Ali je rušenje neizogibno?
Poslanci obdnske skupšdne bodo na svoji prvi seji v tem letu prejeli kratko informaci-jo v zvezi z Malim Vrhkom. Skoraj natanko pred letom dni so prav ti posland po dolgi in ne prav navdušeni razpravi sprejeli pobudo črnograditeljev z Malega Vrhka, naj stro-kovne službe podajo mnenje o možni spre-membi tamkajšnjega prostorskega plana ali neposredneje povedano, dajo mnenje k te-mu, ali je moč spremeniti ta plan in ga opredeliti kot zazidalnega ter s tem iegalizi-rati 24 črnih gradenj.
Medtem je steklo precej vode, najavljena in operativno pripravljena so bila tudi že rušenja, a tako rekoč v zadnjem hipu pre-prečena. Črnograditelji so proti rušenju pro-testirali na občini in pri županu in zadeva je bila odložena do prejema ocene preverivte
opozarjajo na pomanjkanje osnovnih pogo-jev (voda, kanalizacija, izgled krajine, po-žarna varnost...) za legalizacijo teh gradenj in seveda po črki zakona s strokovnega vidi-ka ostajajo takšne, kot so. Takšno je bilo mnenje ZPUNA tudi pred dvema letoma, ko je šlo za spremembe in dopolnitve ljub-ljanskega dolgoročnega plana in temu mne-nju ljubljanske občine niso nasprotovala. Crnograditelji z Malega Vrhka pa v tej pre-veritvi (najbrže povsem upravičeno) pogre-šajo še dve mnenji in sicer biotehnične fakul-tete, ki pravi, da gre v tem primeru za travnopašno zemljišče nizke kakovosti ter Geološkega zavoda, ki pravi, da naselje ne ogroža vodnih virov.
Karkoli že je, izpolnjeni so torej vsi pogoji za rušenje, ki naj bi se opravilo že naslednji mesec. Za odstranitev 24 hišic bo potrebno več milijonov tolarjev, ki bodo najbrže za-časno šli iz sklada stavbnih zemljišč (polnijo pa davkoplačevalci), občinska skupščina pa glede rušenja ali nerušenja nima nobenim pristojnosti in zato tudi posebnih odločitev ne more sprejemati. Morda obstaja ključna odločitev v rokah republiškega ministrstva za urejanje prostora in varstvo okolja? Kajti tudi to je zapisano v obrazložitvi omenjene preveritve, ki jo je izdelal ZPUN — »da se razpon možnih rešitev giblje od rušenja ob-jektov in vzpostavitve stanja pred nelegalni-mi posegi v prostor do brezpogojne legaliza-cije z vsemi možnimi vmesnimi stopnjami delne sanacije... Odpira se širše vprašanje, ali je naša družba v tem trenutku voljna, še posebej pa usposobljena prevzeti breme in tudi izpeljati take odločitve (o tem, da bi črnograditelje finančno obremenili za pov-zročeno degradacijo okolja, ali jih prisiliti, da bi se podredili pravilom morebitnega sa-nacijskega načrta — saj za to ni ustreznih instrumentov). Dosedanje reševanje proble-ma črnih gradenj nas prej prepričuje o na-sprotnem. Razmere, kar se tiče preprečeva-
možnosti spremebe namembnosti območja VK 17/1 Mali Vrhek, kot se uradno glasi ta dokument, za katerega je imela strokovna služba - ljubljanski ZPUN (Zavod za pro-storsko in urbanistično načrtovanje) čas do 15. decembra.
Ta datum je mimo in dokument z zgoraj omenjenim naslovom je tu. Na začetku zak-ljučka celostnega dokumenta je zapisano, da na podlagi dodatnih preveritev pobude za spremembo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana oziroma natančneje za spre-membo namembnosti dela kmetijskih povr-šin VK 17/1 Mali Vrhek v zazidljivo območ-je, ki naj bi se natnenilo za stanovanjsko gradnjo (ureditveno območje naselja) ugo-tavljamo, da je ni mogoče ustrezno uteme-Ijiti in da torej sprememba s strokovnega vidika ni sprejemljiva.
To mnenje je sicer negativno, vendar v svoji osnovi ni prepričljivo, čeprav je argu-mentirano s celo vrsto strokovnih mnenj, ki
nja in sanacije črnih gradenj glede na pred-hodno večletno obdobje, se niso namreč prav nič spremenile. Še vedno imamo isto zakonodajo, v dolgih letih preverjeno kot neprimerno in neučinkovito, še vedno neu-strezno in neučinkovito organizirane uprav-ne in izvršilne službe od republike do obči-ne. Edina sprememba v tem obdobju je povečano število črnih gradenj, povečana degradacija ožjega in širšega bivalnega oko-lja ter višji stroški za njegovo dokončno komunalno sanacijo.«
Nedvomno ugotovitve, ki zanesljivo drži-jo. Držijo pa tudi dejstva o številnih pobu-dah in povsem konkretnih predlogih, ki jih je v obdobju, daljšem od enega desetletja, za dnigačno, predvsem pa pravno bolj urejeno razreševanje problemov črnih gradenj, dala prav občinska skupščina Ljubljana Vič-Rud-nik. Rezultat - 400 črnih gradenj v občini!
Nihče jih ni upošteval in tudi zakoni se niso spremenili!