem jugu Jutlandije j e dobrih 10 000 pripadni- kov avtohtone nemške narodnosti, ki uživajo široko zaščito, z lastnimi šolami in kulturnimi ustanovami. V obdobju po 2. svetovni vojni s e j e zaradi pomanj- k a n j a de lovne sile dosel i lo p rece j ekonomskih imigrantov (7) iz južne Evrope, Turčije in celo iz j u ž n o a z i j s k i h držav. Do nj ih kakšne več je ne- strpnosti ni zaznati in precej se j ih j e poročilo z dan- skimi dekleti, s čimer so pridobili državljanstvo. Ker pa j e danska družba dokaj zaprta in l judje tudi med sabo težko navezuje jo stike, j e večina priseljencev izpostavljena getoizaciji. Iz Bosne in Hercegovine j e na Danskem okrog 10 000 beguncev. Večina prebivalcev pripada evangeličansko-luteranski vero- izpovedi. Najgosteje j e poseljena vzhodna obala Zelandije, kjer j e tudi urbana aglomeraci ja glavnega mesta Kjabenhavna z dobro četrtino vsega prebivalstva v državi. Gosto sta naseljena tudi otok Fyn in vzhodna obala Jutlandije. Mestnega prebivalstva j e kar okrog 85 % (7). Vsa stara mesta so ob obalah, saj j e mor je že od n e k d a j p o m e m b e n vir p r e h r a n j e v a n j a in trgovsko (nekoč tudi plenilsko) okno v svet. Nova srednje velika mestna središča so se v obdobju po industrijski revoluciji razvila tudi v notranjosti . Le štiri mesta ima jo več kot 100 000 prebivalcev: K0benhavn, Arhus, Odense in Alborg. Danska sodi med dežele z najvišj im življenjskim standardom. Njeni državljani uživajo številne socialne ugodnosti in imajo na voljo iz jemno sodoben in učinkovit šolski sistem. Ljudje se lahko na stroške države izo- bražujejo tudi v zrelih letih, še posebno, če j e za njih potrebna poklicna prekvalifikacija, kar pa ni nujen pogoj . Zelo dobre so tudi razmere in zaščita Slika 3: Polotok Jutlandija je prevladujoče usmerjen v mlečno živinorejo, zato je na poljih največ krmnih rastlin in ječmena. Proti neugodnim učinkom stalnih zahodnih vetrov se borijo s sajenjem vetrozaščitnih pasov na parcelnih mejah. (Foto: D. Kladnik.) GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica: Sestava kmetij na Danskem (4). Površina Število kmetij Površinski delež v % v ha 1970 1980 1991 1970 1980 1991 pod 5 21533 15693 2115 1,6 1,3 0,1 6 - 10 30235 20503 11770 7,5 5,2 3,1 1 1 - 2 0 43971 30838 18091 21,2 15,4 9,5 21 - 30 25161 20850 13050 20,5 17,5 11,6 31 - 50 18923 19506 16016 23,7 25,5 22,3 51 - 100 7078 9616 12269 15,4 21,7 29,9 nad 100 1611 2149 3887 10,1 13,4 23,5 Skupaj 148512 119155 77197 100,0 100,0 100,0 na delovnih mestih. Vse to pa zahteva precejšnja sredstva, zato ni čudno, da so plače danskih delavcev med najbol j obremenjenimi na svetu. Zaradi visoke p r o d u k t i v n o s t i pa so še v e d n o s k o r a j e n a k e povprečnim nemškim. Obenem so zelo visoki tudi p rometn i davki , tako v s tori tvah kot v sestavi trgovinskih cen. Po 2. svetovni vojni se j e prej izključno kme- tijska država razvila v sodobno industrijsko državo, z i z j e m n o razv i t imi s tor i tven imi de j avnos tmi . Kmetijstvo še vedno ostaja pomembna gospodarska panoga. Sedanja tipična podoba agrarne pokrajine s samotnimi kmetijami farmskega tipa sega nazaj v konec 18. stoletja (1). Že takrat so pričeli izvajati obsežne komasacije, ki so j ih pozneje dopolnjevali z novimi in novimi z ložbami in zaokroževan j i posesti. Ponekod so izvedli komasacije že več kot trikrat. Zaradi neugodnih stranskih učinkov so z izvajanjem melioracij prenehali že pred dvema de- setletjema. Obdelovalnih površin j e kar 64,3 % od celotne površine države (4). V zadnjem času j e zaradi teženj po večji gospodarnosti pridelave prišlo do nadaljnje koncentracije zemljišč v lasti večjih, zmogljivejših kmetij . K m e t i j s t v o temel j i na zmogl j iv ih , z meha- nizacijo dobro opremljenih in visoko specializiranih družinskih kmetijah. Le-te dobivajo iz osrednjega informacijskega središča sprotne rezultate analiz satelitske teledetekcije o pričakovanih letinah žit po svetu, tako da lahko s predvideno konjunkturo hitro i z r a č u n a j o p r i čakovan i dob i ček in p r i l a g a j a j o setveno sestavo razmeram na svetovnem tržišču. Zaradi ostre kontrole so danski pridelki in živilski izdelki dobrodošl i vsepovsod in celo Japonci se najraje odločajo prav za nakupe danskih kmetijskih proizvodov. Neredko se zgodi, da kmet je zaradi dobljenih informacij preor je jo že posejana pol ja in ponovno sejejo tiste kulture, od katerih si obetajo boljši zaslužek. Prav zato se površinska razmerja med posameznimi kulturami iz leta v leto nepred- vidljivo spreminjajo. Razmere za kmetovanje niso povsod enake. V vzhodnem delu, zlasti na otokih Zelandija in Fyn prevladuje pridelovanje žit, predvsem ječmena (ki služi v glavnem za živinsko krmo) in pšenice, ki zahtevajo največje obdelovalne površine. Na zahodu prev laduje govedore ja , p redvsem mlečna , ki j e vezana na tamkajšnje vedno zelene pašnike (3). Tu so njive manjše in zasajene v glavnem s krmnimi rastlinami. Kmeti je živinorejskega tipa so bistveno manjše. Zanimivi so srenjski pašniki vzdolž zahodne obale Jutlandije, ki so na na jmanj plodnih, delno zasoljenih zemljiščih. Nan j ih ženejoja lovo in mlado živino v času poletja, ko druge pašnike dodobra izkoristijo za pašo krav in pr idobivanje krme za zimsko polovico leta. Pašniki so urejeni v čredinke, skrbno ograjene z električnimi pastirji. Po svojem značaju so do neke mere podobni našim planinskim pašnikom. Povsod pa j e že dolgo zelo pomembna praš ičere ja . Prav iz Danske i zv i ra jo znameni t i bekoni, ki soj ih že v 19. stoletju izvažali na britansko tržišče. Kljub splošni visoki stopnji specializacije pa so m a n j š e k m e t i j e še v e d n o do neke m e r e 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK polikulturne, vendar skrbno načrtujejo pridelavo, predvsem z dovršenim kolobarjenjem (3). Presenet- ljiv j e tudi pojav, da nekatere povsem nekmečke d ruž ine na mestnih ob rob j ih rede praš iče , ker zaupajo v boljšo kakovost doma pripravljene krme, s čimer pr idejo do bolj okusnega mesa. Danska ljubezen do živali se torej ne omejuje le na pse in mačke. Razen že omenjenih pridelkov j e Danska tudi pomembna pridelovalka krompirja, sladkorne pese, oljnic, stročnic in vrtnin, k i j i h deloma pridelujejo v rastlinjakih. Tradicionalnaje vzgoja kožuhovinar.- j ev za krzno. V posebnih nasadih gojijo tudi božična drevesca, k i j i h izvažajo širom po svetu (1). Kme- t i js tvo zadovol ju je glavnino domačih potreb po hrani, večji del pridelkov pa izvažajo. Kljub njegovi pomembni vlogi pri obl ikovanju pokraj ine pa j e de l ež kme t i j s tva v ce lo tnem d r u ž b e n e m bruto proizvodu države le 5 %, prav tolikšen pa j e tudi delež ljudi, ki se z njim ukvar ja jo (7). V omenjeni številki se skrivajo tudi podatki za ribolov, k i j e prav tako tradicionalno dobro razvit. Glavna ribolovna območja so v Severnem morju in v severnem Atlan- tiku. Danska rudna bogatstva so revna. Izkoriščajo samo granit v kamnolomih na otoku Bornholmu, kredo za pridobivanje kaolina in glino za potrebe keramične industrije (1). Bol jše so, predvsem v n a j n o v e j š e m o b d o b j u , r a z m e r e na p o d r o č j u energetike. Leta 1972 so v Severnem morju odkrili precej bogata nahajališča nafte in leta 1984 tudi z e m e l j s k e g a pl ina , ki so o m o g o č i l a d o k a j š n j e znižanje odvisnosti tega pomembnega gospodar- skega dejavnika od uvoženih surovin. Glavni rafi- neriji sta v mestu Frederika na vzhodni obali Jutlan- dije, ob mostu na otok Fyn ter pri mestu Skaelsk0r na jugozahodu Zelandije (2). Kl jub temu si država načrtno prizadeva uvajati izkoriščanje alternativnih, Slika 4: Kljub izredno dobrim trajektnim povezavam med otoki, si zaradi hitrejšega in lažjega pretakanja blaga in ljudi na najbolj prometnih poteh prizadevajo zgraditi mostove. Trenutno najdaljšega, dolgega 17 km, gradijo med otokoma Fyn in Zelandijo. Speljan je preko manjšega otočka v ozadju. (Foto: D. Kladnik.) GEOGRAFSKI OBZORNIK čistih in stalnih energetskih virov. Veliko so dosegli pri izkoriščanju vetrne energije, ki z zahodnikom zagotavlja skoraj stalno delovanje številnih vetrnic različnih velikosti in moči. Vetrna energija pred- stavlja že okrog 10 % v sestavi celotne proizvedene energije. Tehnologija j e tako izpopolnjena, da je Danska tudi eden izmed glavnih izvoznikov teh naprav na svetovni trg, še posebno v ZDA. Precej se vlaga tudi v izrabo sončne energije, v najnovejšem času pa se uveljavlja tudi uporaba bioplina, ki se pojavl ja kot stranski proizvod fermentacije hlev- skega gnoja. Na ta način j e potrebe po električni energiji rešilo že kar dosti kmetij, čeprav j e delež v celotni energetski bilanci še vedno neznaten. Še vedno j e najpomebmnejš i delež v termoelektrarnah pridobljene električne energije. Atomskih elektrarn Danska nima. Industrija in proizvodna obrt zaposljujeta okrog 20 % delovne sile in prispevata 28 % v DBP, v vrednosti izvoza pa kar tri četrtine. Razvita j e pred- vsem predelovalna industrija. Glavne industrijske panoge so prehrambena, strojna, elektrotehnična, elektronska, tekstilna, pohištvena, kemična, farma- cevtska in keramična industrija, pa tudi izdelovanje kmet i j ske m e h a n i z a c i j e in p revozn ih sredstev. Na jveč ja industri jska središča so K.0benhavn na Zelandi j i , O d e n s e na Fynu ter Arhus , A lbo rg , Esbjerg, Herning in Randers na Jutlandiji (1, 2, 7). Omrežji cest in železnic sta sodobni, gosti in zmogljivi. Številni mostovi ter ne predrage trajektne povezave omogočajo dostop do prav vseh naseljenih območij . Trajekti so različnih velikosti, odvisno od gostote prometa. Zanje in za druge ladje so prila- gojeni mostovi, ki so bodisi viseči bodisi dvižni, tako da omogočajo nemoteno ladijsko križarjenje po najkrajših poteh. Pomemben j e tudi zračni pro- Slika 5: Danska izjemno lepo skrbi za ljudi in še zlasti za otroke. Vsepovsod je mogoče najti urejena in privlačna otroška zabavišča. Med njimi izstopa Legoland s pravljično deželo iz plastičnih kock, ki leži v Billundu v osrčju Jutlandije, nedaleč od matične tovarne. Na posnetku je v ospredju kopija kraljevskega gradu Amalienborg iz Kabenhavna. (Foto: D. Kladnik.) 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK met. Na Danskem j e kar 13 letališč, ki omogočajo sodoben potniški p romet . G lavno m e d n a r o d n o le ta l i šče Kas t rup pri K 0 b e n h a v n u j e na o toku Amager vzhodno od glavnega mesta. N a j p o m e m b n e j š i v i r d o h o d k a u s t v a r j a j o storitvene dejavnosti (1). Med njimi velja izdvojiti pomen trgovine, bančništva in pomorstva. Vse bolj se uveljavlja turizem, predvsem z gosti iz sosednjih držav. Najbol j cveti v glavnem mestu, na Bornholmu in ob obalah, k jer so ponekod v tradicionalnem g r a d b e n e m s l o g u z g r a j e n a o b s e ž n a n a s e l j a počitniških hiš, ki j ih j e mogoče najeti za krepke denarce. Cene storitev so visoke, zatoj ih tudi večina domačinov koristi premišljeno in samo občasno. Če se nekoliko povrnemo k danskemu tradi- cionalizmu, ne moremo prezreti izjemne privlačnosti bivalnega okolja. Velika večina hiš je izjemno dobro usklajena z okoljem, kar dosegajo z upoštevanjem tradicionalnih prvin, tako oblike, višine kot grad- benih materialov. Zato niti ne preseneča, da j e še vedno zelo veliko individualnih hiš kritih s slamo in j e še dovolj mojstrov, ki obrt prekrivanja streh dobro obvladajo. Objekti niso razkošni, pač pa zelo funkc iona ln i in op reml jen i z vsemi sodobn imi pripomočki . Ker j e ponudba s tanovanj večja od povpraševan ja , j e g radnj i novih hiš n a m e n j e n a manjša pozornost kot vzdrževanju stanovanjskega fonda. Prav tako so l judje precej mobilni, tako da se v življenju skladno s potrebami navadno večkrat selijo. V novejšem času j e tudi na Danskem opaziti selitev na mestna obrobja in celo na bližnje pode- želje. Izjemno dobro j e poskrbljeno za stanovanjske razmere starejših ljudi in invalidov. Groba regionalizacija Danske izdvaja tri glavne enote (6): zahodno Jutlandijo, severno in vzhodno Ju t landi jo ter o toke, kamor pa nekako ne sodi Bornholm s samosvojimi značilnostmi. Zahodna Jutlandija j e geomorfološko posebna Slika 6: Na bogato in burno zgodovino opozarjajoi številni lepo ohranjeni in vzdrževani gradovi. Eden izmed njih je Egeskov, zgrajen v 16. stoletju v južnem delu otoka Fyn. Iz obrambnih razlogov je bil postavljen sredi jezerca. (Foto: D. Kladnik.) 11 GEOGRAFSKI OBZORNIK E D MRNJ RODOVITEN SVET EEE3 SREDNJE RODOVITEN SVET M ZELO RODOVITEN SVET 1 KMETIJE Z GOVEDOM IN PRRŠLCL 2 KMETIJE SRMO Z GOVEDOM 3 KMETIJE BREZ GOVEDA IN PRRŠIČEV 4 4 KMETIJE SRMO S PRRŠIČI POLMER KRRT 1000 T Slika 7: Členitev Danske glede na primernost za kmetijstvo (2). v tem, d a j o sestavljajo starejši morenski nasipi in večje ravnice. Vseskozi j o bičajo vetrovi s Sever- nega morja . Na jugu j e tudi več otokov, ki pripadajo Severnofrizijskim otokom. Tu so del površja prido- bili s polderji. Zaradi velike peščenosti so tu največje resave v državi, precej pa j e tudi šotišč. Zložbe zemljišč, nadpovprečna uporaba umetnih gnojil , odvodnjavanje in umno kolobarjenje so, skupaj s s a j e n j e m ve t rozašč i tn ih pasov, p rav tu n a j b o l j izrazite značilnosti. T u j e glavno območje polikul- turnega kmetovanja z nadpovprečnim pomenom p r i d e l o v a n j a j e č m e n a in k r o m p i r j a ter mlečne živinoreje. Zahodna Jutlandija j e tudi najredkeje poseljena. Samotne kmetije na nekdanjih resavah razkrivajo razmeroma mlado kolonizacijo. Zahodna Jut landi ja je tudi najmanj industrializiran del dežele. Iz jema j e mesto Esbjerg z okolico, kjer se zgoščajo ribištvo, pomorstvo, industrija in nekatere druge dejavnosti . Ta regija j e deležna posebnih razvojnih olajšav in podpor. Severna in vzhodna Jutlandija se kot samostojna enota izdvaja predvsem zaradi naravnih značilnosti, Slika 8: Tipi živinorejskih kmetij na Danskem leta 1982 (3). saj so nekatere druge prvine precej podobne tistim v zahodnem delu polotoka. Osnovni značilnosti sta kredna matična osnova, ki pa le redko pogleda na površje , in mlajši , debelejš i morenski nanosi iz obdobja najmlajše poledenitve. V gričevnati pokra- jini so se izoblikovale značilne ozke doline, več- inoma potekajoče v smeri vzhod - zahod. Za razliko od p r e v l a d e p o g o z d e n i h i g l a v c e v na z a h o d u Jutlandije se tu v večjem obsegu pojavl jajo hrastovi, bukovi in brestovi gozdovi. Tudi t u j e v kmetijstvu opazit i p rece j šn jo raznol ikost , ki pa temel j i na različnih special iziranih usmer i tvah. Tu j e tudi znatno več starejših gručastih naselij. Med njimi j e precej tržnih naselij, ki so navadno specializirana za opravljanje posameznih dejavnosti. Glavni mestni središči sta Arhus in Alborg. Danski otoki so gospodarsko najbol j razvit del države, čeprav j e tudi tu na nekaterih obrobnih in bolj odmaknjenih otokih opaziti razvojno zaosta- jan je in so le-ti uvrščeni med območja s podporo in olajšavami. Naravne značilnosti so v mnogočem podobne tistim v vzhodnem delu Jutlandije, čeprav 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK niso tako izrazite. Podnebje j e bližje celinskemu srednjeevropskemu kot vlažnemu oceanskemu. V k m e t i j s t v u tu p r e v l a d u j e p o l j e d e l s t v o z nadpovprečno vlogo pridelovanja pšenice in slad- korne pese. Prav tako j e tu bolj razvito vrtnarstvo. N a Zelandi j i so na jveč je zgosti tve prebivalstva, industrije, trgovine, prometa in kapitala, vezane v glavnem na mestno aglomeracijo glavnega mesta. 1. Das neue Europa, Bertelsmann Bildatlas, Bertelsmann Lexikon Verlag GmbH, Mitchell Beazley International Ltd, Gütersloch / München, London, 1992. 2. Gyndendals nye Atlas - Undervisning Uddannelse, Nordisk Forlag A/S. Kobenhavn, 1990. 3. Jensen, Kr., M. 1984: Changes in diversity within Danish agriculture. Geografisk Tidsskrift, 84. zvezek, Kobenhavn. 4. Landerbericht Dänemark 1993, Statistisches Bundesamt, Metzler - Poeschel. Stuttgart. 5. Kampp, Aa., H. 1987: Primary industries in Den- mark: social and technical conditions. Norden - Man and Environment, Gebrüder Borntraeger. Ber- lin/Stuttgart. 6. Mead, M., R. 1987: The geographical regions of Norden. Norden - Man and Environment, Gebrüder Borntraeger. Berlin / Stuttgart. 7. Natek, K., Perko, D., Huzjan Žalik, M. 1993: Države sveta 1993. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Slika 9: Prizor z obrobja mesta Odense na otoku Fyn razkriva izjemen občutek Dancev za ohranjanje tradicionalnih prvin bivalnega okolja. Na videz majhne stanovanjske hiše se tako v mestih kot na podeželju stapljajo s pokrajinskimi značilnostmi. Slamnate strešne kritine so še vedno dokaj pogoste in čedalje bolj priljubljene. (Foto: D. Kladnik.) 13