Čl MENJALNICA LEND Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427, 75518 r TRGOVINA BALAŽIČ I ČnCHiOVCI, tel.: 70796 t UGODNO: • ženski, moški in otroški čev- i SLtdwabw martinovo, 1993^ I Naposled pa ni martinovo nič drugega kot malo bolj divji zahvalni obred. I lii * športna obutev t H tekstil i| iKka SUi, 11. mnln MB • Uto nv • it *5 • Cna n ar ^e £j slovenskim politikom merili njihovo niče, toda ob tem je potrebno osvetliti še eno ^tiduktivnosi« in »konkurenčno sposob- dejstvo, to pa bo težko, ker nimamo imen ■ bi morati upoštevali »produciranje< ■ ■ Po lem so neprekosljivt. Sedaj so nam ponuditi kost za glodanje, in sicer . . .. ------- ----------- slovenskega družbenega kapitala po nomska politika v nekdanji Jugoslaviji nepo- f '*^/ivifc .. Seveda nihče ne trdi, sredno pred njenim razpadom. Znano je, da je i 'ir Irt podjetij, kjer naj bi prišlo do teh odpisov. Kljub vsemu moramo opozoriti na dogajanja V preteklosti. Znano je, kakšna je bita eko- • v«- otizvc/ poteh v tujino tako. Prav tako , za poštenost in n; mogoče dati roke bilo potrebno v zadnjem obdobju njenega ob , _____ ____________... iineoporečnost« vodil- stoja vse devize odvajati v Narodno banko 3® Sedaj imenovanega menedžerskega klana, Jugoslavije. (Mimogrede naj spomnim, kaj je ^^^'^''t:diguje svojo poštenost in se razglaša za la ukrep pomenil za devizne varčevalce.) Zato odrešitelja slovenskega gospodarstva, je bilo normalno, da so podjetja iskala reštev in da odliv kapitala je bil in da ni- ."•''j ---------------------' ...” —j'-- j- ‘' •~ Gi’,^ poštenimi menedžerji, možno, sicer bi ga požrla NIŠ, in to povrh ta svojo moč in vpliv so imeli in imajo vsega še po »norem« menjalnem tečaju. Ne zlorab, tudi tovrstnih, kot je megleno kaže tudi prezreti, v kakšnem položaju je bila ! 4JU .)(/ pcfujct/u UA.uru /CiMcr (rt svoj denar zadrževala v tujini, dokler je bilo E vsega Se po »norem« menjalnem tečaju. Ne t Kdo nas je okradel? kapitala prek podjetij I "'^Žepe. v tujini takratna Jugoslavija na finačnih trgih. Dejstvo je, da je bila na bonitetnem repu, to pa je Hvala Stvarnica, da si nam data buče in bomo lahko belili solato! Hvala Ti za čebulo, ker nam tako lepo čisti solzevode, ko je režemo! Hvala za ječmen, ker se lahko šalimo in rečemo, ko smo zaspani, vzamem ječmen in si podprem veke! Hvala za proso, ker je tako lepo okroglo in ob misli naj podražimo koga, ki si iz dolgočasja ne najde miru, naj gre proso krožit! Hvala za olive, ker nekateri ne smejo jesti zabeljeno z bučnim oljem! Hvala za fižol, ker je tako lepo v strokih kot v najboljši embalaži, le da je fižolova embalaža reciklažna! Hvala ti za fižol, čeprav ga pitagorejci niso jedli! Za češnje prav tako hvala! Padali smo s češnjevih dreves, zlomljene roke pa so nam že zarasle in nas darres bolijo samo, ko se meša vreme. Vse, kar narediš, je dobro! Hvala za rž. ki jo uživamo, ne samo v kruhu, ampak tudi v razkošju njenega valovanja v vetru. Hvala ti za igro v rži! Hvala, ker ne upoštevaš vrstnega reda našega naštevanja in daješ kakor daješ, brez zamere in po svojem redu! Za cvetje hvala, za belo in za vse drugo! Hvala, ker si kostanj oblekla v ježke in zdaj vemo, kaj je jesen pod nogami, ko slopinw na ježka in podrgnemo, da se nam pokaže kostanjeva barva njegove kože! Hvala, ker le lahko kličemo pod različnimi imeni, Ti pa veš. da vedno ■ mishmo samo nate, ker Ti si, ki sil S. Smej -•.TL »Z?«' pomenilo, da tuji parterji pri zavarovanju po-tujini, pa upoštevali jamstev naših bank. ustanovljenih v i ^^''/‘1 legitimen. Da je na rrj samo L razpisu delavskih delnic in dokupita- je mko, da teh terjatev tuje države niso odku-ki /zi vt/irlfzi tpm ifi tUžii „„ ro pristala, jo je jemo, pridobivala posle v tretjih deželah, logika kapitala in pravič- glavnem v rizičnih državah (npr. Irak). Zal _________ dajatve, ki so pPe, kot je to storila Slovenija. Ob tem je tudi ^^'cmenitvi neto olač in so se stekale ' ' . ~~ “ r- ur,. Zu.ii se zastavlja vpraša- s redno po osamosvojitvi določene koristi. Se- ; m’ dosledno nadzorovala, ali so po- ^,eda s tem ne negiram lumparij, ki so se doga- l V ^P°lnjevala zakonsko obvezo ohranja- jale in se Še dogajajo z družbenim premože- res, da je imela od lega denarja Slovenija nepo veda s lem ne negiram lumparij, ki so se doga- ''fctinosli družbenega kapilala. njem, ampak le poskuSam ponazoriti, da vsega P- i'pDzi 'T _-_ .. .L L /./.'..k iir.T.vii/ Mf rtizičrz>//» jt«ž/j r« Si 'o '^Sa ni delala. Zato v 1 tem primeru drži kljub vsemu ni mogoče podtakniti kriminalu in ! teza, da v tem primeru težko ocenjavaii zgolj kot trenutne oblastne prelen- j ° kriminalu, ampak prej o sistemski ^ije in težnje po ekonomski moči te ah one j stranke. Vjc namreč bolj spominja na to, da I prihajajo tudi odpisi terjatev podjetjih. Tudi s tem se je mogoče politika gospodarstvo ponovno spravlja v svoje spone, kot je to že počela. "T nedvomno je v lem tudi precej res- J. VOTEK 7 ^potivodijov^ c: . POHIŠTVO IZ ITALIJE ^^ežne garniture, jedilnice, spalnice MODERNE OBLIKE, VRHUNSKA KAKOVOST konkurenčne cene V PRODAJALNAH: SALON POHIŠTVA M. SOBOTA LES POHIŠTVO BELTINCI v f«. 1 Janez J^ša pravi: »Oni so tako ali tako na oblasti« str.: 8 NimfieN napredne tehnofogife murska sobola d-o.o. PROFESIONALNA KOMUNIKACIJSKA OPREMA: MOTOROLA Ut>S, RAD. HMD, TADIHAR Vegova 13, M.Sobota. tel./lax,; (069) 23 895, 31-954 VREME Ob koncu tedna bo ne- Stalno vreme. in hladno Vestnikov koledar 11 november, četrtek, Martin 12. november, petek, Emil 13. november, sobota, Stanislav 14 november, nedelja, Nikolaj 15, november, ponedeljek, Leopold 16. november, torek, Otmar 17. november, sreda, Elizabeta Pregovor I Elizabeta na belem konju prijezdi. KSTNII stran 2 vestnik, 11. novembra 14 aktualno okoli nas T PO SLOVENIJI UUBUANA _____________________________________l Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Miguel Angel Martinez se je mudil na tridnevnem obisku v Sloveniji. Ugledni gost je obiska! Muzej prve svetovne vojne v Kobaridu in Evropsko hišo v Novi Gorici. Sprejeli so ga tudi naj višji politični predstavniki naše države. ■ STRMOL - Estonski zunanji minister Trivimi Velliste se je pogovarjal z našim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Ob tej priložnosti je podpisal sporazum o sodelovanju med državama na področju kulture, izobraževanja in znanosti. Podpisala sta tudi diplomatski protokol o sodelovanju obeh ministrstev: Slovenija bo Estonijo diplomatsko »pokrivala« iz Bonna, Estonija pa Slovenijo z Dunaja. ■ UUBUANA - Tu je potekala dvodnevna mednarodna konferenca evropskih liberalnih, demokratskih in reformističnih strank z naslovom Nova Evropa. Razpravljati so predvsem o izobraževanju kot temelju skupnosti, o prihodnji Evropi ter prihodnosti lil^ralnih, demokratskih in reformističnih vrednot. ■ UUBUANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Ku- čan je sprejel odpravnika poslov Ruske federacije Jurija Girenka in se v pogovoru z njim seznanil z ruskimi predlogi glede obiska v Moskvi, kamor ga je pred kratkim povabil predsednik Boris Jelcin, Do obiska naj bi prišlo marca prihodnjega leta v času Slovenskih dni v Rusiji, ■ UUBUANA - Slovenska vlada je sprejela vrsto ukrepov, ki zadevajo lastninsko preoblikovanje podjetij ter nadzor nad zunanjetrgovinskim poslovanjem in odlivom slovenskega kapitala v tujino, Vlada bo parlamentu predlagala tudi spremembo zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju. ■ UUBUANA - Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Miljenko Žagar je predstavil najnovejSo mirovno pobudo hrvaškega predsednika Franja Tudmana. Po njegovih besedah uradni Zagreb hrvaškim Srbom ponuja najširšo avtonomijo in pogajanja o vseh odprtih vprašanjih, vendar le pod pogojem, da Hrvaška ohrani suverenost tudi nad ozemlji pod srbskim nadzorom. Napovedal je tudi, da bo Hrvaška Sloveniji kmalu predlagala nekatere konkretne dogovore o rešitvi medsebojnih spornih vprašanj, ■ UUBUANA - Predsednik Milan Kučan je sprejel v Sloveniji akredi tiranega indijskega veleposlanika na Dunaju Kamaia Naina Bakshia, Pogovarjala sta se o napredku v odnosih med državama, predvsem o gospodarskem sodelovanju. Spasičev lov na senzacije Kazalo je« da bo v Sloveniji izbruhnila nova afera; tokrat sloveriski lovci na senzacije že s tajnim gradivom, ki naj bi kompromitiralo Milana Kučana, znosili v Beograd, Božidy Janeza Drnovška in Janeza Janšo. Toda listi, ki pričakujejo Spasič namreč nima nobenih dokumente nekdanjega agenta jugoslovanske službe državne var- dvojnikov, fotografij in doku-nosti Božidaija Spasiča, so se zadeve lotili na napačnem koncu, mentov, s katerimi je namera-Ne da bi se spuščali v špekulacije, koliko bi dokumenti o domnev- val ob pomoči tednika Mladina nih političnih in seksualnih pustolovščinah omenjenih politikov in nekega slovenskega parla-dejansko osramotili slovenski državni vrh, se je treba vprašati, mentarca kompromitirati Ku-koliko so se osramotili tisti, ki nasedajo besedičenju upokojenega Čana, Drnovška, Janšo in udbovca Božidaija Spasiča. Tako na primer Večemje novosti ugotavljajo, da je postalo vprašanje, ali bodo Srbi vrgli z oblasti sedanjo slovensko politično garnituro, tema številka ena. Časnik navaja, da je bil Spasič nekoč udbovec, da je zdaj v pokoju in da ima zasebno obveščevalno agencijo. Omenja njegov intervju za Mladino, pa tudi odločno pripravljenost, da spravi v denar fotografije, ki prikazujejo vodilne slovenske politike v dokaj ne všečne m položaju. Po drugi strani pa beograjski časnik Politika že drugič poroča o tej zadevi. Tokrat obvešča domačo javnost, da so Spasi-čevi dosjeji že v Sloveniji in da slovenski mediji bolj sramežljivo poročajo o njih. Pri tem je Se najmanj pomembno, koliko denaija so mu morda Se koga. Kot je znano, so mu najpomembnejši del gradiva zaplenili Kertesovi policisti na jugoslovansko-madžarski meji. Spasič je priznal, daje pri tem storil napako. Iz virov blizu vladi v Beogradu pa se je zvedelo, da državni organi zaplenjenemu gradivu ne pripisujejo nobene dokumentarne vrednosti; ne glede na njegov izvor ali verodostojnost. Temu v prid je tudi dejstvo, da so Spasiča po štirih dneh izpustili i iz pripora. Sam je priznal, J hoče politično uničiti Janet Janšo, in sicer zaradi osehn^ sovraštva do njega, r o Spasiču pa se je zvedr tudi, da tako rekoč fanatik uživa v medijski popularncdP Pri tem je Beograd očitno zfiF jama različnih zaupnih gratp tudi o Slovencih. Celo edent ministrov jugoslovanske ponuja dokument s p( sedmih zdravnikov o nevno nezavidljivem duSevi< stanju Janeza Janše, Toda J rebitnih jugoslovanskih gre^ slovenskih politikov se ( očitno treba lotiti drug# Vsaj tako, da bodo imeli jr čimmanj argumentov za nev o dl vanje na račun sončni strani Alp- MILAN JESg 'P ■ STRASBOURG - NemSko-francoske enote, imenovane Eurocoq3us, ki so zametek nekakšne evropske vojske, so uradno v bojni pripravljenosti. Ob tem so pripravili posebno slovesnost, ki se je je udeležilo več obrambnih ministrov evropskih držav, ■ DOBROVUE - Ob Baškem jezeru na avstrijskem Koroškem so pripravili dvodnevni manjšinski kongres. Organizatorica je bila koroška deželna vlada oziroma njen urad za narodnostne skupnosti. ■ ODESA - Tu sta se srečala zunanja ministra Rusije in Ukrajine Andrej Kozirev in Anatolij Zlenko. Govorila sta o prihodnosti črnomorskega ladjevja in jedrskega orožja v Ukrajini. ■ TBILISI - Posebne enote ruske vojske so se izkrcale na gruzinski obaii. Ruski vojaki naj bi pomagali pri vnovični vzpostavitvi Železniške povezave med nekaterimi pristanišči. Ob gruzinski obali je zasidranih več ladij črnomorske flote s pripadniki ruske mornariške pehote, da bi posredovali, če bi bilo potrebno, ■ VAREŠ - Minule dni so največ poročali o bojih za hrvaško mesto VareŠ v BiH. Mesto so zasedle muslimanske sile, iz njega pa je pobegnilo več kot 15 tisoč prebivalcev, v glavnem Hrvatov. Hrvaški zunanji minister Mate (šranič je zahtevat zaradi dramatičnih dogodkov v osrednji Bosni od svetovne organizacije sklic izrednega zasedanje varnostnega sveta. ■ DUNAJ - Avstrijski predsednik Thomas Klestil je sprejel predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije Petra Jambreka. Med obiskom na avstrijskem ustavnem sodišču je bil tudi gost avstrijskega vrhovnega sodišča. ■ HANNOVER - Delavska stranka Kurdistana je v več evropskih državah napadla številne turške banke, trgovine in druge ustanove. Napadi so bili najštevilnejši v Nemčiji. Več napadov je bilo tudi v Londonu, Bruslju, Bernu, Baslu in drugje. ■ MOSKVA - Ruski predsednik Jelcin je sporočil, da so končali pripravo nove ruske ustave in bodo državljani o njej odločali na referendumu 12. decembra. Končni predlog ustave se bistveno ne razlikuje od predloga, ki so ga sprejemali junija. ■ ATENE - Na čeio grške Nove demokracije so izvolili Milti-adesa Everta, ki je znan po svoji trdni volji in odločitvah. Na položaju strankarskega predsednika je zamenjal nekdanjega ministrskega predsednika Konstantina Micotakisa, ki je odstopil po porazu na oktobrskih predsedniških volitvah, ■ SCHAAN - Najkasneje januarja 1994 se bodo začela pogajanja o vzpostavitvi območja brezcarinske trgovine med Slovenijo in članicami Efte. To je najpomembnejši sklep dvodnevnega zasedanja mešanega odbora, ki je pod predsedstvom slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta in liechtensteinskega ministra za gospodarstvo Michaela Ritterja obravnaval možnosti za nadaljnjo krepitev medsebojnih odnosov. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Čaaopttnl svet: dr. Jože Bederejak, Stefar: Cigut, Zlatko Eriih. mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar □rodniitvo; Irma Benke (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko. Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sme), Štefan Sotx>čan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave; Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni; novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1993 je 1.100,00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT. za naročnike v tujini 100 OEM letno. Tekači račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št) fOTIB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Odprta pot v Evropsko unijo Novembra je tudi uradno za- ob nazivu Evropska unija, to čel veljati sporazum iz Maa- pa bo gotovo dodatna ovira za strichta, ki odpira pot v Evrop- nadaljnje sporazumevanje na sko unijo, katere največji izziv tem področju. Morda pa bi bo oživilev gospodarstva vendarle kazalo sprejeti že Evropske skupnosti. Dvanaj- zdavnaj uveljavljen sterico čakata dve obsežni na- Evropa, kamor sodijo tudi tiste naziv logi, in sicer razplet pogajanj države, ki zaenkrat ne bodo o splošnem carinskem in trgo- povezane v Evropsko unijo. vinskem sporazumu, večanje konkurenčnosti na gospodarskem podro^u ter zniževaiye brezposelBosti, V Evropski skupnosti je namreč več kot 17 milijonov brezposelnih in 14 milijonov revežev, tako kažejo statistični podatki. Precej dela čaka Evropsko skupnost tudi na področju jugoslovanske krize. Izbrati pa mora še ime nove skupnosti, ki nastaja na podlagi Maastrichtskega sporazuma. Z njim naj In dobile članice dvanajsterice do konca stoletja skupno denarno enoto, skupno zunanjo in obrambno politiko ter nove akcije za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, zaščito kupcev, transport, eueigijo in telekomunikacije. Sporazum uvaja tudi kategorijo evropskega državljanstva ter veqa pooblastila Evropskemu parlamentu. Kljub vsem dobrim nameram pa je veličastni načrt Evropske unije skoraj neopazen, Dejstvo je, da bi utegnil povzročiti manj evforije kot v preteklosti, saj so se mnogi prav ob tem dogodku vprašali, ali so ubrali pravo pot. Številčni podatki namreč kažejo, da jih je več, ki nočejo del tega, kar so podpisali, kot pa tistih, ki so veseli tega, kar jim je bilo dano podpisano. Čeprav Maastrichtski sporazum že velja, pa marsikaterega njegovega določila še ne bo mogoče uveljaviti. Tako bo treba še nekaj časa počakati na uveljavitev nekaterih določil Ma astri ctskega sporazuma, ki dobiva, to je nesporno. precejšnjo dodatno politično težo. Ne le, da niso izbrali imena nove skupnosti evropskih držav, ampak Evropski parlament sploh Se ni razpravljal o imenu prvega varuha pravic državljanov unije, podobno pa je tudi s pravicami evropskih državljanov. Sporazum namreč predvideva, da se bodo lahko v prihodnje, in sicer že naslednje leto, tudi zunaj svoje države udeležili volitev v Evropski parlament, leto kasneje pa naj bi to veljalo tudi za komunalno raven. Težko si je zamisliti. da bi v nekaterih občinah, kjer tujci ne morejo prijaviti niti svojega stalnega bivališča, izvolili za občinskega svetnika, denimo kakega Grka ali Potru-galca. Po razpoloženju članic Evropske skupnosti kaže, da se bo to ime Se dolgo pojavljalo MILAN JERŠE Maastrichtska Evropa Zdaj moramo še spremeniti Ime »EVROPA«, nekako se mi zdi preveč izrabljeno! Karikatura: S- Zagreba piše = Tukanov trik poro. Hrvaška pa je 3. oktobra negotovo pot programirane inflacije s nim izkupičkom deviznih rezerv, po izračunih vrednih samo milijardo ;ii Stojim v dolgi vrsti čakajočih tujcev v pošlo- pred tln^ ” valnici Zagrebške banke na letališču Plešo, kdednarodnega denarnega sklada Prevladujejo pripadniki Unproforja, med delegaciji povsem jasno P^'^ . njimi zdravstveno osebje iz ameriške bolniš- Pudmanovi državi zaradi ''Ojne, krše^ niče pod platneno streho, ki so jo pred enim letom preselili s frankturtske baze v Zagreb za potrebe modrih Čelad. »Gospodje, čez nekaj minut dobimo dovolj količin hrvaških dinarjev kovih pravic in njenega deleža pri BiH ne namdravajo posoditi niti cettia> nem pa so ji zagrozili s prisilno izt^tjati’: kmalu ne bodo poravnali starih dolgoV' _______......___r---_______. _______ Bistvo Markovičevega kot gleŠČini skušala pomiriti stranke priletna trika v monetarnii politiki je v ustavitvt bančna uslužbenka. Sicer pa Unproforci niso " ’’ ■- za menjavo. Potrpite, prosim,« je v slabi an- II S v domači tiskarni denarja. Tak progtatt^ Tudman razglaša za gospodarski ces aa se ooao ioko vrniti aomov s pravim v noči med 2. in 3. oktobrom na nekaj ™ bogastvom, saj na Hrvaškem v tem Času zares papirja napisali podpredsednik vlade, ne morejo zapravljati deviz. Se slabše je v dru- gih ministrov in ekonomskih s p( gih bankah v notranjosti Hrvaške. Hrvaška vlade. Problem pa je tudi v tem, kerj^"^ pošta je menjalniško službo ukinila 13. okto- uvedbo programirane inflacije hrd bra, ob koncu oktobra pa so tako rekoč zaprli izrinjen s hrvaškega denarnega trga, tudi druge menjalnice. Najhujša kriza je v naji- ' odstotne mesečne inflacije so tudi zrazitejši turistični regiji v Istri, kjer od začetka kimi zaslužki zmeraj pohiteli, da dd f novembra v tamkajšnjih bankah ni niti enega kov pretopijo v nemške marke. In rie t" dinarja za zamenjavo v konvertibilno valuto, celo računi za porabo toka in drug^^ Slovenski obiskovalci Istre vedo povedati, da nalne storitve so obračunavali v so v nekaterih poslovalnicah Istrske banke celo vozniki pa so devizne prihranke nalag^'^^^ sprejeli nekakšno diskriminacijsko pravilo, po jih bankah. Tako je v obtoku manjša le-nieriejfm imirjtrt nra/innet j? hrdov, vrednn nfcnfi JOi) mitiinnoV kazali slabe volje, nekateri so se celo krohotali. iei da se bodo tako vrnili domov s pravim ne morejo zapravljati deviz. Še slabie je v dru- gib dinarja za zamenjavo v konvertibilno valuto. katerem imajo še nekakšno prednost tujci iz hrdov, vredna okoli 100 milijonov : Katerem imajo se neKOKSno preanost tujci iz nraov, vreanu okou lou milijonom -i driav zunaj ozemlja nekdanje Jugoslavije, mi dolarjev. Ker pa je hrvaški dinar posta i> • pa naj bi bili izenačeni z domačini, ki po plačilno sredstvo v Bobanovi »državd^^^ novem lahko v hrvaških bankah v neomejenih ceg-Bosna in tudi v - količinah kupujejo devize za hrvaške dinarje, škega diktatorja Fikreta Abdiča, je Cazinski krajif‘^',y, svojih deviznih prihrankov pa ne morejo pro- dati. škega diktatorja Fikreta Abdiča, je> | t prvem tednu po hrvaškem »gospodari^ | tb dežu« Tudmanov hrd najMj iskanf^^'^tltt in dam roko Tako mu na eni strani umetno dvigup^. ji^^ To je naš go^odarski čudež in dam roko Tako mu rut eni strani umetno dvigUFi^.^ v ogenj, da bo ffKaSka na dan svoje državno- nost. na drugi pa silijo imetnike deviZdr!^ sti, 30. maja prihodnjega leta, dobila svojo ^tev, da jih nalagajo ali zapravljajo konvertibilno valuto, ki se bo imenovala kot vidimo, smo tujci čez noč postav ‘ kuna,« pravi hrvaški predsednik dr. Franjo Ijcni, to pa je tudi v nasprotju s kolikt^ Tudman. Pred nekaj meseci so se po Hrvaški zdravo kmečko pametjo. p.' Prvi Tudmanov svetovalec in » rti- razširile govorice, da je Tudman nagovarjal zadnjega jugoslovanskega premiera Anteja hrvaške politike dr. Slaven Letica Vi; Markoviča za prevzem njegove vlade. Tudman da se bo »hrvaški gospodarski je te govorice zanikal, potrdil pa je, da se je kmalu razpočil kot milni mehurček- - v' /S Z Markovičem srečal in pogovarjal o marši- bo programirana hrvaška inflacija Čem. Res ie, da Markoviča ni postavil za hrva- šku in kreoko oreskočila ruhikon .li ? Čem. Res je, da Markoviča ni postavil za hrva- šku in krepko preskočila rubikon jk-.hj' . Škega premiera, toda po njegovem receptu so skokovite inflacije, ki se je dalj v sedanji vladi Nikice Valentiča izvedli tako okoli 30 odstotkov na mesec. Vse to imenovani Markovičev trik, s katerim je 18. ^blod hrvaških oblastnikov, ki decembra 1989 tedanja zvezna skupščina raz- v glavo, da lahko s političnimi glasila konverttbilni jugoslovanski dinar v raz- dosežejo trdnost nacionalne valute, merju 7 dinarjev za eno nemško marko. Tudi poimenovali po kuni oziroma denttri ** škega premiera, toda po njegovem receptu so skokovite inflacije, ki >1 tedaj je postal na jugoslovanskem denarnem 'njega Paveličevega režima 19DH. trgu jugodinar najbolj iskano blago, ta prevara Zares, naši sosedje bodo potreba'' pa je poleg drugega pripeljala na boben tudi Čudež, da se rešijo pred popolnim^ .<|P paradnega konja slovenskega (in jugoslovan- skim zlomom. Toda čudeži, kot skega) gospodarstva - begunjski Elan, ne na- dogajajo prav pogosto, tudi na zadnje pa je tudi pospešila krvavi razpad nek- od koder bomo lahko poročali r> 1^ l danje države. Toda Ante Markovič je imel dežu šele tedaj, ko bo ljudi na obla^' tedaj na voljo 10 milijard dolarjev deviznih pamet. Do tedaj pa... rezerv in ustrezno mednarodno gmotno pod- PETER Z N J rezerv in ustrezno mednarodno gmotno pod- PETER "h A 191 & 11. novembra 1993 stran 3 lal. ■i-.i aktualno doma politična jesen Okraji razvnemajo strasti -C. _• I - ... .1-1 Poslovna logika Obljubljali ste, da bo Slovenija mala ŠVICA, ker se (o ni zgodilo, smo preselili kapital v SVICO! S je že znano, da se v Sloveniji zavzemajo za ustanovitev 25 “P'®*««« okrajev, V 1. okraj s sedežem v Ljubljani bi **il«njih ljubljanskih občin, Grosuplje, Litijo in Vrh-p ® sedežem Ljubljana mesto bi sodila nova mestna j® izvzeta iz 1. okraja, 3. okraj s sedežem iia zajemal Maribor, Pesnico, Ruše, Lenart, Sloven-^oinco, razen obmoqa nove mestne občine Maribor. Ta bi - iTpravni okraj. V 5. okraju s sedežem v Celju bi bile ■" '1 Laško, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice, Pti Jelšah, razen nove mestne občine Celje, ki bi sestav-Pile Koper, Izola in Piran s sedežem v Kopru pa <1® ’ ij.. ' Kranj naj bi bil sedež 8. okraja, kamor bi sodile gre sko^eloška in tržiška občina. se t vedi lO den^ ; vil dl ievi seveda najbolj -i’ 'It 10, okrai. sai za- lo, okraj, saj so >iiE pomurske nOC^' vse suri poiiiuisKC ;)e ^^lurskosoboški okraj 7^ v Murski Soboti naj lei v Murski Sobi Sc ob-Lendava. Ljuto-V J!®) 11* bil sedež okraja, “diLa Se občina Gor-i ri'*'''’"'®' '*■ okraj z novo-'h ajdovsko občino Žale. 21. okraj s sedežem v Trbovljah bi zajel še Hrastnik in Zagorje, 22. okraj s sedežem v Slovenj Gradcu pa še občine Dravo grad, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem. V 23. i Gorici, 12- ‘l^i^dežein v Novem L! Sijcmal tudi občino 13. me- okraj s sedežem n V 14, okraj ob- so '"I Vpk ■ , J . H- snjsko in mozirsko ^*<*cžcm v Velenju, ^^'Iminslco območje v Tolminu, v 16. ? •občini Radovljica ir. m vsW ®^dežem v Radov-bilo sedež n®,’ ^atnor prištevajo Se medtem ko so ij) T Namenili sedež 18, {it) vključili Se 1) ■ naj bi bilo se- 1 'hOJ Ul UllU Jt- fk naj t Brežice in Sev-bi imel sedež ID* okraj s sedežem v Postojni bi vključili še občino Ilirska Bistrica, v 24. okraj s sedežem v Logatcu Se občini Cerknica in Idrija, v 25. okraj pa naj bi sodila občina Sežana. Seveda pa bo tak predlog zakona o lokalnih skupnostih, ki močja praviloma sklenjene. razdelitev območij zajema upravnih okrajev v naši državi, prišel v drugo branje na prvi seji državnega decembrski zbora, dotlej pa ho vlada morala preveriti merila, po katerih je določala sedeže upravnih okrajev. Določitev območih upravnih okrajev namreč v ničemer ne prejudicira povezovanja prihodnjih občin v pokrajine, ampak naj bi bila ob- med seboj povezane celote, Ker so se v javnosti že pojavili določeni pomisleki, lahko pričakujemo še vroče razprave o središčih prihodnjih upravnih okrajev pri nas. Ne da bi se posebej spuščali v utemeljenost posameznih pripomb, bi vendarle kazalo bolj prisluhniti utripu na terenu. Med občinama Ljutomer in Gornja Radgona se je namreč že začel prestižni boj za sedež prihodnjega upravnega okraja, ki je zaenkrat predviden v Ljutomeru. Tam so že pripravljeni na ustanovitev okraja, ki bi zajemal celotno območje Prlekije. Vsemu temu pa oporekajo Karikatura: Š, Štračkovski, PREDLAGANA OBMOČJA UPRAVNIH OKRAJEV V SLOVENIJI Slovenj Gradec Maribor mesto Maribor Tolmin Nova Golica Koper nadovljica » Velenje . Celje ^Celje mesto t Kranj Kamnik TrtSulje Ptuj Logatsc^ Sežana* Postojna Murska Sobota Ljulom^ Kapital ne bo več bezal čez mejo Po iztedni in redni seji vlade, so obravnavali predvsem problematiko odtekanja kapitala v tujino, naj bi se to zaustavilo in naj bi se dobil vpogled nad tem, koliko denarja je brez nadzora že prešlo meje. Tudi v vladi se zavedgjo, da $ temi ukrepi in zakoni, sprejetimi po hitrem postopku, ne bodo mogli vrniti družbenega kapitala, ki so ga spretni menedžerji spravili na tuje. Začetni postopki bodo potekali tako, da bodo morale vse pravne in fizične osebe, ki imajo podjetja v tujini ali so solastniki podjetij v tujini s slovenskim kapitalom, v 30 dneh prijaviti svoja podjetja republiški upravi za dohodke. Minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun je povedal, da so že pripravljena zakonska določila, s katerimi bi po hitrem postopku sprejeli zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju. Do sedaj je kapital lahko uhajal v tUj. jino, ker ni bilo enotnih meril za njegovo kontrolo in ni bilo kontrole nad nastajanjem slovenskih podjetij v tujini. Prav tako so predlagane večje kazni, ki bodo začele veljali takoj, ko bodo v parlamentu sprejeli predlog zakona o revalorizaciji kazni. Po njem bodo pravne osebe lahko kaznovane s 108 milijoni tolarjev kazni, če ne bodo prijavili svojih podjetij v tujini, za fizične osebe pa bo kazen 6 milijonov tolarjev. Država bo na pomoč poklicala tudi vse tuje kazenskovarovalne organizacije v posameznih državah, ki bi ji lahko posredovali podatke o slovenskih podjetjih in Ljubtiana mesto Ljubliana Novo mesto Kliko Kočevje Jmomelj* BODOČE MESTNE OBČINE SEDEŽ UPRAVNEGA OKRAJA njihovem kapitalu tujini, To so razne davčne službe, policije in celo ob njem Se Dom- Predlagana območja upravnih okrajev v Sloveniji bta zakon o lokalnih lil 1^ končno sklenil, de se ven- ™ 3^ KOnenO ssicntl, ua sc vcu- postopek za spremembo ustav-7a hiljl DOErcbriB Za to odločitev je bila potrebna ir UUJlUVlki;* JC LZUO j® sprejeto po katerem se rok za uskladitev ^dpisos s slovensko ustavo podaljSa Tuzeii pred|>isov s p> I uprave in lokalne samouprnve. ' J parlsrnenl do 31- julija pb- zakonodaja s področja sistema, javnih financ tn o državni upravi, lokalni samoupravi, upravnih okrajih, lokalnih volitvah, organizadji ministrstev, določitvi območja občin in zakon o narodnih skupnostih. Na kolegiju predsednika državnega zbora so namreč ugotovili, da nobena od poslanskih skupin ne nasprotuje sklicu izredne seje, na kateri bi obravnavali .Klim) zakonodajo s podroi^a državne uprave in lokalne samouprave. Tudi na izredni seji J Slgicnia, JHVBNJ Gre za zakonodajo, ki je za izvedbo zakona o last- _________________ ^jff^^oblikovanju podjetij, kar velja E^OaikifL® gospodarskih družbah. Pole^ Interpol; vse to pa nam skoraj dokazuje, daje tudi vlada prepričana, daje ta kapital izgubljen. Vlada je predlagala ustanovitev posebne delovne komisije, ki bi jo sestavljali ljudje iz ministrstev za ekonomske odnose, pravosodje, notranje zadeve, agencije za privatizacijo, SDK-ja, devizne inšpekcije, carinske uprave in predstavnikov vlade, ki bo spremljala dejavnost in uspešnost organov za notranje zadeve, koordinirala njihovo delo in zasledovala kazenske postopke. Za to delo bodo usposobili tožilce in sodnike. Vlada bo ravno tako ustanovila komisijo za spremljanje slovenskih naložb v tujim, ki bo določila kriterije, pod katerimi se lahko v tujini ustanavljajo podjetja. Osnova je seveda tisti kapital, ki ostane podjetjem od dobička, potem ko so poravnala vse obveznosti. Vse to je posledica triletnega divjega lastninjenja podjetij; SDK je samo v desetini podjetij (od 1066), ki jih je do sedaj obiskal, odkril za 13 milijard tolarjev Škode. Po toči je prepozno zvoniti - krivcev pa pri nas tako še v Gornji Radgoni, kjer se čutijo opeharjene. Menijo namreč, da So tako po številu in strukturi prebivalstva, gospodarski razvitosti občine, ki se ponaša z mednarodnim kmetij-sko-živilskim sejmom, zdraviliščem Radenska in pomembno obmejno lego mesta v veliki prednosti pred Ljutomerčani. Po drugi strani pa v odnosih med občinama Murska Sobota in Lendava, ki bi imeli sedež območja upravnega okraja v Murski Soboti, ni čutiti kakršne koli nestrpnosti, saj se zavedajo, da je Prekmurje že od nekdaj nedeljiva celota, ki je ne bi kazalo razbijati. Sicer pa bo najboljše, če Se nekaj časa počakamo, dokler ne bodo zadeve glede razdelitve sedežev upravnih okrajev jas- nikoli nismo našli! MARJAN HORVAT 1 i Gomjeradgonski poslanci podpirajo severno različico avtoceste, radi pa bi tudi obvoznice Kljub vsemu negotovost čeprav je Gornja Radgona eno od mest (in tudi občin J, ki zaradi povečanega tovornega prometa najbolj trpi, pa se poslanci niso kar na hitro in povsem enotno odločili za »severno različico avtoceste«. Dokler ne bo trasa natančno določena in si bodo na terenu, v samem okolju, ogledali, kje in kako bo potekala avtocesta, ki bo široka tudi do 30 metrov, si ne upajo dati dokončnega pristanka. Načelno so seveda bolj za »severno« kot za »južno« različico, saj je bližje mestu. Ker je direktor Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota Janez Oeri na, četrtkovi predstavitvi poteka avtoceste večkrat poudaril, da mediji napačno in odklonilno pišejo o »severni varianti avtoceste«, bomo poskušali biti tokrat »objektiv-nejši« in navajati zgolj povedano in slišano. Zvonko Brenflč, načelnik oddelka za okolje in prostor občine Gornja Radgona, je predstavil dosedanja stališča gospodarstvenikov m vodstva občine Gornja Radgona o načrtovani gradnji ceste; začeli bomo tam, kjer Je Brenčič končal: kljub gradnji avtoceste ne sme izostati nadaljnja obnova magistralnih, regionalnih in lokalnih cest; slovenska vlada mora v čim krajšem času doseči soglasje med obema ministrstvoma, ministrtvom za promet, ki predlaga »južno varianto avtoceste« prek Ptuja, Ormoža. Bistrice in do Pinc, ter ministrstvom za okolje in prostor, ki je predlagalo tretjo »severno varianto« preko Vidma, Bakovec, Gančan, Turnišča in Genterovec (po zadnjem predlogu naj bi tudi ta cesta zavila do mejnega prehoda v Pincah, ker tako zahtevajo Madžari), Avtocesta, ki bi bila zgrajena po Jazbinškovem predlogu (zanj Je pomembna ugodna prostorska rešitev), bi integralneje povezovala ves severovzhodni del Slovenije; v obliki dvojnega ipsilona bi obkrožala Maribor, že prej se navezala na Sloveniko v Pernici, najpomembnejši podatek za Pomurje pa Je, da bi prečkala Ščavniško dolino in Mursko polje, nadalje kmetijske površine Ravenskega in Dolinskega v Prekmurju, po območju občine Gornja Radgona pa bi potekala v dolžini 10 kilometrov. Dolžina »severne variante« Je 89, »južne« pa 91 kilomterov. Milan Križan (MIR) je kot gospodarstvenik podprl Jazbinškov predlog, Miha Vodenik pa je menil, da Je »južna varianta« pripravljena še v času YU in da so na tisti trasi določene sporne zadeve, za katere se ne ve, če bodo rešene ( v Hotizi in Petišovcih bi potekala po hrvaškem ozemlju, ki Je sicer na levi strani Mure), Petra Cvetkoviča so skrbele kmetijske površine, Miha Strah pa se boji za naravo, gozdove m živali. Veliko kritik smo lahko slišali na račun gornjeradgonskih poslancev (ni bilo Jožeta Kocovana, ne Ferija Horvata in ne Andreja Hrastelja), ki bi morali v Ljubljani posredovati in podpirati zahteve svojih volivcev. Tako pa se zdi, da si vsak ustvarja svoje »lokalne fevde« in da v Ljubljani posredujejo predvsem svoje osebne interese. Odločitev za občino Gornja Radgona ne bo lahka. Gornja Radgona Je proti predlogu, da bi bil Ljutomer okraj Velike Prlekije, prav tako pa je proti »južni varianti avtoceste«, ki Jo podpira Ljutomer. Problem pa Je ta. da videmska krajevna skupnost (iz katere Je poslanec v državnem zboru Jože Kocovan) želi biti v ljutomerskem okraju in med Prleki. ToieJ je pričakovali, da bo prihodnja občina Videm (Sv. Jurij) podpirala tudi »Južno varianto avtoceste«. Se posebno, če vemo, da bi naredila »severna« največ škode prav vasem, ki so danes v KS Videm. _______ ___ BERNARDA B.PEČEK komisije za lokalno samoupravo so se vse stranke zavzele za nadaljevanje zakonodajnega postopka v tem letu. Tako bo državni zbor na posebni seji, kt bi trajala od 2. do 4, decembra letos, obravnaval sveženj zakonov o lokalni samoupravi in državni upravi. Doseženo soglasje o začetku postopka za spremembo ustavnega zakona namr^ med drugim določa, da bi morala biti konca tega leta vsa zakonodaja usklajena z novo ustavo. Tako so vse bliže končni rešitvi, ali naj spomladanske lokalne volitve opravijo že v okviru novih občin ali pa bodo to prepustili fc ; starim občinskim skupSCinm, f v svapouaiafci.i uiuhuu... --------------c »li sprejeta tudi zakonodaja, ki ! simbole, in protikorupcij- (r P’ gotovo odločitev, r.Pt l»f>i crseAip.li 'znlcoRfi bi do novega leta sprejeli zakone nejše- MILAN JERŠE *l i'*. li skupščina o lokalni samoupravi - Je mogoče povezovanje krajev ob pbljanski dinozavri Mili fll(r.'t»šfi razdelitev občin in iiiniir» - - /^'‘b|,^ **P‘’*tc*alo le svoje interese, zn ene bi bih pi,nH«ibito jL^®.*bugc industrija, za tretje geittraMrn Iriga. Z.ago-‘ ■' =- --JU rjiria ali bo r, k Biiiii'>rv*^<™’t '•P‘’šte»alo le svojt interese, zn eni za dnige industrija, za tretje |i«', Y bolj zanuinuijenii l:(it jr *^je, v javni razpravi pomagalu o Uh; C>f.hnk; D„an„ni n„ ri.trtlLovl t Viriisj. ^'otla ali bo —- « ...................... pomaEHlo,rešiti Prublems B,-ni s, ' Gornji Radgoni smo na futrtkiivi rutfrat-i ( . IC‘Miiin^*’'*pravj lahko slišali tudi zanimivo mnenje, * sedanji obliki predlagali »dinozavn« ' L.juinjanK * razmer v lem delu Slovenije. ■ fii presenet-prejzapi-k potrdilo 1t’>lRadgoni. #■'#. “^P^čah nikoli Je tudi ra- v ne-jBiv Drugače Je sBkJ^bir, ■ f ob Ščavnici; Prleke in JCti''*' p^’^*Tierski o kraj- P°’ nudili a Velika » metrov š.-^Brhp.. i_i..i_ avtoceste po 'Sr^ni lokalne sa- Slane ■ ta lokalno ,sa- moupravo;P<.«l»n*:l“l»8^=’^L’^ nekatere druge i---- - siiijvelce, pted- V vsem pa poslance zboru in sveinika, -L 12 evropskih zakonov, tudi povsem nove; res je, da nt mogoti nobenega prenesti, niti na novo odkrivati .smodnika. Meja lokalne .Pregledal’ smo ». vali uprave se ne da spreminjati brez — tud’ UjJiuvu -J«- _ soglasja ljudi, to Je zapisano tuai v Evropski listini -. Sistem lokalne samouprave lahko opremo na organiziranost dosedanjih krajevnih skupnosti, ki so v preteklosti zelo dobro funkcionirale, na primer dosegle so velik razvoj s pomočjo krajevnih samoprispevkov., .«je med drugim povedal g. Vlaj. Zanimiva pa je bila pripomba Jožeta Cmora ganizi ranost zelo iz Apač. »Spreminjanje lokalne samouprave je prepozno ali prezgodaj Ce bi bile spremembe že prej, ne bi prišlo do napak, zaradi katerih so prizadeta le nekatera območja (bodoče občine), na primer uničenje Line Apače, preizkušanje gnojno-namakalnega *'**------- Apaški dolini in drugo. Poslancev vse od volitev ni bilo več v naSo sistema v krajevno skupnost. Pred osamosvojitvijo smo v naši krajevni skupnosti vsako leto naredili nekaj kilometrov ceste, sedaj nič več. Država bi morala bolj enako skrbeti za vse.« Razprave sta se udeležila tudi poslanca Geza Dšuban in Drago Šiftar, ki sta predstavila svoje razmišljanje o lokalni samoupravi; v prihodnje bodo znimive neposredne volitve županov, ki bodo imeli več pristojnosti in odgovornosti kot doslej - ne vedo Se, če bodo prevzeli sedanje občinske sodelavce ali pa si bodo župani lahko izbrali svojo skupino strokovnjakov in sodelavcev; revne občine, ki nimajo industrije in trgovine, bodo čedalje bolj revne, zato naj dobro premislijo, če se Jim splača, da bodo samostojne občine. Gornje-radgonski poslanci so zahtevali, da mora biti nova lokalna saniouprava cenejša kot dosedanja, saj v nasprotnem spreminjanje upravne ureditve ni smiselno - skratka, zaradi novih občin in okrajev ne sme biti nobenih novih zaposlitev v državnih organih in dodatnih stroškov za državljane. Prav tako je prevladalo mnenje, da Gornja Radgona nima nobenega interesa, da bi sprejela Ljutomer kot svoj okraj; več industrije, turizma, prometnih tokov in pomembnosti (sejemsko mesto, bližina meje) Je v Gornji Radgoni. Milan Nekrepje svoj odnos do Prekraurcov in Prlekov tako predstavil >Ntč nimam proti prieskim pesmim in gibanici, prav laku pa nimam nič proti prekmurski gibanici in pesmim!« Danilo Tirš Je menil, da so vsi Se preveč uokvirjeni znotraj meja sedanjih občin; potrebno je gledati nekoliko Širše, morebiti navzgor ob reki Muri. Vsekakor bo Gornja Radgona vztrajala prt tem. daje ne bodo »navezali« na prleški center Ljutomer. BERNARDA B.PEČEK * stran 4 vestnik, 11. novembra t gospodarstvo Sili Promet in zveze Jih bodo podržavili in poceni razprodali? Kljub precejšnjemu padcu števila potnikov v Avtobusnem prometu Murska Sobota še niso odpustili nobenega delavca, ampak so jih celo nekaj dodatno zaposlili zaradi širitve dejavnosti. Delavci redno prejemajo plače, in sicer je povprečna okrog 50.000 tolarjev neto. Tako za okrog 15 odstotkov presegajo splošno kolektivno pogodbo, to pa še ne pomeni, da so s tem povsem zadovoljni. Še bolj pa so ,vznemiijcni’ zaradi obtožb, da so z lastninjenem (privatizacijo) po Marico vice vem zakonu storili velik greh - oškodovali družbo. »Želeli smo, da bi vsi delavci postali solastniki podjetja, in tako smo vso stvar tudi izpeljali. Zakonska določila niso bila jasna. Vse finančne transakcije so potekale prek službe družbenega knjigovodstva. Denarja nismo prelivali v tujino, vse je tukaj. Po 30 letih dela te nekdo naredi za lopova. To je težko.« (IVAN HANC, direktor) »Če nismo pravilno izpeljali postopkov lastninjenja, naj razsodi sodišče. Ničesar nismo ukradli in vse se lahko ■ povrne v prvotno stanje,« (GEZA KIRALJ, predsednik sindikalne organizacije) Te ugotovitve in misli smo si zapisali pretekli četrtek na seji Območnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez za Pomurje, ki je bil na sedežu Avtobusnega prometa v Murski Soboti (direktor je bil le krajši čas gost sestanka), udeležila pa sta se ga tudi predsednik in sekretarka republiškega odbora JOŽE GAUBE in HILDA ŽEŠKO. Pravzaprav so najprej spregovorili o protestnem shodu, ‘’ki je bil to soboto v Ljubljani, in se pridružili stališču, da ni sprejemljiva gospodarska in socialna politika naše vlade, ki ukinja delovna mesta, delavce odpušča in ustvarja armado brezposelnih. Ob tem so tudi menili, da če bo opravljena revizija'lastninjenja prometnih podjetij, bodo le-ta vsa podržavljena, zatem pa poceni razprodana, in to predvsem tujcem. V Cestnem podjetju Murska Sobota postopka lastninjenja Še niso izpeljali, priprave na ta proces pa so že stekle. Vse kaže, da bo vrednost na enega delavca dokaj visoka. Gre za mehanizacijo, prevozna sredstva, asfaltno bazo, razno opremo in stavbe, ceste pa bodo (p)ostale v državni lasti. Glede plač skušajo uresničevati splošno kolektivno pogodbo, povprečje pa znaša nekaj čez 35.000 tolarjev. Pa Se o PTT-podjetju M, Sobota. Najprej je bilo slišati, da pri njih lastninjenja ne bo, kasneje so ugotovili (republiška agencija za privatizacijo), da bi delavci ptt-ja lahko postali lastniki 7 do 8 odstotkov premoženja. To so na primer objekti družbenega standarda, kakršen je Poštarski dom na Pohorju. V ta namen so pred leti odvajali del denarja od svojih dohodokov. Ker ugotavljajo, da so njihove plače za 5 odstotkov manjše, kot so jim zagotovljene po kolektivni pogodbi (povprečje znaša okrog 53.000 SIT), so že zahtevali, naj jim izdajo potrdila o manj prejetih plačah, ki bi jih potem morda lahko uporabili kot certifikate. Vendar je Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije to zahtevo zavrnilo. Zato bodo skušali poiskati pravico po drugih poteh. Ker prišlo do razdelitve med poštno in telekomunikacijsko službo, se bo lahko zgodilo, da bodo imeli presežek delavcev, zato so sindikati že začeli iskati rešitve. JOŽE GRAJ Ministra za delo Slovenije in Ma^arske podpisala sporazum Ko so pred mesecem na pogovoru v Lendavi direktorji nekaterih por^jetij niinistrico za delo družino in socialne zadeve Jožico Puhar vprašali, ali lahko pričakujejo pridobitev delovnih dovoljenj z ministrstva ali tako imenovane detašmaje za delo na Madžarskem, je le-ta odgovorila, da je madžarski kolega gladko in nonšalantno zavrnil vsak sporazum, dokler ne bo sklenjen sporazum o gospodarskem sodelovanjem med državama. Vendar so pred nekaj dnevi z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sporočili, da sta gospa Jožica Puhar in minister za delo Republike Madžarske dr. Gyula Kiss petega novembra podpisala sporazum o sodelovanju med ministroma na področju politike dela. Srečanje na ministrski ravni je bilo namenjeno tudi izmenjavi informacij o stanju na trgu delovne sile ter sodelovanju med ministrstvoma in vprašanjem obmejnega sodelovanja. MH .1» li CO UBK UNIVERZALNA SANKA d.d. Ljijbl|drd. Tržajka 116 PE MURSKA SOBOTA, SLOMSkOVA 25, teL;32 SOJ, 31 810 PONUDBA ZA OBRTNIKE Bančne storitve po meri Žiroračuni Poslovanje s tujino Kreditno poslovanje Vrednostni papirji Depozitno poslovanje Izdajanje jamstev Devizno poslovanje . Factoring poslovanje z . t 'I ■ Odslej stavke tudi (predvsem) pri zasebnih podjetnikih Nič več »hišni sindikat« Podjetnik Slavko Lončarič je bil dolga leta znan kot uspešen obrtnik, ki je kljuboval vsem spremembam občinskih oblasti. Danes to ni nič čudnega, saj so najuspešnejša prav zasebna podjetja, toda Slavko Lončarič in njegova družina so bili uspešni »privatniki« v Času n^jvečjega poudaijanja družbene lastnine. Lončarič pa ni skrbel le za razvoj svoje dejavnosti ter šigenje prostorov in Števila zaposlenih, ampak tudi za razvoj kraja. V letih, ko so vsi kritiziral stare sindikate, ki so mimo gledali na odpuščanje delavcev in druge krivice, so imeli Lončaričevi delavci svoj sindikat, svoje nogometno igrišče, svojo jedilnico... Očitno tudi pri Lončariču ni drugi pa ne, je to že očitno nič več tako, kot je bilo. Če ni razlikovanje. 90 odstotkov de-denaija, je res hudič; takrat se lavcev je stavko podprlo, te Se tako dobri prijatelji izogi- Predsednik stavkovnega od-bajo, ljuba družina postane bora Janko Klobasa se je pove-nadležna družina, sam sebi po- zal z ustreznimi sindikalisti, ki staneš odveč, od vseh pa te so ga »poučili«. Danilo ŠipoS najbolj jezi direktor. Nadrejeni (poklicni sekretar Svobodnih je pač vedno prvi krivec za to, sindikatov za Pomurje) je nji-če ni dela. Če ni plačila. Če ni hovo organiziranost pohvalil: dodatka. Pri zasebniku Slavku »o legitimnosti stavke ni Lončariču ni prišlo tako hitro dvoma, bila je organizirana po do stavke, kot bi prišlo v ka- vseh predpisih, z napovedjo, kem (danes Se) družbenem po- zahtevami, obvestili; o legitim-djetju; le kdo bi v neki firmi nos ti dosedanjega sindikalnega čakal na julijsko plačo do začetka novembra? Zadnjo plačo -junijsko - so prejeli 25. avgusta. Kako so preživeli? Ob sobotah in nedeljah de- . lajo na črno, hodijo delat čez mejo v Avstrijo, so odkriti delavci. Ne bi Sli, Če ne bi bili prisiljeni, saj le tako lahko pri- r nesejo k hiši nekaj denarja za hrano. Podjetnik Slavko Lončarič nima denarja iz enakega razloga kot druga podjetja: zaradi vsesplošnega nereda na trgu. Za že opravljena dela bi moral dobiti 40 milijonov tolarjev, toda denarja ni od nikoder! Dvajset milijonov tolarjev je že odpisal, čeprav je še do včeraj računal tudi na ta denar. To je namreč denar, ki mu ga dolgujejo podjetja, ki so danes v stečaju. Pa ni bil le to razlog, da so se I gl bil prejšnji sindikat izvoljen in kako je lahko nelegitimno obstajal še naprej. Nasploh je med delavci veliko nesoglasja. Med plačami so prevelike razlike, eni dobijo vnaprej, drugi ne, malo je tudi podpihovanja. Če nekdo še ne zna delati, pa saj je zato prišel, da bi se na- VI I 1' k učil,« je odločno povedal Janko Klobasa. Milan Halec je povedal: »Jaz sem bil dolgo na bolniškem dopustu, ker me je en delavec porezal. Potem pa mi je drugi govoril, da sem de-lomrznež. Skupinovodja mora imeti pravilen odnos do delavcev, ne pa da zjutraj pride in reče: Tebe ne bom imel, ti nisi sposoben. Potem pa je ena skupina boljša, druga slabša.« Tudi Dominik Lorenčič je menil, da bi tu moral biti večji red, za katerega bi moral poskrbeti direktor: »Včasih bi ri« t d lAVLZ VRHOVNIK, kretar ZSSS za korinsh' kjl PAVLE n p kretar ZSSS za elektroindustrijo: eicKirviuuHsuijv, - hodfci za july so bili danes, plača za av^t^ ►K «ei predlogo potem delavci poznejeT^ e izplačana 10, noveiubr’'*! fAnihrfilca nlača Da du tembrska plača pa vembra. Pogodbo o so vsi delavci dan®® « J v roke in z našo pravud *■. -bomo preverili, če so teve po kolefctivui upoštevane. To httrtvr v enem tednu. GJe* izplačil - dodatkov, - smo se d^ovorili, d* vj, !' - - - P - -viditatri f - BUiu as prj dure izplačajo v skl^ -fr čili kolektivne $o '■1 KOICKIITUC 1—6-- ’ Ah dodatne sfimiiia4l®^f|t| »ni fielnvneea časa, zunij delovnega j £,uiicy ucivTu*B“ — I« j direktor uredi s P*®'* - ,p vozu na delo ne lwi j jeno na razdaljo nad t J rv I_____fi£ ji Drektor ureai s ><1«, asi. Izpladlo dodali^ «W1 Itn delo ne lwi ^.nzC vozu na delo ne trov. Za obresti so j/ (ij, Predsednik Janko Klobasa (levo) in dva člana stavkovnega odbora Miran Halec in Dominik Lorenčič so prepričani, da v firmi d.o.o. ni narobe le to, da ni denarja za plače! delavci, zaposleni v d.o.o. Lončarič, odločili za stavko! organiziranja pa bi se morali Resda, brez denarja se ne da pogovoriti. Iz obrti so preSli živeti, toda če je sloga, razu- v podjetje, temu primerno se mevanje, spoštovanje in med- morajo tudi organiz.irati. To je sebojna pomoč, enak odnos prvič, da je priSto do stavke nadrejenega do vseh, bi se tudi v nekem večjem zasebnem pota vmesni čas, ko ni plačil, dalo djetju.« Delavci so torej pri za- sebniku Slavku Lončariču de- nekako preživeti. V sredo, 3. novembra, ko se je ob 7,uri lali brez pogodb o delu, brez začela stavka (čeprav nam je upoštevanja kolektivne po-direktor Slavko Lončarič dan godbe. Če bi koga odpustil, mu prej zatrdil, da stavke ne bo!), ne bi mogli pomagati, saj niso smo izvedeli marsikaj o skalje- bili uradno vključeni v ustrezen nih odnosih med zaposlenimi sidnikat njihove stroke, niti v podjetju Lončarič. Eno je, Če niso imeli podpisane pogodbe, je zaposlenih le nekaj ljudi, Verjetno bi lahko takšnih »ne-s katerimi delaš že od vsega pravilno« zaposlenih delavcev začetka, drugo pa, Če je potrebno sodelovati z 38 delavci. Če je prihajalo do tega, da je našli še veliko. »Ni zaupanja, ni nobenih in- nekdo, ki je zaposlen v firmi formacjj, ni bilo nobenega sin- čez 20 let, dobil predujem, dikata. Sploh ne vem, kd^j je lili že sedmega, delavci lahko nanrr®**’ delavci lanko nau— koristili stroje, V KVrk9llll bene avtomobile- r J_______:■« CA ?»* bilo dobro, če bi imeli kakšen sestanek, se dobili v delavci, se obvestili. Zdaj pa izvemo samo tisto, kar slišimo na terenu, ne vemo, kaj je res in kaj ne.« Direktor je zagovarjal svoje bližje sodelavce, skupinovodje, češ da so oni že dolga leta pri njem ter da so že vložili veliko truda in dela, naredili streho, prostore, ogrevanje, triko... Na očitek, da je stari dogovorili, da se ■ ■ka*Alrand* llO WL časno prekine do bra; če do tega dne bodo izpolnjene, s® daljuje brez napo***' morajo v mrazu, dežju na strehi. h 6* K K iJ l4 L’a Težko je razsodit<^*|/ ■v„u, primerih, ko preide elek- osebne obtožbe- J —-1..-------- Težko je J S da morajo dobiti opravljeno delo -Jho o jpn, sindikat, katerega predsednik opravljeno delo o je Breznik, v bistvu samo »pi- zaposleni s sarniški« sindikat, je Lončarič očital najbolj glasnim, da so prav oni prispevali k prevelikemu dvigu bolniškega dopusta v aprilu, maju in juniju. In odgovor: za bolniške dopuste si delavci niso sami krivi, delati Dela je namreč ~ direktorja - za vse BERNARP .'t j'4 Začel se je novi krog pogajanj o železniški povezavi Madžari so »vedno za« Po odločni madžarski zavrnitvi ponujene železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko, ki stajo skupno intenzivneje načrtovali slovenska in madžarska komisija dve leti, sicer pa že več kot petnajst let (to je predlog, za katerega so bili že narejeni načrti, proga pa bi potekala prek Goričkega, Martinja in Porabja), so se po nekajmesečnem zatišju ponovno pojavile vesti o dogovorih med Slovenijo in Madžarsko o železniški povezavi. Razlika je v tem, da so se Madžari tokrat odločili za novo traso proge; vztrajajo pri nekdanji progi, po kateri je potekala prva železniška proga, ki je Mursko Soboto povezala s svetom - proti vzhodu. To je proga, ki poteka preko mejnega prehoda Hodoš, Ker niti našim politikom, železničarjem in drugim, ki se iz Ljubljane hodijo pogovarjat v Budimpešto, ni povsem jasno, kje je Prekmurje in kje Madžarska, naj pojasnimo, da Prekmurje ni na madžarski strani meje. Le kako naj si drugače razlagamo takole formulirani stavek;... Kot je dejal Schamschula, je trasa vsaj z tnadSarske strani ie znana, in sicer naj bi tekla prek mejnega prehoda HodoS do Murske Sobote. Madžarska je menda pri Evropski banki za obnovo in razvoj že naročila študijo o upravičenosti gradnje, to pa Se nič ne pomeni, saj je bila tudi za prešnji predlog poteka trase že narejena Študija upravičenosti s pritrdilnimi rezultati. Morebiti se madžarska stran ni strinjala z izračuni o višini potrebnih sredstev, toda teh podatkov novinarji nismo dobili. Po madžarskih izračunih naj bi gradnja železniške proge stala 130 milijonov ameriških dolarjev (prej smo govorili o približno 70 milijonih); Madžarski bi morali zgraditi 19 in posodobiti 23 kilometrov proge, Slovenija pa približno 30 kilometrov. Zanimivo bo slišati, kje bo sedež družbe, ki naj bi skrbela za gradnjo proge, in kje bo glavna postaja za blagovno carinjenje. Kjerkoli bo že proga, prav bi bilo, da bi se obe strani čim prej dogovorili o začetku gradnje. Tudi Madžari so verjetno zainteresirani, da bo tovorni promet v'prihodnje potekal po Železnici neposredno in ne prek tretje države (Avstrije ali Hrvaške). Pomurci upajo, da bo zaradi gradnje železniške povezave precej manjši tovorni promet na magistralnih cestah, ki sedaj popolnoma blokira normalne prometne tokove. Kljub vsemu je železniška proga realnejša, bližje uresničitvi in manj ekološko sporna kot gradnja avtoceste (široke 50 metrov) po najboljših kmetijskih površinah. BBP POJA^. Delavcem Pmnurita ccmci, d.o.o.. s® jem, ker j« firme S P k' L^i problematiko ,'.^1 jče paprike. 1 1 cipUtuAn jlP: I koče bil sklemen sti 27.(&)I>M^V^'i) firmo VANDE^^^i?^ je seme p^t«o-Poljske, iP^ dueta Se Mceje ABC nja trgovina vorna oseba, ® pogodbo, to ' firmo Jerič. o4i<’' .k'® danes U04AV9 M**--- , Jiijni ■■ _ n," productai«^ opfBvitilo. uporabili firme. n* ■ a ir Vesh’^ & 'I Iggtnik, 11. novembra 1993 stran 5 11 ^.141^ S e. gospodarstvo ^ETROL se zaveda prometne pomembnosti pokrajine ob Muri Tudi PETROL z zasebniki ^114 Otrin je tisti Človek na PETROLU, ki skrbi za investicije. stimo in ga zamenjamo za loka- j I ARŠPED se spreminja iz prevoznega v trgovsko podjetje Zaposlen le direktor Posamezne dejavnosti Artoradgone, nekdgj največje gornjerad-gouske firme, počasi i^iujajo. Vodilni so se odločili, da jih povsem ali deloma opustijo ali zamenjajo z novimi programi. To je očitno predvsem v ARSPED-o, družbi z omejeno odgovornostjo, ki je I nastala iz dveh »hčerk« nekdanje Avloradgone, ki sta se ukvarjali ' s servisno in transportno dejavnostjo. AIUPED ima trenutno 31 milijonov SIT izgube, ki je (po besetlah direktorja Danila Tirša) manjša od obračunane amortizacije, to pa je za prevozna podjetja pomembno. Toda ali Se lahko govorimo, da je (bo) ARŠPED prevozno podjetje? Ima sploh smisel vztrajati pri vzdrževanju dragih tovornjakov in vožnjah pod ceno, ko jim je na domačih cestah vsak zasebni prevoznik konkurenčen? Na tujih cestah jih bolj tarejo predpisi; tačas je popolna blokada avstrijskih dovolilnic za prevoze blaga po avstrijskih cestah, na primer septembra so prejeli le 13 dovolilnic, imeli pa so 80 voženj. V Gradcu so morali naložiti tovornjake na vlake in za en prevoz v smeri do Regensburga so plačali 680 mark. Tačas so vsi delavci na čakanju, zaposlen je le direktor. Ko je naročena vožnja, pokličejo ustrezne šoferje Še sreča, da si je Avtoradgona v »letih obilja« priskrbela dovolj prostora, ki ga je veliko tudi asfaltiranega. Tako smo izvedeli, da je ARŠPED pred kratkim podpisal enolemo pogodbo z RUC-om (Republiško upravo za ceste) za najem (oziroma oddajo) parkirnih prostorov za tovorna vozila, To pomeni, da bo postal ograjeni parkirni prostor ARŠPEDA uradno počivališče za vse tovornjake, ki vozijo po naših cestah - to je pomembno predvsem za tuja vozila, saj jih policija doslej ni mogla izločati iz prometa, ker ni bilo primernega počivališča. Za parkirne prostore bo ARŠPED mesečno prejet 425 tisoč tolarjev. Pogodba je sicer podpisana za eno leto, kljub temu pa lahko predvidevamo, da odpadejo vsi veliki načrti in prepiranja velikih firm na levem bregu Mure, kje naj bi zgradili počivališča za lovoma vozila (in seveda pobrali RUC-ov denar). Vse kaže, da se ARŠPED že sedaj pripravlja na večji projekt, to je gradnjo poslovno-skladiSčno-trgovskega centra, za kar so že dobili podporo občine in številnih velikih slovenskih firm; Čakajo : Se na odgovor SPAR-a in Slovenskih železnic. Drugi večji projekt je povezan s servisnimi delavnicami. V teh prostorih v prihodnje ne bo več servisiranja, ampak prodaja poltovornjakov in avtomobilov. Za male tovornjake bodo prevzeli zastopstvo, prodajo rezervnih delov in servisiranje, za japonsko firmo pa celotno prodajno mrežo za prodajo osebnih avtomobilov. BBP popolnoma varni. S črpalko se potegne to iz posod in odpelje kasneje na sežig. Glede ekologije ni nobene šibke točke. Agregati so danes drugačni kot v preteklosti, danes so to četverčki, Sesterčki in lahko na njih prodajamo vse vrste goriva, ni treba gledati, kam se bo kdo postavil v vrsti, vse teče hitreje. Novosti so tudi, da na nekaterih servisih že uporabljamo črpalke z zaprtimi sistemom pretakanja. To pomeni, da sesamo hlape, ki pri tanka-nju bencina v rezervoar izhajajo. To je poseben sistem z va-kumsko Črpalko, ki te hlape izsesava. To je stvar, ki je ponekod v Evropi že obvezna, pri nas pa Se ni uzakonjeno, V pri-h«xlnjih letih pa lahko tudi pri nas pričakujemo tak razvoj. Isto velja pri polnjenju jKid-zemnih rezervoarjev,« Se zavedate, da bodo te ekološke zahteve vse ostrejše? »Mi se tega zavedamo in celo prehitevamo, gradimo vedno več, kot se od nas zahteva po predpisih, pa naj gre za zamenjvao olja ali tankanje goriva, Trenutno smo res pred sprejemom teh predpisov, Re-... . zervoarji so danes že dvo- V katastrofalnem stanju. Tam tako. Zato poskušamo izpad plaŠČni, opremljeni z vsemi sig-se zdaj dogovarjamo o nakupu tega dohodka pokrivati z dru- " ' ' zemljišča; že precej let se tru- ■ ■ - ■ ■ - ■ dimo, da bi prišli do dobre lo- . V ti lu JV 11311 vfO T Vik n* uru^lrvA^ cIi^aIi nj% iAlafnnii l/7V/tV 74 Ati načrtujete tudi kakšne rtorosr/ v sami ponudbi na čr- -Jru s,q,j *€ Z g. Otrinom večkrat slišali po telefonu, vzrok za novosti v sami ponudbi na čr-j® glavnem gradnja novega bencinskega servisa polkah; konkurenca je vse : i( JT*'!' ®^®dgoni, točneje zamuda začetka gradnje. Prav gotovo večja? , ^tnjeradgonski bencinski servis eden izmed najbolj zastarelih »Kar se tiče ponudbe, ki ne- |t * tUvItcJlz AdlllUuSI ZdAvMIlSI grSBUllJv« F KilT ^^tnjeradgunski bencinski servis eden izmed najbolj zastarelih skrajno neprimerni lokaciji, na križišču in skorajda v sre- je bil obisk pri g, Otrinu skorajda nujen, saj LIU ZJU lJUVILI L le tako iz prve roke izvedeli, kdaj bo Gornja Radgona ponudto razširiti. Rekel dobila novi bencinski servis in kakšne načrte ima PE- “ ’ " ' ' - M J*" *®®P'***> V severovzhodni SlovenjjL Načrtov je res veliko, presenečeni, vendar pa je naŠ sogovornik kar nekaj- 1 *** uc pozabite,« "ttložba K v severovzhodni vzatnemv, da se ta kako spada v moj sektor, sku- šamo na teh novih pralnicah to sem že, da je prodaja goriv več ali manj stalna in s konkurenco dohodek z nje kvečjemu pada, ne pa narašča. To je povsod r r tičk " in konča goricami? Tu smo imeli pre- sploh prišli do ! ■• Tirimvi-r.C. '7J-.Š lokacije. Zdaj ptojckii JMT ■. ■ J , p L UJ v Ufe! ‘Mf W •'t bomo še letos de-načeli graditi. To bo 'ttcihstrijski coni pri hla-L I« t dG' bo velika črpalka S. Mi ponudbo, tam bo jJJ^^Ptslnica in podobno.« tht vas je ored leti 'tta fA »Ja, gremo, seveda gremo. Na primer v Kungoti imamo Že en tak servis, ki je zgrajen s so- vlaganjem. Zdajle imamo V v pripravi nekaj projektov taki obliki, da bi sodelovali z zasebnikom, ki bi kasneje vso zadevo vzel v najem, Mo-Skanjci so med pravimi. Vsepovsod se javljajo, interesa je dosti, s tem da je gradnja enega bencinskega servisa zelo draga. Nihče si ne predstavlja, koliko to stane. Tisti, ki se nam javljajo, imajo predstavo, da je to - vas je pred leti mnogo cenejše.« ■«vA prehitela? imate še kakšne načrte na _______ iC ti.*? stvar, to je že ««5* nazaj. Ne vem, takrat bilo. Morda prehiteli... V glavnem J9 sedaj najbliže reali-nf««2!? 'iaim. kar mislimo T tam - ■ - - •aSi* . — vendar ne to sem že nekaj- 7kL5:edal.Stvarje tM S< pr* > j. ?■ tta vašem koncu. Radgona. V Rad- , ----jZ v tem, da ^li ® cesto Mi nismo H(L ^Žlasja RUC-a (Repu-ceste). Brez nc moremo dobiti Ji. 'l 'J" UVL'x«.r ''svoil''® Odločbe. RUC je za 5tti zahteval idejni M i/IrtSh, ^^nbora. Te dni ga iii in ko ga bomo dobili soglasje od t**# M , ''' lokacijsko odrt v I,'' za V f ■t poti proti Lendavi? »V Lendavi bi zelo radi obnovili tamkajšnjo Črpalko, ki je kacije, pa ni ustrezne lokacije. Zdaj upamo, da imamo pravo Rado Otrin: »Petrol ima v severovzhodni Sloveniji veliko Želja.« gimi dejavnostmi. Na primer nalno-varnostnimi napravami, ki signalizirajo okvaro ali kar- novost so pralnice, ki smo jih koli. Veliko naših naložb je to- začeli graditi lani in jih imamo Sest. Rezultati so zelo dobri. rej ekološko, in ne le komercialno naravnanih, ker imamo lokacijo in se pogajamo za na- imamo tudi mini mehanične marsikje v zemlji še vedno dvo- kup zemljišča. Upamo, da bo delavnice, servise ob črpalkah plaščne rezervoarje. Take smo uspelo. Zazidalni načrt smo 2Z dobre usluge. To je tudi ena gradili nekje do leta 70, po tem naročili in bi zadeva tudi lahko zanimiva zadeva. Skušamo nu- letu so vsi rezervoarji dvo- stekla prihodnje leto. Lendava diti pestrejši program v sami plaŠČni. Tudi cevovodi so vsi se nam zdi zelo kritična točka, - - za dobre usluge. To je tudi ena zanimiva zadeva. Skušamo nuditi pestrejši program v sami J saj je na skrajno neprimerni lokaciji. Tudi v Beltincih bo treba ne- trgovini - to so že bolj trgovske dvoplaSČni.« zadeve, Kar se tiče same teh- A Z/ n€ bi svojo ekološko de- A nologije na črpalkah: tudi neo- javnost razširili na zbiranje svinčeni bencin je že stara za- kaj storiti. Projekt je v izdelavi, _ lokacijsko dokumentacijo pa jve kvaliteti neosvinčenega že imamo. Računamo tudi na _ . _ _ . . deva. Mi prodajamo trenutno Odslej te odvetniki vsek drugih odpadnik olj - za PETROL bi bilo to samoumevno? »Ja, obstajajo firme v Sloveniji, ki so za to pooblaščena in ta stara olja zbirajo. Mi smo tudi registrirani za to, res, toda mi ta odpadna olja samo pospravljamo za sabo. Mi sebe »pokrivamo«. Zaenkrat nismo niti tako organizirani, da bi pobirali še razna olja od drugje. Poleg tega je tu ena težava: mi vemo, kakšna in katera olja zbiramo. Če pa bi zbirali od v 3tl. Šteeifki Uraduega RM« RS Je izšd Zakon o gospo-dursfeSi družbah, ki precej na novo in sjttemenjjeno ureja status gospodarskih družb. Zakon tudi določa, da se morajo vse gospodarske ' družbe, to je dražbe z neomejeno odgovornostjo, drulUre ■ 2 omejetto edgt>mrnos^o, komanditne dražbe, deltuške dra^ in tiha druiRia uskladiti z novim zakotumi, in to do i 31. 5. 1994. Uskladitev pomeni dokapitalizat^o dražbe in prilagoditev aktov družbe nenrim predpisom. Ker je d, o. o, najp<^os£qša oblika dražbe na tukajšnjem območju, navajamo, da je zanjo potrebno po novem 1,500.(100,(K) SIT ustanovitvenega kajntala. ki je lahko delno v premoženju, delno v dena^u. Do^ej $0 delati akte in spremembe družb razni subjekti, po ncFvem Zakrniu pa mora večino, oz. ^oraj izklju^o vse spremembo zapisati odvetnik in opremiti z notan^im zapi- j som. Tako stanje bo vse doklej, dokler ne bodo imenovani i ncrtaiji, katerih status Še doslej ni povsem opredeljen, ■ vendw pa bo v vsakem primeru ^trebno tak akt napraviti i bodisi pred ods^tnikom bodisi pred notarjem. Vsi dru^ izdelki nepooblaščenih oseb pred sothščem ne bodo upoštevani in veljavni. Gledč na dotočila Zakona o gospodamkih družbah je . torej potrebno vsako spremembo ali novo ustanovitev do ; sprejetja Zakona o notariatu zaupati izključno odvetnikom. ; bencina - 91- in 95- oktanskega - in eno vrsto osvinčenega, to drugo leto. Potem Murska So- bota, Tišinska. To bo novo- je super 98 oktanov. V pri hod-gradnja z avtopralnico, projekt posti nameravamo prodajati , je 1 udi Sc v izdelavi, intnmožc tudi bencin 98 oktanov neo-ceste oziroma lokacijsko odločbo. Lokacija svinčen, to je super plus, »vfnt« t,Q]j proti Tišini. Po- -.......................... Sjr ___________________ odseka ,prebili ceste oziroma 'tii([^l 'verjetnosti. Ni bilo morali sofinanci- jF UHO C, f^^sovora, bojim pa J lega zahtevka pri- govaijamo se tudi o Središču ob Dravi in Dolgi vasi. To so vse interesantne lokacije. ■J tisti morali sofinanci-'I TiVn^- . . . . 4^ k. '^1 It.. MJl I [IdJlUt* ^jO 1^« iQ del med dovo-7 NO’ nismo se pogovarjali, ker Omeniti kaže tudi ČrenSovce; projekt je že v delu. Pravzaprav so to Odranci. S pripravami smo že zelo daleč in Novost je menjava olja, to je zanimiva zadeva, ki jo uvajamo na naših črpalkah. Gre za ekološko ustreznejši način menjave olja; trenutno imamo na 20 servisih montirane agregate, kjer olja ne prodajamo v kanti-cah, ampak s pištolo kot ben- razno raznih firm in zasebnikov, potem pa ne vemo, kaj je 1^ - pogovarjali, ker |eto se bo gradnja za- _ r..t čela, če bodo le finančne mož- embalaže, drugi plus je, da deve bolj komplicirane, po- cin. Tukaj ni nobene odpadne vse v teh oljih. Potem so za- »'Mtai* je pfcd- IStartaJi V ’’?u I nosti.« > So/ , 1 V * ^aano, da bi naj >■ r ;■ —: •' ''' kruaiii {mil po-“^i7j- l/B 'Jj a j-^P'pvi/4 CITV? program * Prioravlia vradnia Lii^Jsut-Ap* popravlja gradnja a* h-:- interesantno, ker , ‘"'•O nastopiti z tie-W P‘^®8’‘amom, da do- 9 ii' dohodke, kajti .,Pt6v„, bencina ne daje l*j Se vedno se ne ve za traso nove avtoceste proti meji - Madžarsko, znano ho v pri- lahko dotočimo tudi manjše trebno je imeti analize za vsako količine olja; in seveda je olje olje posebej,,, skratka, zadeva AodMib meseeiA. Uo to kaj že zelo razširjena. To je agre-»a vo.fc načrte? i'.' ^taro olje posesa, dotoči Vplivalo na vaše načrte? »Prav gotovo se mi prilagajamo avtocesti. Za nas avtocesta nadvse interesantna. Lahko se zgodi, da katerega je prodano na tak način tudi ce- bi se precej zapletla, kajti v teh nejše. Ta zadeva je v Nemčiji oljih so zadeve, ki so lahko vedno potrebno količino novega, ni nobene embalaže, polivanja. vse je v zaprtem sistemu. Po- mnogo bolj strupene kot tiste, ki so v normalnih oljih. Mi se s tem nismo ukvarjali. Razen za naše večje kupce, za te pa poskrbimo za analizo s certifi- od teh servisov izpu- rabljeno olje se zbira v poseb- katom.« nih zabojnikih, ki so ekološko BERNARDA B. PEČEK ‘Kf a- 7 . Med celovite priprave cestarjev na gradnjo avtocest spada tudi: ^dina naložba, ki v - Pomurju? 'fski c ®mo začeli i- ctiiii graditi novo '[/>5 6, :... gniuin iiuvu V *lirL.'k® rezervoarji so '11 prihodnji Kodeks cestnih strokovnjakov kodeksa. Peti določa, da je potrebno javnost pravočasno, izčrpno in nepristransko seznanjati z načr-storsko ustrezne rešitve so za graditelje cest vedno dražje. Izključujeta se tudi 5. in 8. člen tovanimi projekti uriruma posegi v prostor in njihovimi morebitnimi Škodljivimi posledicami, medtem ko osmi člen obvezuje graditelja cest, da ne razkriva zaupnih informacij o storitvah in postopkih delodajalcev, naročnikov, drugih ponudnikov, komisij ali svetovalnih teles brez soglasja prizadetih. 10, 11. in 12. členi prepovedujejo kakršnekoli umazane posle. Deseti člen zelo jasno določa: Da bi si pridobili delo, ne plačujejo in ne ponujajo - tudi posredno ne - nagrad, daril ali drugačnih materialni ugodnosti. Kdo bo nadzoroval njihovo početje, kako ugotoviti nepravilnosti, ali je to res stvar častnega razsodišča? Prav tako zanimiv je 11. člen: Ne sodelujejo z osebami ali firmami, za katere vedo ali utemeljeno domnevaj«, da se ukvatjajo z goljufivimi ali drugače nečastnimi posli ali strokovnimi dejavnostmi in jim tudi ne dovolijo uporabe svojih imen ali imen svojih organizacij. Koliko za- sebnikov, lastnikov težkih gradbenih strojev, bi bilo prikrajšanih, če bi to pravilo začelo v resnici veljati. Toda prav dobro vedo, da jih bodo potrebovali, kajti prihodnje leto bo v pogonu vsa gradbena operativa v Sloveniji, zato jih preveč ne skrbi. Razen... če ne bodo prišli v Slovenijo tuji gradbinci. In še nekaj zanimivosti iz kodeksa cestnih strokovnjakov: plačilo v denarju aii drugačni obliki (?) za isto storitev ali v zvezi z njo sprejemajo le od ene stranke; javne izjave cestnih strokovnjakov so resnične in nepristranske; ugled si ustvarjajo s kakovostjo svojih storitev, pri tem ne konkurirajo nelojalno drugim strokovnjakom; pri razlagi svojega dela in zaslug so dostojanstveni in skromni; svojih napačnih odločitev ne upravičujejo z ne navaja njem ah spreminjanjem dejstev. Manjka še prepoved neosnova-nega zviševanja cen storitev in uporabe nekakovostnih materialov, ki bi jih obračunavali kot najdražje. Sicer pa: to je !e kodeks, za katerega smo že v uvodu zapisali, da je namenjen predvsem javnosti in ne cestnim strokovni a kom. BERNARDA B. PECeK naši cestni strokovnjaki pripravljajo na nekaj sano, da je upoštevanje njegovih določil moralna in etična dolžnost vseh cestnih strokovnjakov. Pa poglejmo nekaj njihovih načel. zares t v. rreri°™'kubični rezer-F vrednost g SdT«; ZskXVe?’Z;i7s;;vaTci podzavestno želijo, da bi v prihodnje S -^j ho pSkriteS ZS tuko močne in obstojne ceste kakor sriokovnjak. v času I dodmuSrifl &kega cesarstva J) pa S tem poudaijajo, da bodo slovenske 5 mTst7ker tak«, pomembne prometne p^i, kot so bile stare ri^ke i M kat^ih ostanke lahko Še vedno najdemo tudi v Slove- r L'’□ nhoie**L*to SO se odločili, da najprej »uredijo svoje Da sc velikega, dokazuje tudi majhna knjižica z naslovom Kodeks cest-nS stUovnjak/lv, ki ima na naslovnic, fotografijo osUnkov 111» J _ __-uAlaacv /la hi v nnhzhtini^v Osnovna načela kodeksa so r ’^*’doloSko nepri- nevarno- n, Mn. ‘‘■tt Jih imamo Ki-'■S*??«« i i:«’"«- k^iE 'J tf-1 '■^ni L. računamo, da :_ tl:i _ . ■ .. . •ei. 'o.»' do pulcijtr pri- se odločili, da najjirej »uredijo svoje vrste« m J. p^vil? Kajti pravila sama ze postavljajo . _____ti4 A/i iih ifi imnciuvu storili kot s vrednost tistemu, kateremu so namenjena, pa če jih ta upošteva 3? prepovedi ali zapovedi poredno uji uvv i*n r nuhnfaviinncti Hnv»ialp_ zato tih le razkrivajo, da so se bilo ptdrebno »prepovedal določene nepravilnosti dogajale, /ato jih je l« v Vt z N Zliti, da »1 Kodeks ■stroka« tega ne odobrava. pisni obliki ali vsaj javnosti poka- ttdpiranje skupaj P’''t*^vr podjet-‘ ^^Čim,y !. ngkcea , , so sprejela odpiranje p^užba cestnih strokovnjakov društva za ceste m M raziskave v cestni m ' prometni stroki Slovenije, veljati pa je začel z razglasitvijo "j' lov iz nekega skih dnevih 93 na Rogli (13- i>ra). Na hrbtni strani naslovnice je zapisano, da so v kodeksu zapisana najpomembnejša etična načela, priporočila in navodila o obnašanju, medsebojnih odnosih, spoštovanju stroke in časti v cestnem gospodarstvu delujočih strokovnjakov; tia zadnji strani pa je Se zapi- osebna poštenost, pozitivni odnosi med ljudmi ter do družbe in okolja, uveljavljanje strokovnosti ter spoštovanje človekovih pravic 0e zapisano v uvodu). Tistim, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem in prostorom, je verjetno sporen že prvi člen: Cestni strokovnjaki v svojih strokovnih predlogih projektnih rešitev in ukrepov (tehnoloških, sistematskih, organizacijskih) vedno upoštevajo splošne družbene koristi in dosledno zagovarjajo načelo gosprulaniosti in racionalnosti. To namreč z drugimi besedami pomeni, da bodo gradili tako, da bo za njih gradnja čim cenejša, pri tem pa jih ne zanima, kakšne posledice bodo pustili v okolju. Ekološke zahteve in pro- stran 6 vestnik,_11. novembra 19^^ nasveti J Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo ob- Uvrščena Rotacija II - delnice z delnico Salus je bil 3. 11. pri- dobje med torkom 2. 11. 1993 in javljen aplikacijski posel z 1 lotom ponedeljkom 8. 11. 1993. Na začetku tega tedna je prišlo do preobrata, saj je promet z obveznicami močno upadel, upadli pa so tudi tečaji obeh republiških obveznic. V naslednjih dneh so le ti pričeli ponovno naraščati, nekoliko pa se je povečal tudi promet z njimi. Z naraščanjem tečajev teh obveznic se je ponovno zmanjšal (Ne)ugodiii nakupi vozil' e '‘4 I de]< p Sžs 'K laS 'S' a« fS' iSj jDJ K't p! E "a 11 "t A K' h J Morebitne prevelike razlike v cenah so nastale zaradi različnega dneva nabave. '' primerih tudi zaradi drugega proizvajalca. pl K ■ht t 'I 11, novembra 1993 stran 7 isl B ii j; Andska VdI SZ L' sociala, šolstvo, zdravstvo a univerza na® eja'# . m obl* izliti® Iti J* •it* Izobražujejo I in rz(ibr»zl>3> je tislo, kar v svetu nekaj velja, tudi pri bndska univerza v Murski Soboti pripravlja različna dodatna I izobraževanja. Marjan €t - J. , J—..»a uiiiverza v iviursKi ;»112*'^'' jc tudi, da zaradi i podjetjih leta več ne b-svojim de-so iih v orclcklosii. bd* kol# dr#' t so jih v preteklosti. 'ni jtšini ' 'itjjii Oti J Mahs"’ ‘‘inficirani programi t),., '‘Hla so na področju lesar-polagalca keramič-hjž*": ^^tbva, delavca v kam- 'S ir pri tistih, ki želijo iti tam potrebujejo po- nibi oci organizacije. pil in ne h: pleskarja. Za zidarja lotilo razpisali, kajti do „1, nn, ■ . 11 velik odziv in tudi ve- U * (Sl izobrazbo pridobilo, td* ho univerza organizirala (jf L^naževanje za voznika vili-^’^*iinika centralnega ogre- li# Čistili- " ogre- pti J ‘"Ke, vrtnarja in strojc- 10^ *(((. na računalnik. lO- U t^ut' katera fCJ " izobraževanja bo izva-'^rja z Zavodom za izo- XI lil Če ni možnosti za Itsr ” Ptngrama ne razpišejo p- ___ tolarjev, plačilo pa k, Občila V’ *xiw so všteta pisohi-v-...................... programi stanejo ■ t^tMsredstva, ki jih L ' V*’il»"'j'* potrebujejo. Izo-t Še t mesecev, in 'f^etiČTicga in prakiiC- izvedli tudi izobra- -- I1.VVUII lUUI IZ, VIŽI 11-tehnika. Ti-. (o stopnjo končali. S PPfc pridobili izobrazbo r to le OiTilprnp srprlnip '^ ta"’ štiriletne srednje ^Dia Program je bilo precej I S razveseljivo je, da jc 1 tudi za višje in I ’ oh Ponujajo , , r^clu Ekonomsko-po- ti I-po- sloviic fakultete Maribor. Veliko občanov, ki se za tak Studij otllo-čijo, ga konča predčasno. Žal je zaratit problemov, ki so danes v industriji, zamrl Študij na tehniški fakulteti. V prihodnje pa predvidevajo Se dva oddelka pedagoške fakultete: profesor razrednega pouka in prva stopnja vzgojitelja predšolskih otrok. Nefurinatni programi strokovnega izobraževanja pa so namenjeni tistim, ki določeno izobrazbo že imajo, pa hi se radi specializirali na določenem področju, na primer za energetiko, za električne naprave in podobno. Ponujajo Se računalniško izobraževanje, kjer si prizadevajo, da bi ljudi naučili tisto, kar res potrebujejo. Naučijo vas lahko urejanja besedil, delati s preglednicami ali z bazami podatkov. Udeležile se lahko tečaja strojepisja s pisanjem na računalnik, knjigovodstva in psihološke prodaje. Velike možnosti so tudi na področju tujega Jezikovnega izobraževanja. Začenjajo ga že na nivoju vrtca, kjer je odziv precejšen. Tudi veliko osnovnošolcev se že zgodaj odloči, da se bodo učili tujega jezika, Predvsem nemščine, kajti vzporedno se v šoli učijo angleški jezik. Skupine, ki jih oblikujejo, so prilagojene starosti in znanju jezika. Odrasli pa lahko poleg nemščine in angleščine izbirajo Še med italijanščino, ki je v zadnjih letih postala precej zanimiva, madžarč-Sino, ki jo izvajajo občasno, predvsem v okviru kakšnega podjetja, ter francošino, za katero skorajda ni zanimanja". Tudi za učenje slovenskega jezika, ki je namenjen tujcem, ni zanimanja. Za tečaj nemškega in angleškega Jezika boste morali odšteti 24.500 tolarjev. t t' Im, se izobraženi Invalidskim podjetjem odvzeta ekonomska olajšava - oprostitev plačevanja prometnega davka ntudžarščina. francoščina in italijanščina pa vas po stala 17.5011 tolarjev. V ceno še niso vračunani stroški literature. Ljudska univerza pripravlja tudi javna predavanja. Ker smo se letos srečali s certifikati in so naložbe denarja postale zanimive, bo temu namenjeno tudi predavanje Lastninjenje in certifikati. Omejili se bodo predvsem na vprašanje, kam z njimi. Načrtujejo tudi ciklus pre-davnaja o Lokalni samoupravi, kjer bodo poskušali ljudem približati, kaj jim to pomen, kako je s tem v tujini in podobno. Poleg tega bodo organizirali še predavanje s širšo lem Pravna varnost danes ter ciklus predavnanj o davčni reformi. Vsa javna predavanja so brezplačna. V okviru lega pa bodo poskusili ponovno oživiti Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ciklus predavanj za upokojence. V tujini je za podobno izobraževanje veliko zanimanja. zato predvidevajo, da bo podobno tudi pri nas. Tudi ta predava n a ja bodo brezplačna. Poleg tega pa ponujajo tudi tečaje splošnega in kulturnega izobraževanja, Izbirate lahko med tečajem krojenja in šivanja, klekla-nja, strojnega pletenja, aranžiranja in kozmetike. Za mlade pa so pripravili še retoriko, hitro branje, snemanje z videokamero, astronomijo, aranžiranjc in kozmetiko. Za le tečaje boste morali odšteti od 2 do 6 tisoč tolarejv, ALEKSANDRA 'l N AN A RITUPER i Invalidska podjetja napovedujejo stečaj Konec oktobra je slovenska javnost prek medijev izvedela, da je ustavno sodišče Republike Slovenije že v za- četko leta izdalo odločbo, s katero invalidskim podjetjem 1 ukinja ekonomsko olajšavo, in sicer oprostitev 20-odstot- Zakon o zavodih je za na klin Čeprav organiziranost javnih zavodov v tem času ni najpomembnejše družbeno vprašanje, pa Je morda prav zaradi zatišja okrog tega vprašanja ter problemov in zapletov s tem v zvezi vredno vleči na plan dobri dve leti in pol star zakon o zavodih. Kot vemo, je nadomestil zakon o združenem delu, kije urejal tudi i' dejavnost posebnega družbenega pomena ter zapolnil posisovsko nega prometnega davka na proizvode. Odločba je začela veljati s prvim novembrom, to pomeni, da morajo invalidska podjetja od tega dne državi plačevati prometni davek. Predsednik združenja invalidskih podjetiji Boris Šuštaršič je v javnem nastopu opozoril, da bo zaradi plačevanja prometnega davka večina invalidskih podjetij propadla, saj so bila že ob tej olajšavi »prava« invalidska podjetja v denarnih težavah. V zadnjem Času se je namreč ustanavljanje invalidskih podjetij kar razmahnilo. Ustanavljala so jih podjetja za svoje invalide ter si tako pridobila še možnost prodaje izdelkov brez prometnega davka, še bolj pa je bilo vprašljivo izdajanje koncesij nekaterim podjetjem, ki v resnici sploh ne izpolnjujejo strokovnih zahtev za ustanavljanje invalidskih podjetij. Prav takšna politika pri ustanavljanju invalidskih podjetjih je bila povod za sklep ustavnega sodišča. praznino. Ponovno prebiranje že veljavnega zakona in morda nje- vod lahko ustanovi ali pa ga tudi ukine, določa njegovo de- Vlada je torej na ta problem in odločbo ustavnega sodišča pozabila in v času, kiji gaje dalo ustavno sodišče, da na drug način uredi vprašanje olajšav invalidskim podjetjem ali za zaposlene invalide, ni storila ničesar. Šele sedaj, ko je rok potekel in odločba ustavnega sodišča začne veljati, so se zganili. Vladna komisija, v kateri so predstavniki finančnega in delovnega ministrstva, naj bi pripravila druge nadomestne rešitve in predlagala olajšave. Ali je pozitiven predlog, da naj bi dobila invalidska podjetja za vsakega zaposlenega invalida po 12 in pol tisočakov kol prispevek za njegov osebni dohodek ali kot nadomestno olajšavo? Ali bo država na ta način invalidskim podjetjem govo predrugačenje pa bi bilo javnost (brez soglasja ustanovi-potrebno predvsem zaradi telja zavod dejavnosti ne more uresničevanja naopovedi znanih slovenskih sociologov ob spremeniti, niti se preoblikovati v podjetje), pa tudi (po 32. njegovem sprejemanju. Zakon členu) imenuje in razrešuje di-so imenovali kar sredstvo za rektorja, če z aktom za to ni podržavljanje družbenih dejav- pristojen svet zavoda, Usiano- nosti, ustanoviteljem javnih za- vitelj imenuje v svet zavoda vodov pa je prinesel popoln svoje člane in skrbi za njegovo nadzor nad delom in organi za- financiranje. Zakon o zavodih cijo zavoda- Daje jim ne- torej vzpostavlja popoln sistem omajno oblast. Ustanovitelj za- t Ul podaljšanje inlen enlnega zakona o usklajevanju IV pokojencem »zategovanje ru« še prihodnje leto “S^tf^Jcnecm je namenjena vest, v-'. nounciiu nrjjriLjo T« ncdnlišanle l 'iiie predlog za podaljšanje zakiiijiH o usklajevanju pokojnin jj'^*lu*nesiil za brezposelnost, ki ga 'roih temu sorazmerno manjše tudi obveznosti proračuna do pokojninskega zavoda. Seveda pa v obrazložitvi predloga niso povedali, kaj bi to nadzora nad dejavnostjo in organiziranostjo javnega zavoda in ga v celoti daje ustanovitelju, to pa so večinoma občine in republika. Zakon je seveda mogoče brati in ga upoštevati tudi tako, da v njem poiščemo vso ohlapnost v odnosu ustanovitelja do □stanovljenca. Seveda pa je to, koliko bo te ohlapnosti, spet precej odvisno od ustanovitelja, od njegovih zaznav in želja, kaj pomenijo ustanoviteljske naloge in pristojnosti, ter seveda interesov. Od ustanovitelja je odvisno, koliko bo pristal na pomembne »odtenke« pri pisanju ustanovnih aktov za- v celoti povrnila znesek, ki ga bodo le-ta plačata kot prometni davek, ali pa o tem v vladni komisiji sploh ne razmišljajo? »Na ministrstvu se ne zavedajo, da bodo naši izdelki zaradi izgube ekonomske olajšave za 20 odstotkov dražji. Zaradi tega in pa nižje produktivnosti ter tehnično slabše opremljenosti bomo s ceno težko konkurenčni na primer tiskarni, ki ima visoko produktivnost in sodobno opremo,« je povedal sogovornik, direktor invalidskega podjetja Solidarnost Aleksander Krpič, - Vendar so prav podjetja, ki opravljajo grafično dejavnost, trdila, da ste jim brli na trgu z nizkimi cenami nefo- I Jalna konkurenca? »To sploh ni res, saj so bile naše cene le za kakšen odstotek nižje, Mi smo namreč s to razliko pokrivali nižjo produktivnost zaposlenih invalidov ter seveda drugih zaposlenih, ki so delali z invalidi in jih usposabljali. Ni res, da bi bili mi tako poceni in zato nelojalna konkurenca,« ~ Ali se strinjate, da je bil naziv invalidsko jtodjetje v zadnjem času pogosto izrabljen, da so številna invalidska podje^a nastajala predvsem zaradi ekonomske olajšave? »Strinjam se. Prav mi smo v okviru Združenja opozarjali vlado, da naj ne daje koncesije kar tako, tudi zasebnikom, ki so zaposlili enega invalida, da so si na ta račun pridobili status invalidskega podjetja. Vendar so nam takrat očitali, da smo nevoščljivi. V Sloveniji je namreč 13 invalidskih podjetij, kjer smo začeli z zaposlovanjem invalidov litMi sprejel 25 februarja letos. Če bo h. Ž.,. 2 X_A M .A. .n n UUoIzIAa Pffdaljšanja interventnega uskla-, do . Jbin sprejet v skupščini, h« to po-t’* prihodnjem letu * rastjo plač zaposlenih, !?• h?'' ***£(,,, pokojninskem in invalid- ampak po interventnem za- f^Ktneije med povprečno 1^ * fvpubilki in povprečno ua raven H5 odstotkov. naj bi do konca leta sprejel (tnpolnifvc zakona o za pošlo va- za primer brezposelnosti, ki G M Ut**™ usklajevanja denarnih nado- k?* vladnem IrtersfBtrega usklajevalci 'tnbhčlbi o usklajevanju nadome.stil h ukinil ali upokojencem lr< '^la^ " upoKojenceiii '*'Ha r ..It nternacion’ j naklonjeno gledala na slovenskega osamosy^l^ razpadanja Jugoslavi)^^^ );] stranka ni zaprosila ■' j h jem, dokler se ta odnos menil. Internacionali smo, ki na določen lificira nekdanje k( ^iJ i pa so njihovo zdajšofi - kljub temu povabili Ali pred vojno, v času, ko so poskušali diskreditirati Špeg-Ija. S tem se boste že strinjali? Smiselno bi bilo to delati takrat, zdaj jim to nič več ne koristi. lahko bi šlo samo za maščevanje. Takrat bi se temu reklo specialna vojna, Kaj pa neki drug kontekst? Te reči, recimo izmišljotine, se pojavljajo v času, ko se po- To oroge je biJo nekaj mesecev na maribor- novno /nrertz/vrto govori o vključevanju Slovenije v Jugoslavijo. Ta možnost obstaja. Vendar gre pri Srbih precej vedno tudi za igranje na lastne karte. Za lastni interes pridejo s kartami na dan takrat, ko jim to najbolj koristi. To, kar Spasič zdajle govori, bi uporabili leta 1991, skem letališču in lahko so bila ta poslanska vprašanja poskus nekoga, da se odvrne pozonsost od tiste kolličine in se jo usmeri na ministrstva, v to, da se tisk ukvarja s tem, kar je bilo nekoč, da ne bi nihče pomisHL da nekje v ilegali nekaj poteka. Kfl/ poteka? Ne pa za politični prevrat? Ta hipoteza je manj verjetna, kajti politični lobi, ki stoji za tem, je tako ali tako na oblasti. Se vam zdi torej čudno, da se o Poljski piše kot o državi, ki Je ponovno pod komunistično oblastjo, o Sloveniji pa se ne piše tako? Jahah, bral sem mnogo resnih Člankov v tujih časopisih, kjer se to piše. Kjer se je to pisalo mnogo prej, preden so se zgodile te volitve na Poljskem. Vendar pa naše časopisje teh člankov ni prevajalo, o Poljski pa se to prevaja. Zato je pri nas tak vtis, drugače pa kakšne bistvene razlike v tujini v tolmačenju tega, kar se je zgodilo pri nas po zadnjih volitvah in kar se je zgodilo na Poljskem po zadnjih volivah ni. S to razliko, da je na Poljskem predsednik države nekdanji disident, pri nas pa nekdanji vojn prehitele Slovenijo. Mnogi v tujini so mislili, da bo Slovenija bistveno lažje šla skozi to prehodno obdobje. Zdaj po treh letih pa so se je treba sprijazniti. Tega se ne da popraviti, tudi če bi predsednik dobil na volitvah devetindevetdeset odstotkov glasov, tako kot včasih. To Je drža politične modrosti, ki se je v/ kljub vsemu ne držite, ker skušate, sicer s sredstvi političnega boja, ki so sta bita pred kratkin'?^ vim predsednikom čem. Na to morate "tc*'- ei ocene precej spremenile. Ne znotraj parlamentarnega si- samo zaradi imen predsednikov držav, ampak tudi zaradi tega, ker zaostajamo na po- ugled. Stema legitimna, oslabiti predsednikovo funkcijo in njegov vilnega zornega žena lista je formalof ' za članstvo v Interna«^ i« lahko naredi vsak, turno društvo iz skupnosti. Na svet onale v Lizbono Zdra^j,^ vse, s statusom -šobili tam tudi 'j i »I J dročju gospodarskih in političnih reform. Če pogledate pro- ces privatizacije, politične reforme, reformo sodstva, procese na področju lokalne samouprave, nekatere te države so tukaj bistveno pred nami. Razlika med prejšnjimi in sedanjimi Časi Je ta, da vsaj V vprašanju je že v osnovi neka nelogičnost, vendar ne bi o tem. Gre za razkorak med tem. kaj je predsedniška funkcija po ustavi, in med tem, kaj naš predsednik počne. Naš predsednik ne opravlja samo tistih dolžnosti, ki mu gredo po Afriški nacionalni i cialistična Stanka - e* (j Kurdistana in 5« o < eksotičnih združeni stvu se bo ;aruzv.’j. J, odloČ^*’ % v ustavi - deloma je tukaj pri pravnopolitičnem smislu mednarodnih kontaktih tudi niso na oblasti samo komunisti, ampak tudi druge stranke. Tako ni možno potegniti pre- prostega enačaja. To tudi ni omejen, o čemer sva govorila prej on nastopa bolj kot dnevnopolitični komentator, ki stvu se bo odločen gresu čez dve leti. ij morajo izpolniti pogoje, tudi take, jih na pobudo o Pb, postavili mi. % morajo pravnemu jih na pobudo o , i gre na televizijo in v polurnem največji problem. Naj večji terminu v Žarišču pokomentira nekdanje stranke, to pomeni-rajo odpovedati tudi premoženju, ki jt*. i? 'p skem letališču. če bi vsaj malo držalo. Že, toda kakšne so implika- Že, toda iz srbskih usi boste ‘cije tega potekanja. Kaj^o naprej slišali, da je Janša zmago- meravali t tem nmrier^ To, kar je bilo na maribor- predsednik centralnega komi- teja ZKS. problem je, da se v mnogih nekdanjih komunističnih državah nekdanja absolutna politična moč pretvarja v ekonomsko moč. Nekdanji politični upravljalci družbene lastnine postajajo večinski za- vse, kar se' mu zdi vredno. Od tega, ali je potrebna cesta v Zgornjem Kašlju do dogodkov v Bosni in Hercegovini. Zelo težko boste kje v svetu našli predsednika, ki bi tako nastopal. To po eni strani omo- prcmozcnjUi j imajo. Sredstva, 'ti desetkrat večja kot to vseh preostalih straf^ Kako nas haj v pakt NATO? J *i; Napredek je S na ie prošnja za št“ /z žena je prošnja za j '■'J valeč v nekem vojaškem spopadu s Srbi, kot iz katerihkoli drugih ust. Kaj Če Jih to muči in vas skušajo zdaj pomanjšati? Oni to omenjajo takrat, kadar kritizirajo lastne generale. To so delali, ko so izvajali meravali s tem orožjem? Ne vem, kaj so nameravali, to bodo morali povedati tisti, ki so sedaj v sodnem postopku. Ali tisti, za katere ti, ki so v sodnem postopku, pravijo - čeprav pred sodiščem nočejo govoriti -, da so vedeli. Prei- S to razliko, da je na Poljskem predsednik države nekdanji disident, pri nas pa nekdanji predsednik centralnega komiteja ZKS, Kakšne implikacije naj bi to skava pa je doslej že odkrila, imelo za politični ugled in za da je to orožje na mariborskem gospodarsko prihodnost kake čistko v vojski in so odstavljali . _ _ . tiste generale, ki so dejansko letališču bilo, da so se kontej- države? .............................. nerji odpirali, da so se vozili na C izgubili vojno v Sloveniji in deloma na Hrvaškem. Gre bolj za njihove notranje igre kot pa za dejansko priznanje tega, kanje Slovenija naredila. O, to zagotovo ne prispeva krajšanje, da se je orožje pre- k afirmaciji kake države. To je kladalo. Se pravi, da ni mo- jasno razvidno iz položm; rani O la. ki goče reči, da se je mislilo, da ga ima na eni strani leška. sebni lastniki, To pa trasira goča, da vpliva na določene politično strukturo družbe za politične procese, po drugi naslednja desetletja ali sto- leija. Ste kdaj prebrali v zahodnem Časopisju tudi karkoli, kar je v zvezi s Kučanovim predsednikovanjem, v zvezi s tem, da ga redko vabijo na evropske dvore? strani pa to državniško funkcijo diskreditira, ker se predsednik, če hoče ohraniti moralno avtoriteto, ne sme spuščati v dnevnopolitično komen- tiranje. Če predsednik nima ustavnih pristojnosti, potem mora Da, to je eden od problemov zastavljati svojo avtoriteto, Slovenije. Včasih je podobno, Ali ne dela Kučan prav lega? kot je bilo z avstrijskim predsednikom Waldheimom, ko je bilo potrebno več mesecev, da V normalni državi se predsednik, razen če grozi naci- val ca v svetu za^° 'pi^S Imamo pa tudi j ..-v-rl' h. pred vzhodnoevrop* , ki se stvo. Prva je ta. t nikoli ni bila skega pakta in vami 1 bKCgd parska embargo, ki ga J® 'P gšji fst 5** J. ,ySt. p ,,J ? nekai čaS^ / ' način Jelcin na njega sije se . ,, zato Se nekaj bodo sprejeli ski pakt. Druga da Slovenija gradi jt ,i stem od začetka ker stane, dobro F^' . lahko od začetka ■ i v onalna katastrofa, ne oprede-so organizirali kak državniški ljuje do vprašanj, ki so v pri-obisk. Pri nas je kljub velikemu stojnosti vlade oziroma posa- gre za humanitarno pomoč, da o kateri v svetu prevladujejo so to organizirali delavci var- Mislite torej, da vam tisti nekdo v Sloveniji, ki ga doslej nostno-informativne Ve se, da so bili nekateri de- službe. še niste imenovali, vrača za tisto, kar ste naredili, ko ste odkrili orožje na mariborskem letališču? ocene, da je na prvem mestu, ko gre za prehod iz prejšnjega sistema v drug sistem, kjer so trudu podobno in take ocene se da prebrati v tujem tisku. Se lavci na letališču za to plačani se najbolj elegantno otresli de- v gotovini, in da je bilo okrog 500 avtomatskih pušk dekon- diSCine prejšnjega sistema, tako v političnem kot gospo- večkrat pa gredo take iniciative enostavno mimo, enostavno ig- meznih ministrstev. In to vsak teden posebej. Je to njegova človeška slabost, ker pač stoji za svoje pri- lanKO oo zaus'"-; , zahodne standard ' hodne stanam^- Vij'-Gospod minii‘^'’r. samovšečni, ktd ■ V tej zgodbi gotovo ne gre zerviranih. To so dejstva. Na darskem smislu, in položaja samo za to orožje. Se pa lahko podlagi teh odkritih dejstev je vseh preostalih držav, vključno tudi to vklaplja vanjo. mogoče postaviti več hipotez. ’ Dovolite tole rekonstrukcijo vendar pa je stvar sodne in par- orožarske zgodbe. Vsaka dr- lamentarne preiskave, da se žava trguje z orožjem, Slove- ugotovi, zakaj je šlo. s Slovenijo. Te države so na vrednostni lestvici za Češko. ugotovi, zakaj je šlo. Pri čemer je imela Slovenija zagotovo več naravnih predno- A. državo? žavo? M ..v...-J«.------ — --------- To mi oCitij^ ? kov mnogih evrospkih držav to, kar Je rekel, da Je, namreč diji ki brez takin .................... ■*' ...............................................1 norirajo, tako da do predsedni- jatelje, ali pa skuša biti samo mnogo lažje pridejo naši po- predsednik prehoda? djetniki in zdomci kot pa tisti, ki bi se moral z njimi pogovarjati. Pri mnogih veljate za sino- Ta predsednik prehoda pošilja pozdravne telegrame samo svoji stranki, kar pomeni, da je manj predsednik prehoda kot Zrajo naslove knjiK*jp,f' je biti Slovenec i' rad, katerih avWu postavljajo nimnega Slovenca, domoljuba zaščitnik tiste generacije, ki je Hvala lepa I ^nik, 11. novembra 1993 stran 9 kmetijska panorama ijšnjif iaild o proračunskem memorandumu za leto 1994 Kmetijstvu ustrezno mesto Jesensko oranje se iviisl pih«' P« jesenski setvi in spravilu pridelkov se začne priprava za setev jarih poljščin. Najpomembnejša naloga, ki jo morajo storiti kmetijci pri osnovni obdelavi (at, je jesensko - zimsko oranje. Le-to je predpogoj za dobro pripravljeno setvišče in dovolj visoke pridelke. Pomen jesenskega oranja F gospodarski politiki i.)’ IC telesih državnega zbora že nekaj časa poteka raz- S iD^Miaa parlament tudi sprejel. O tem dokumentu .se bodo pred * $Drei<*TnnTii kp krpculn rnnpnin in nplcut^ri celo Tiraviio. 'AIDR 'C " » lloto* I*® njem tudi preizkušala trdnost sedanje vladne koalicije. uvršča med tiste evropske države, v katerih je delež Proračunskem memorandumu za leto 1994, ki naj bi ga še sprejemom še kresala mnenja in nekateri celo pravijo, realno zmanjšal za iO odstot- usmeritve tudi v že sprejeti kov, s spodbudami pa naj bi strategiji razvoja slovenskega predvsem pospeševali nakup kmetijstva, zato je Čas, da jih kakovostnega skega materiala za poljedelj- reprodukcij- začnemo uresničevati. inil5 ■S'!' J «“i bruto domačem proizvodu izredno velik, zato si je '1“ delež začne zmanjševati. V letošnjem ij,^ ^iT odstotka, s postopnim zniževanjem pa bo že Sat- dosegel 45,3- odstotni delež v družbenem proizvodu, itii S*® zniževanje postopno, saj je že za prihodnje hj *iden« znižanje deležu odhodkov javnega sektorja na Takšno znižanje bo seveda mogoče doseči le Hrijem Vseh oblik javne porabe, tudi proračunske. o tistem delu proračunskega stvo in živinorejo. Ukrepi bodo memoranduma, ki govori ki usmerjeni v preustroj kmetij- o kmetijstvu, so seveda najbolj ske proizvodnje, tako da bi se temeljito spregovorili v odboru zmanjševale njivske površine za kmetijstvo in gozdarstvo dr- za pridelovanje krmnih rastlin. žavnega zbora ter celo predla- rejo govedi pa bi preusmerjali gali, da se celotno poglavje na- na območja s samo travniškimi domesti z novim besedilom. h. površinami. Takšna kmetijska Ekonomska politika v kmetij-politika za pomurske kmetijce stvu mora bili usklajena s stra- Ki 1(1 proračuna za leto 1 ■ ‘1^2 njim ponovno pre- |li planiranje. **J t visoke inflacije ni \V zadnjih letih, letošnjim, so se jlW v vladi posluževali re- pa so v p t’^li'ki t- p®'®’'! nominalni ■ fj *' bodo spremil ‘(tugitni besedami proračuna, že za pa so v prora- zne- posameznega ministrstva. ni ravno ugodna, saj je dejstvo, tegijo razvoja slovenskega da ob sedanji posestni strukturi kmetijstva, prispevala pa naj bi Razni poskusi in izkušnje nam govorijo, da jesensko oranje pozitivno vpliva na povečanje pridelka jarin. Jeseni preorana tla so sposobna zadržati bistveno več vlage kot nepreorana, in te zimske vlage ne morejo nadomestiti nobene poznejše letne padavine. Z oranjem se poveča volumen tal (makro in mikropor) in s tem kapaciteta tal za vodo. Spomladi, ko se voda zadrži le v mikropo-rah (kapilarah), mafcropore pa se napolnijo Z zrakom, se vzpostavi ugoden vodno - zračni režim. Večkratno zmrzovanje in odtajani« vode v tleh vpliva na drobljenje strukturnih agregatov in zato so taka tla po spomladanski obdelavi rahla, grudičasta in godna za setev jarin. Obdelava jesenske brazde je enostavnejša in varčnejša od spomladanske. Pri jesenskem oranju lažje zaorjemo hlevski gnoj in rastlinske ostanke, hkrati pa uničimo plevele, ki so vznikli po strniščnem oranju, Zaoravanje mora biti kvalitetno brez ostankov na povišini, tako se lahko prične mineralizacija organske snovi v zemlji. Jeseni je možno zaorali 1/2 do 2/3 NPK gnojil za določene poljščine (predvsem za sladkorno peso). Globoka obdelava je pogosto tudi nieliorativna, saj $ tako obdelavo zrahljamo enega ali več nepropustnih, zbitih slojev. Tako izboljšamo mehansko sestavo setvenega in koreninskega sloja. govorijo, da jesensko oranje p^^di fa j' bodo spreminjali. .i “•ugimi besedami po-C.<** bodo imeli vsi prora-porabniki že vnaprej na- obseg sredstev s tem pa se bo močno povečala obstoječih kmetij ni možno predvsem k izboljšanju polo-tudi odgovornost posameznih ----- -------->-------------------. uporabnikov. Kar zadeva tisti del proračunskega memoranduma, ki govori o kmetijstvu, naj zapišemo, da bo ekonomska in so- večjem obsegu razmišljati žaja slovenskega kmetijstva pri o tovrstnem preustroju. Gove- vključevanju v mednarodno doreja predstavlja na tem območju še vedno največji delež v dohodku od kmetijstva in tako bo moralo ostati tudi v cialna politika na tem področju zagotavljanja socialne varnosti tudi v letu 1994 usmerjena v za- gotavijanje osnovnih razmer za stabilen in medsebojno usklajen razvoj. Koliko bomo iz tega naslova potegnili v Pomurju, '.t: .d# _ j-ji 23 posamezne na-'JtnejeDa. Tako bodo I 'tt® posamezna ministr-toSno določena ’ba. VstaV-i iTSo«' pfckor-ujitcv postavki pa bo ® prihrankom na "5 F^tavti. Torej bo |1^ [ raZnnrnianiA -7nz\tro« a r J 'ft razporejanje znotraj Čas oranja Jesensko oranje ne sme menjavo. V odboru za kmetijstvo so tudi predlagali, da bi subvencije za kmetijstvo v letu 1984 ohranile realen obseg iz v prihodnje. Pa ne le zaradi letošnjega leta, vendar je od kmetov na tem območju, pač bor za finance in posojilno- denarno politiko vse predloge pa tudi zaradi živi Isk opre delo- skoraj v celoti zavrnil. Strinjal valne industrije, ki jo tu že pa se je s predlagano zaščito biti opravljeno prezgodaj, da pleveli v ugodnih pogojih ne bi ponovno vzkalili, in ne prepozno, ko so padavine izdatnejše in tla premokra za oranje. Jesenskega oranja ne opravimo za vsako ceno. Če nam vremenske razmere in stanje zemljišča tega ne dopuščajo. V takem primeru lahko naredimo več Škode kot koristi, saj tla z gaženjem preveč zbijemo, kar vpliva na strukturo neugodno. Prav tako ne orjemo, če so tla presuha. Na nagnjenih terenih lahko pride do odnašanja tal (erozije). Če so tla zorana, zato jih puščamo ne zorana in pokrita z rastlinskimi ostanki ali pa jih orjemo počež, Če je to mogoče. Jeseni prav tako ne orjemo plitvih tal. imamo, Slovensko kmetijstvo potre- ostaja vprašanje, saj je težnja, da se poveča del sredstev, ki jih buje tudi celosten sistem tržno- —'■-------j- cenovne in zaščitne politike, bomo namenili podpori kmetij ske proizvodnje na tistih pride- v memorandumu pa je predvi-■ - ...... deno, da bomo s takšno poli- tiko omogočali ohranjanje rav- lovalnih območjih, kjer so po- goji gospodarjenja omejeni. Obseg sredstev, ki jih v prora- čunu namenjamo za subvencije praševanjem notežja med ponudbo in pov- na domačem v kmetijstvu, se bo v letu 1994 trgu. Ne nazadnje so takšne ^^dalizinma lesno-gozdarska zadruga r Gornji Radgoni \ pomoč gozdnim posestnikom domače kmetijske pridelave z necarinskimi ukrepi, pa tudi s predlogom, da se odkupne cene mleka četrtletno prilagajajo revidiranim stroškom prireje. Odbor za kmetijstvo je sicer predlagal, da naj bi odkupna cena dosegla popolno pokritje pridelovalnih stroškov, vendar odbor za finance 100-odstotnega pokritja ni potrdil (vlada je namreč predlagala 80-odstotno). V matičnem delovnem telesu so namreč mnenja, da s tem ne bi smeli bremeniti proračuna, pač pa bi sc morali tudi sami kmetijci Globina in vrstni red oranja Globina oranja je odvisna predvsem od tipa zemlje, klimatskih pogojev, intenzivnosti gnojenja in od poljščine. Težje zemlje jemo globje in najprej, najpozneje pa peščene zemlje. Peščene „... lahke zemlje lahko orjemo tudi spomladi, saj slabše zadržujejo vodo in so prej primerna za obdelavo spomladi. Težja tla obdelujemo na daljši čas pred setvijo, ker potrebujejo več časa, da se uležejo in so aktivna. Glede na poljščine najprej zoijemo za sladkorno peso na globino 30 cm, potem za koruzo ti a 25 cm, legumiuoze, jara žita in nazadnje za krompir na globino 20 do 25 cm. or-oz. Oh*. “ ra)L fej^crejemanju nove IJ iff^tmbncjših zahtev lastnikov gozdov, da se sprosti trgo- je tako rekoč edina na tem jiij iu^ tesojn. To zahtevo je zakon upošleval in zdaj so proda- območju, že zdaj sega prek (f* sortimentov povsem samostojni pri svojih odloči- občinskih meja m kot pravi v okviru etata in davčnih obveznosti, ki jih imajo direktor Miha Strah, so pn-S?'**'!! lesa. Vendar se zastavlja vprašanje, ali so resnično pravljenj pomagati m sveto-J in ali trg ne omejuje njihove svobode. Vedno večje vat, vsakemu gozdnemu po ■t J____A___________nonudba Bozd- sestmku, ki to potrebuje. nove gozdarske zakonodaje je bila ena od druga v Gornji Radgoni. Ker _______...^ A__ tiaVrN Arlirtta n-a »Atn bolj posvetiti vprašanjem. kako znižati stroške reje krav molznic, saj vseh možnosti pri tem še niso izkoristili. LUDVIK KOVAČ T i>. Če poglabljamo ornico, to delamo postopoma pri več oranjih. Jeseni pa ne priporočamo podrahijavanja, ker so učinki dosti slabši, kot če to naredimo po strnišču, ko je v zemlji manj vlage. Na splošno torej velja, da težka tla obdelujemo na daljši Čas pred setvijo, ker potrebujejo več časa, da se aktivirajo, medtem ko so lahka peSCena zemljišča aktivnejša in slabše začrtujejo vlago in jih je zato potrebno orati čim bližje setvi. Zimsko brazdo je možno tudi grobo poravnati že pred zimo, predvsem za sladkorno peso. Tako dobimo spomladi homogen sloj. Če pustimo brazdo neporavnano, mraz močneje vpliva na zgornji del brazde, manj pa na njene spodnje dele in tako pride spomladi do precejšnjih razlik v hitrosti ogrevanja in osuševanja višjih in nižjih delov brazde. Zato po spomladanski obdelavi opažamo pasove vzdolž oranja, ki se razlikujejo po zdrobljenosti, vlažnosti itd., kar povzroča neenake razmere za kalitev in vznik. Zapiranje zimske brazde je možno tudi zgodaj spomladi, takoj ko je možna obdelava in so tla primerno suha. Za ta ukrep uporabimo vlačo ali lahko brano. Kmetij s ko-svetovalna služba pri ŽVZ za Pomurje .M. Sobota: KAREL HARI, dipl. ing. agr. I Več za kakovost neorvaiiizirami ponudba gozd- sestniku, ki to potrebuje. - - • •• t-’--1" —Lastnike gozdov želijo sezna- '^H^bila____ k* izpolnjuje pričakovanj, saj je v Sloveniji več X,.’L gozdnih posestnikov^ ki nastopajo največkrat po- JJjO. oeorganiziranosl pa izkoriščajo trgovci z le- lahko zavarujejo svoje po ...-■»1.. -----------JV _ i—--SUrtirt dn T«hfitmpv V n m niti predvsem s tem, kako ^i, p^****^ velike ponudbe cesto prihaja do zastojev v pro- slov ne interese, kako naj ra v- veilKe ponuuue VeMO urmnj« r-- , , . mirujejo, nemalokrat pa les prodajajo tudi pod najo takrat, ko je ponudba gozdnih sortimentov zaradi t, H.****š) sečno sezono je gozdov opo-»[jL “Hj morajo vedeli za polo- ? ^^Drei za svojega polo- L Sjb saj bodo le tako pravilne od-Jšjhe; ^‘»venski trg je pre- 's', ^t'^lris ■ ■^fttaCa les tf*. Pf** snretn V krizi in v. ] Danes je martinovo in I klokotanje v soditi je prenehalo. Za Martina pravijo, da mošt spremeni v vino, ia letos bo to skorajda v celoti držalo. Trgatev je bila prej kot običajno, saj so najbolj neučakani tudi srednje-pozne sorte začeli trgati že konec septembra in vino se je zdaj že zbistrilo. Tisti, ki s trgatvijo niso hiteli, so tokrat bogato nagrajeni in strokovnjaki pravijo, da bo letošnji vinski letnik eden boljših celo v tem stoletju. Sladkorja se je v grozdju nabralo veliko in pri listih, ki so grozdje trgali v drugi polovici oktobra, bi že skoraj lahko govorili o poznih trgatvah. Prav posebnim trgatvam pa bodo morali vinogradniki v prihodnje namenjati več pozornosti, saj bodo na trgu lahko uspešni le s kakovostjo, saj je tudi zdaj ponekod Se veliko zalog lanskega vina normalnih I specializirana trgovina— B* Z orodjem in stroji za polagalce ploščic vam v sodelovanju s priznanimi italijanskimi proizvajalci v svojih razstavno-prodajnlh salonih ponuja KEDR Stresnih (lubadar. razmer - 3 KEOR * stenske in talne keramične plošče • armature • zaščitno-okrasne letve za keramiko • tuš kabine 1) ptav spretno izkoriš-'4^ trgovci. Cc sc je Sloveniji z izvozom »•i- ■ rd j« '‘j i^’****^ nekaj več ij i-. JIh JIGtSnj VGG i® njihovo sNrAC A- Itrepko preše- h.'?J Vexx? Ti so TMlj ali kosali z večjimi odkupovala. 'Ml e - ~ InKVn, v, doslej lahko uvoz) večja od povpraševanja, na voljo pa so jim tudi evropskega trgo- Svoje interese so . n,. tLp,. p,, pt uveljavljali prek temeljnih mlada država Še ganizacij kooperantov, , ••OH pravnega reda, njihova ukinitvi pa naj bi se zadružništva, jih u J raaniziranosti ni lahko pokličejo po telefonu, kol J j"?' f zadruea v Po- številka je 62 188, saj so za- Ov ' kigozdnih prišlo m e m ^rpanizitati drugo ustanovili prav z name-, ' ki so zdaj boli miiTju l.i sk’i S ---------------. da pomagajo gozdnim a tui trgu pa |C Ptavnega reda, je tudi i,.j razdrobljena, Ji it^ iltiiL*°l' 3(1 tisoč gozdnih prišlo Lf- 1 i fbfln' ki tn Kr-tli miiTiil b, lfx Vn/inerantOV, ” - • a or-po z drugimi informacijami. Tisti, ki želijo spoznati pomen It -31 fnilTjU . — pts„sx j sami sebi gozdne posestnike, je speci iit ^f®Pb5čeni sami sebi gozdne posestnike, je speci _ ^tejo enakovredno alizirana lesno- gozdarska za posestnikom. L. Kovač trgatev. L. K. I -t PlTTT Oh, sveti Martin, če že mošt spreminjaš v vino, spremeni še staro vino v novo! r‘ i.inj I i/L >.N O Območna bolnišnica v Murski Soboti opravlja ho-spitalno in specialistično dejavnost za potrebe štirih pomurskih občin. Po zadnjem popisu prebivalcev leta 1991 je imelo Pomutje 129946 pre- kot ostali deli Slovenije v sestavi Avstro-Ogrske in delili njihovo usodo ter bili z njimi kulturno in gospodarsko po- vezani. Slabe prometne zveze, sestava gospodarstva in oddaljenost od večjih go- bivalcev, ki živijo na površini spodarskih središč pa tudi 1337km^ povprečno gostoto < 97,2 prebivalca/km- (Slove-nija 97,I/km‘) in s povprečno . 3,4 člana gospodinjstva (Slo-g venija s 3,1), Občina Murska Sobota je imela 63744 prebi-0. valcev, Lendava 26143, Gor- tema dvema občinama niso dajale posebnih možnosti za precej drugačen. Prekmurje je delilo usodo in položaj najbolj oddaljene province. Zemlja je bila skrajno razdrobljena na pregosto naseljeno prebivalstvo. Po madžarskih zakonih so vsi otroci dedovali posest v enakih delih. Po priključitvi Prekmurja k Sloveniji je sicer prišlo do 1 starejši od 55 let. Ti starostni skupini pa imata tudi znatno večje zdravstvene potrebe. Po drugi strani pa ima Pomurje med regijami v Sloveniji najmanjši odstotek ljudi v starostnih skupinah od 15-65 let. Kljub temu je od- ne morejo ustrezno obdelovati. Med socialnimi boleznimi je bila tuberkuloza v Pomurju izstopajoče visoka še v sedemdesetih letih in po 11. svetovni vojni med najpogostejšimi vzroki umiranja ljudi. sebno Py2'‘‘«tfaci'^'^ V službo, Z uvedbo te nov v zdravljenju tr^jj.;ii. ir^| smo ga uspešno Obolevnost staja vedno bolj, f’gio**” obolevnosti drugi", ("V ► 14 ,> ■ tr ■''H. A i obolevnosti drugih cev. Loči pa se zlasti r... logiji, ki jo povzroča stvo z zoonozami ki prehajajo od žival' *■ 5 veka) in boleznimi števila starih ljudi, k' nih poslabšanjih '^oiTr‘hitipjn hospitaJtž®^ Zaradi Jgospod2’^^r.tii3‘Mj ran19 ^Inv^.niiC • 'e m so postale najporoeintip^J piranja Slovenije preusmeritve Balkanu so ceste metne žile Slovenijc^^ 1 _ - frnSp-J^'? J nja Radgona 21315 in Ljuto- j mer 18741. V Pomurju je bilo 1 leta 1992 144650 zdravstveno 1 zavarovanih oseb. Za skoraj | vse prebivalce Pomurja je f Splošna bolnišnica Murska I Sobota naj bližja bolnišnica. 31. 12. 1992 je razpolagala g s 512 posteljami, kar je 3,94 p postelje na 1000 prebivalcev. Imela je 704 stalno zaposlenih delavcev, kar znaša 1,38 na posteljo. Glede na sedanjo velikost in pripadajočo gravitacijo spada po merilih Svetovne zdravstvene organizacije med optimalne bolnišnice. Demografske, socialne in zdravstvene značilnosti Pomurja „ %' r.l .1 ’ « S Ml IS s z Splošna bolnišnica Murska Sobota leta 1893 Bolnišnica v Murski Soboti po 2. svetovni vojni. razvoj. 'Vrsto let so namreč bile vse Štiri pomurske občine na repu gospodarskega razvoja Slovenije in po bruto nacionalnem dohodku na prebivalca med zadnjimi desetimi občinami. Po podatkih iz leta 1990 je bil gospodarski položaj v občini Gornja Radgona in Murska Sobota precej iz- Prebivalci radgonske in iju- , boljšan. Razvoj Prekmurja toiperske občine so Joili tako ’ ----------' ' agrarne reforme in s tem do delne ublažitve socialnih razmer, revščina pa je bila Se naprej huda. Izseljevanjc ljudi je bilo zato zelo veliko vse do današnjega dne. Posledica migracijskih gibanj je zelo neugodna demografska struktura prebivalcev. Pomurje ima med regijami v slo- . ,, - ■ . t H veniji daleč naive^ji odstotek , v sestavi Madžarske je bil Ljjudi, ki so od 15 ip * JI J stotek nezaposlenih zaradi gospodarskega zaostajanja v Pomurju ves čas naj višji v Sloveniji. Prvih 10 let po vojni je bilo Pomurje kot kmetijsko najbolj razvito območje v Sloveniji ropano zaradi obvezne oddaje. Cene kmetijskih izdelkov so bile v tem času na prostem (»črnem«) trgu tudi do desetkrat višje kot odkupne cene. Žal je Šele odprtje meje omogočilo izboljšanje osebnega standarda družin s posamezniki »na začasnem delu v tujini«. S tem pa so se pojavili novi problemi, predvsem veliko število osamljenih osta- Relativno visoka incidenca tuberkuloznih menmgitisov kot indikator kaže, se- danje ocene o gibanju tuber- kuloze preoptimistične, Otroke so morile številne kužne bolezni, predvsem pa črevesne nalezljive bolezni. Umrljivost dojenčkov in ma- lih otrok je bila po vojni katastrofalno visoka. Šele v se- iajši od' 15 ip * relih lju0i. na-kmetij ah, ki jih demdesetih letih se je začela gibati v slovenskih povprečjih. Posebnost slovenske patologije Je bil tudi trahom v Pomurju, V začetku šestdesetih let je bilo v lendav.ski občini še okrog 500 trahom-skih bolnikov. Za te.,bolnike smo imeli organizirano-po- pomen pa bo rastjo Slovenije in naraščal. Kot t ’ tavljamo velik {1; hudih prometnih tt"' ■' stopa tudi število P v kmetijstvu. , .J V Pomurju pa liko romskih naseiU^. kor povzročajo večje obolevnosti dodatno obremer^ dov zdravstvenega nja. v kmetijstvu. Kratka F lit'*' .W' I S 5' Kratka zg<^’jc« H;' razvoja v nujnih pri[tiiC' I V nujnih pritri^' teklosti premoŽ’’^ iskali boIniSnicnt: v županijskih »gjJ^lf Madžarskem v b , in Zalaegerszegv )ro.’'';XJ iskali (?( s z'desne strani vsem v Maribprf ;(nadaljevanja P' si li * J! 11. novembra 1993 stran 11 I kulturna obzoija 'Tisto, kar drega v oči tj ® ;^'e tudi itijrt klila esti- 1 Barthes, francoski pripoveduje v uvodu .'/'njo razpravo o fotografiji, mu je prišla v roke foto-Napoleonovega n)lty- 1^’ htaiu. »Gledam oči, ki so Isedale cesarja,« si je ponavljal 'es [ prevzet. V lendavskem Mnn Ogleda fea. razstavišču obiskova- JlJI. neku uči, ki gledajo y Istvan liagyinas, sicer J^hšovski zdravnik, razstavlja **lS»lj4ntn vot/o^nca. Gledam l^aferih Je sinjelo mrzlo ______________________ (5 ■■■ v kafere je . flOOčj rzi i-M zv/n ..J rt jn . ^^motnega spreha- oči, ki 5C? izjo- P fe. f. 1, I v •e’esanniie.« . i^^igvmasovih fotografi- n-k, Videti kot velike oči. V 1 f . A!, ■1 J kivL KOI veliKc oci, zaledenelih mlakic 'V. L., Ib- Ta dekonstrukcilski tl .dl K 7”^' dekonstrukcijski m tisto, kat s svojim »to ii hi*'t ’■ ^3f hT. •"^'Povedujc fotografija, {sporen. Vsai s stališča ® Stališča ll I Ji' * ': Za zeleni jezik (49) (14.-16. oktober 1993: Celje - zborovanje slovenskih slavistov; avstrijska Radgona - akcijska prodaja čevljev pri Konradu) Od 14. do 16, oktobra so se v Celju zbrali slovenski slavisti na vsakoletnem srečanju, t.i. zborovanju slavistov, na katerem so se seznanjali z novimi strokovnimi in znanstvenimi spoznanji o književnosti, jeziku in književno-jezikovni didaktiki, Ta ožje strokovna vprašanja za širšo javnost seveda niso zanimiva, pač pa utegneta njeno pozornost pritegniti dva dogodka: obisk predsednika države Milana Kučana na zborovanju in okrogla miza o položaju slovenščine v novih družbenih razmerah. Prvi dogodek, ki ga nameravamo predstaviti tokrat, dokazuje, da se nekaj premika tudi vjezikovni zavesti političnega vrha slovenske države. V petek, 15. oktobra, je namreč g. Kučan štirim soustvarjalcem Slovarja slovenskega knjižnega jezika podelil visoka državna odlikovanja: Francu Jakopinu srebrni častni znak svobode R Slovenije za izjemno delo na področju jezikoslovja, še posebej pri SSKJ, Mileni Hajnšek-Holc, Mariji Janežič in Jakobu Mullerju pa častni znak svobode R Slovenije za delo pri nastajanju SSKJ. Dejanje je sicer večplastno m ga je tako mogoče tudi razlagati, ne glede na to pa je mogoče reči, da na simbolni ravni pomeni priznanje jezikofslojv-nim prizadevanjem na Slovenskem. Glede na to, da si predsednik Kučan govore piše sam, smemo verjeti, da ni bila le nujna priložnostna vljudnost, ko je v nagovoru slavistom med drugim menil, da je nevzdržno zapostavljanje materinščine, saj je »jezik duša naroda«, Tudi je predsednik zelo jasno ponovil misel, ki se je zaveda vse premalo Slovencev, da smo namreč svojo kulturo skozi stoletja ohranili tako, da smo ohranjali in negovali svoj jezik, in poudaril pomembnost jezikoslovnega dela z izjavo, da nam delo naših jezikoslovcev daje zanesljivo vstopnico v svet, ki nastaja. Žal premnogi državljani R Slovenije o jezikovnih rečeh ne mislijo tako, kot njihov predsednik, pa naj so njegovi politični privrženci ali nasprotniki. Dokaze za to ponuja naš jezikovni vsakdanjik, V M. Soboti (morda Še kje) so za naj novejšega poskrbeli tisti, ki so brez jezikovnega sramu naročili in dovolili/omogo- ArtAiEnr’ Fotograf ife '"'il podnaslavljal. Čili razpečanje nemščini pisanega reklamnega letaka trgovine -a i.t . r— govorijo vtisa. Fotografija o nak- \ --------- -preprosto: to je lli. 'f. tsT .o... f V-*!!,je na fotografiji. ^ti, ob fotografije. se ”^iJ L^riruv.- riiej in oa ujej nzreš Ih-.. ’■ du ■n.ie Vanjo umestiS svoje z njo. Fotografija i in z neko skre- ' s čevlji Konrad iz avstrijske Radgone. Občani smo ta letak našli I v svojih poštnih nabiralnikih, lastniki poštnih predalov pa tudi v le-teh. Prav slednje dokazuje, da je ta reklamna akcija na tleh slovenske države potekala z vednostjo in s pristankom pošte O2- L odgovornih ljudi v njej. Kowa Bad Radkarsliiirg PARKKAUF idhsForstingn'- Hoter - Bttfi 'Si r“ '^ovo rvpiouuvirn ^ltta[ Zgodilo samo * js njen pogled Xi7^^'eni oziru prazen. STIEFEL-AKTION vom 14. bis 16. Oktober 1993 .p S” govorjenje o njej stopi na »r Alle AKTIONS-STIEFEl zum SONDERPREIS! Iti Si|- »i sploh J Ijitt/ ntaSa de k S vtinio 1^ ni važno. dekonstrukcija navsezad- Vemo, če Hagy-^7 'J*^tarij ni posnel kje <1 " ’s r''-**- - "J-v mestu nastankov t*Sbki .... ... ilErirrv. nasranKov drugih fotografi- (u 'bftžncist. da fotogra-tk ; enkraten do- neskončna. Naša in- k niti : rriožnosti vseh R jj. i^rpretacij. Za nas je ’* Ih/’ Pokaže na fotografijo i R,; fo je tO'-, pač spomina na neki »> f ^»poinina na neKi P' hekaj, kar smo že L b drug je na enak ali J)' zaboli. Morda je izraz dregne v resnici od vseh najboljši- Hagymšs razstavja tudi barvne fotografije Mure. Na teh fotografijah je mogoče. »Punctum fotografije je tisto naključje, ki me na njej zbode.« (Barthes) Iz pogleda nih »čistih umetniških fotogra-na fotografiji - kajti pn teh Ha- fijah«, o katerih smo govorili gymžsovih fotografijah gre zgoraj, uporabiti celotni par v resnici za poglede, ki se jim '^mnnim.mjnrnjtn Kai i? sm-ne moreš izmakniti - prileti drugače kot pri tako imenova- studium-puncrum. Kaj je stu- dium? To je tisto na fotografiji, v fotografiji, do Česar čutim »nekakšno obče zanimanje, včasih ganotje, katerega čustvo spomin na neko naključno srečanje s podobnim prizorom. Barthes na fotografiji Joči dva elementa. Enemu reče stu- pa prenaša razumski pretvornik dium, drugemu punctum. Vse moralne in politične kulture«. fotografije v tej Črnobeli seriji so izključno punctum in težko je zdaj razmejiti in določiti, kaj vimi namerami, harmonTSi/se nas privede do naslednje trdi- povezati z njim, se strinjati tve: Na fotografijah so punčice z njimi ali jih spodbijati, vselej » 'Priznati studiem, pomeni, usodno se srečati s fotografo- povezati z njim, se strinjati časno s smrtjo tudi rojstvo ali prerojevanje. (Nekoč je rekel, da pride domov od neveste Mure pogosto ves blaten...) Punctumov v teh barvnih fotografijah Mure je tako rekoč neskončno. Tisto, kar te iz njih zadene, je lahko enkrat en sam bel cvet cvetoče akacije, ob katerem se spomniš nekega sesljanja medu; drugič je lahko košček plavnega lesa, ob kakršnem si se nekoč spotaknil; in spet drugič je lahko spomin na vonj mehkih vrbovih neder - ko te zadene pogled iz debla vrbe. Razstava je odprta vsak dan. ŠTEFAN SMEJ SI-.I.' ŠDAMENljHERMN >’'Žl Slir.l.. r«i > Jrli^ fe-Si Shed fel 59 S'.c!j elel ^>elal Sndal Shrl«! S««fel Vfi Sir, il^le dveletnice za otipavanje K' Spominjam se ll' 11 Za nemškega selektorja dr. Schneckenburgeija mala Lederstielel und Stieflelten itcitt 1,190/ und 790, RUT 390,' Sbelel beder stett 890,-und 790/ P KINDER i Stiefel M unt 490,-r " 490,- t fi.-i i-Sbelel U-i Sl. [Si^- versch. Modelle Ifcir; k:.7L, 1W nur 280,- 390,- liri Sl. ^•’Si, AcI 5i. Sil >•«1,1 »i ^1 Bh.l.i F' 5" ■I' Auch HolDSchuhe zu Superoreisenl I šiiFl-l' t,i.»lel - * pr-rai afal Sl' $i.«fel k if i> (t I« r 11 f |P V « « ► M J 4 I, k' r 'H,i’*^*šlii galeriji je do 29. novembra odprt 11. medna- '^t>ale male plastike. .'®hko razstavljeno? to sprašuješ. Tvoje vprašanje 1______________- r>^,«rz1rkVamvl j I ) j ^'' ih’Ne’'s7" . ^i''htč, ’‘'i{ejSe od dveh je izraz nekega zmrdovanja. ^^oji recimo mu laičnega jmidLiVB- ''' ploskvi, ki je nja, češ tudi sama bi lahko ''^dratnega me- prinesla sem neke kose lesa V”'-! in/ primeru, da je in jih prepletla z žico. ^Saj^^st^l^cija, kolahko '- I—u...,-va hm. Sloven- v-2 L‘^^‘''“cija, KO lanKu ''Ubična metra. Mala plastika, hm. Sloven-IlSk ski selektor Franc Obal piše, n; plastika? Tisto da je to med drugim tisto, na . čemer se pozna sled Človeške roke, ki je dosegljivo Člove-'-I kan. ^ribična metra. |>r kiT,- plastika? Tisto opisa- M K ...J Skemu prijemu, ki je hap- •» v P'“' **■' g® I®*’*'*’ postavljaš \ S? resnici vse, kar in prestavljaš, ki je povezano 1 ''ern. zakaj me s skicoznostjo. ki je hap- plastika nima definicije, imanio pa odgovore na vprašanje. kaj je. Pomenila je skico, bež^n vtis, zaporedje. nima Federico Fellini f- ■" I 1 I Že nekajkrat smo se imeli priložnost seznaniti s podobno reklamno ponudbo avstrijskih trgovcev (npr, letak, na katerem je trgovina Zagavec kupce seznanjala s svojo ponudbo izdelkov elektronske tehnike in zabavne elektronike, ali pa letak trgovine Fidler in Gomilsehak z reklamo za kosilnice) in vsi so se potrudili (sicer manj kot bolj uspešno, pa vendarle) le-to sestaviti v slovenskem jeziku Zato dejanja trgovine s čevlji Konrad ni mogoče označiti drugače kot omalovaževanje in nespoštovanje slovenskih kupcev. (Kdor ne spoštuje naše jezikovne integritete, tudi nas ne spoštuje! Hvala za takega trgovca, ki v nas vidi zgolj nerazpoznavno potrošniško gmoto brez, tudi jezikovne, identitete!) še večjega obsojanja vredna je »pomoč« naše pošte pri tem omalovaževanju slovenskega jezika. Vsekakor bi si tisti ljudje aa pošti, ki so dovolili razpečevanje sjx)mih tujih letakov preko poštnih predalov, morali prebrati ustavno določilo, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenski, na dvojezičnih območjih, kjer živita madžarska oz, italijanska narodnostna skupnost, pa poleg njega ša madžarski in italijanski. V prihodnje pa ne bi bilo odveč, če bi tudi ustrezen občinski organ v podobnih primerih stopil na prste kršilcem ustavnih določil. FRANCI JUST masovno produkcijo.. .tisto, ki se otipa. »Mala plastika je preizkušena v okrožju naše neposredne telesne izkušnje. Zadeva doseg naSe roke in bližino enega samega koraka.« Avstrijec dr. Fenz govori o »koščkih resničnosti«, v določenem primeru je lahko mala plastika etimologija >^o izvoru umetnine«. Za Čeha Jano Ševčiknvo in Jiržija Šev-čiha je mala plastika izraz zmožnosti, da se odpoveš velikim idejam, da si zmožen poudarili banalnosti in se odpovedati heroizmu. Za Hrvata Koščeviča se na mali plastiki preverja veliko, ker je oblika gostejša in energija močnejša. Je tipanje dovoljeno? Načeloma da. Vendar se ne smejo tipati (Bernarda). Kaj je hapheno? Tisto, kar je na voljo za tipanje. STEFAN SMEJ (i •'i VI ll kulturni koledar V nobenem drugem filmu nismo videli tako lebdeti kosmov vrbove vate kot v Fel-\ linijevem. V nobenem drugem filmu nismo tako jasno videli, da je bila naša mladost kot mladost drugih dečkov. Amarcord, Federico Fellini. Rojen je bil v Riminiju, leta 1920, umrl je pred kratkim. Nobenih drugih datumov, nobenih naslovov filmov, vse drugo je spomin. Amarcord. ŠSM Razstave MURSKA SOBOTA; V galeriji si lahko ogledate plastike 11. mednarodnega bienala male plastike Razstava je odprta do 29. novembra. GORNJA RADGONA;V knjižnici pri Ljudski univerzi si lahko ogledate likovno razstavo akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Razstava bo odprta do 26. novembra. RADENCI; V galeriji muzeja Radenskeje na ogled razstava del likovne kolonije fundacije Rembrandt in Radenske. Razstavljajo Marjan Gumilar, Sandi Červek, Zmago Jeraj, Zdenka Žido in Lojze Logar. Ogledate si jo lahko do 15. novembra vsak dan med 10. in 12. uro ter ob sobotah med 15. in 17. ure. Od novembra je ob nedeljah zaprto. LENDAVA; V grajski galeriji razstavlja svoje fotografije Hagy-mas Istvan, rojen v Novem Sadu, živi in dela pa v Prekmurju. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja Na ogled pa je tudi stalna razstava Oioris, ki jo posoja soboški muzej. DUNAJ: V KunsthausWien so do 21. 10, do 27.1. razstavljeni kipi, risbe in tapiserije Joana Miroja. Prireditve gornja RADGONA: V soboto, 13-novembra, bo ob 19.30 v dvorani TVD Partizan koncert skupine Demolition group iz Ljubljane, predskupina bo M. L L, K. iz Ptuja. Kino PARK Film ZADNJI DOBRI MOŽJE si lahko ogledate 16, in 17. novembra ob 19. uri. Igrajo Jack Nicholson, Tom Cruis« in Demi Moore. stran 12 vestnik. 11. novembra ne zgodi se vsak dan Sto metrov sušija Paradoksalno je, da je suši, znana japonska narodna jed, prišla v Guinnessovo knjigo rekordov po zaslugi Kitajcev. Na Tajvanu so namreč pripravili ta več kot 100 metrov dolgi suši, ki ga jc imel čast razrezati oče tajvanskega predsednika. Da ne bo pomote: jed so kajpada pripravili japonski kuharji, ki so jih »uvozili« posebej za to priložnost: torej ni razlogov za kakšen resnejši meddržavni spor. t j “ Angleški šesterčki, ki so maja privekali na svet, so po petih mesecih skrbne nege zapustili bolnico. Njuna starša sta se poročila šele junija. Socialna služba je namenila za različne oblike pomoči šesterČkom 55.000 funtov na leto. Aforizmi v Od tega dne ne pričakujem drugega, razen da mine. * Kadar si čisto na dnu, ti preostane te še tolažba, da navzdol ne jjre več. * Karle so vedita dobre, le da so včasih slabo premešane. cija. * Tudi do Parnasa pelje bližnjica, imenuje se zveza in protek- =i^ Tudi to se nam maščuje, da smo se v preteklem obdobju učili več latovščine kot latinščine. + Šport je način pohabljanja ljudi, katerega osnovni cilj je boljše zdravje. * Ce je bil Hollytvood nekoč tovarna sanj, je sedaj zagotovo tovarna halucinacij. * Celo zelo neumen maček hi bil lahko profesor na pasji šoli. BORIVOJ REPE nnA^ruuifMaikisnJutnruvii Tri dni prl^ kak svej£ na grobovaj, je bi 1 Qu je bi lou tekmovanj e odprtja meOnarodnega bienala rpd 1 e Sabotj v plastike. prižiganji ga leri j’ i OkouI1 toga jp Bela mou velke nevonlB s svojin sousidon. Dugo n J emi J e mogo plastični Izd&lkof* tolrnač iti* Pd ka zaj J e tou nedo nej ražStava razstavi ali galeriji pla&tičrie 1 agve pa cisterne pa kadi tak kak v j eseni * gda so bilij ka gospoLtd Peterle prijde soborki dnevi« tou j e otvori tet toga, ka bi doubo k akio p 1astično kad , pa plastične pripomočke za pretakanje vina. Je pravo, i^is lo, zavolo drujge ka minister tildi meti k šterin prema 1 o. pijačo, J e Bela njemi drujgoga, । tej g 1D z e izdelek. zagvuSno ma gorice pa klejt. Vej pa more ti tej vsi k njemi nazaj prijdo na obisk, že vse un odo, te de njemi par lagvof vina je raztolmačo, I nej samo škaf, pa k a T ou rouže. liki ka na vabi 1i J e obešalnik plastika plasti ka za tudi tudi gvar>t, kaj pa umetni^k i zd tOLt isto razstavo pijše v angleščini sculpture, dobesedno pomeni kiparstvo. je Dela mišlenja, k a nik a ne bi od kvara biJou, Cj Tek bi "bienale ma 1 e plastike”. kiparstva”, pa bi vse bilou bole jasno. ‘'bienale ma1 ega Tou, ka Sta pa Bela pa sousid vidla na toj podobno ne tistomi Takši pl&j zemej'p, ka ostane, razstavi, j@ pa bole bilou kak je tan 1 isena I I I podkoriti'dobra. gda njegova zdavanjska gda vido, I pol ena SOLLSid nanč na odpadi drvarnico SD nanč zrnje okoli potorjeno je pa ka najlepšoga zgrabi, piceke na dvorišči nas naivce tildi nešterni nej tak f kOp pa njemi šinjek zafekrne. umetniki pa selektori bnoure ktire majo. Kak dugo do nas ešče imeli'? OVEN BIK gor za k^k 2OV^, T^k Džouži« 1 Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest. To bo jMvsem upravičeno, saj dobro veš, da sl si s takšnim ravnanjem nakopala celo kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opravičilu. . On; Poslovni partner te bo sicer pošteno razočaral, vendar pa se boš kaj hitro uspel izkopati iz neprijetnega položaja. Pa še nekoga prav očarljivega boš spoznal in na koncu mu boš na nek način celo hvaležen. Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš pionovno A pobrala in pokazala v svoji polni moči In to ti bo prineslo prav f .■ presenetljive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Torej pohiti, tako v ljubezni kot tudi drugje. On: Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo in se raje odkrito sooči z nastalim stanjem. Razmere za kakšno resno naložbo se bodo le še poslabšale m kaj hitro se lahko znajdeš sam in brez denarja. dvojCka Ona; Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kot si si zamislila, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si mela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način. On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več. kot pa ti je pripravljena dati Da bi sl pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja. Natemoio usmeijen kompas Znanstvemki že približno četrt stoletja vedo, da imajo ptice selivke, ribe in mnoge druge živali aekakSen »magnetni čut«* s katerim se orientirajo na svojih dolgih potova- Zduj pa sta raziskovalca vedenja Živah Mary in Kenneth Able z newyorSke univerze v Aibanjju dokazala, da vsaj ena vrsta ptic - savanski vrabec - pred vsakokratnim poletom svoj kompas na novo usmeri. Vrabci, ki letijo iz ^verovzhodnih predelov ZDA na jug Mehike, se pri orientaciji ne ravnajo neposredno po položaju sonca, ampak imajo nekakšen polanzacijski filter za sončno svetlobo. Id je razpršena po zemeljskem ozračju. Z njima zaznavajo za človeško oko neviden teman pas aa nebu, la se proti soncu nagiba v kotu 90 stopinj. S pomočjo tega vodila lahko ptice vsakokrat na novo usmerijo svojo orientacijsko napravo. Svet je ponorel za dinozavri. Povsod so, v kinu, knjigah, na plakatih v trgovinah kot bonbončki in lizike, V modo so prišli tudi zadnji dinozavri, ki še živijo na naši Zemlji - varani na indonezijskem otočku Komodo. Komodoški varani spadajo v rod velikih roparskih kuščarjev in privabljajo na otoke reke turistov. Okoli 4000 jih je še, varuje, raziskuje in od njih živi pa enako število ljudi. »Pozor, zmaji,* je pred 500 leti neznan pomorščak napisal na zemljevid otoka. Ni se dosti zmotil, saj so živali, do 4 metre dolge in 50 RAK Ona: Prišel je čas, ko se boš morala dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se bo pojavil nekdo povsem tretji, ki ti uspe še tlodobra prekrižati tvoje načrte. Ob koncu tedna se ti obeta prijeten obisk On: Nesporazumi, kr so ti zdijo povsem nefiomembni, ti bodo dodobra pomešali tvoje poslovne načrte Drugič raje pazi na vsako malenkost, predvsem pa je Polje, da o Svojih načrtih ne govorjš naključnim znancem. Mumije v usnju Arheologi na Kitajskem slavijo, Fred kratkim so hodnem delu pokrajine a J A' ang odkopali grobnice it 475 pred našim štetjem- 'r pa so našli ducat mumij. bile obute, nekatere pasol^, celo oblečene v usnjene po^i nike in nosile polstene^^ bukc. Ženske so imels so t# za lase. Pokopanim grobni dodatek pustili njene listnice z zdraviIniffif*j Skl, tudi^ Na prsnem kolu in tre^ mumij se poznajo kirursm ki so jih staroki tajski njaki zaSHi z lasmi, nekaj je tetoviranih po obrazu. častna trupla so verjetno 3*‘' chcshi. izgubljenem Kot nalašč se sklada z modo dinozavrov, ki je obnorel^ svet ob premieri najnovejšega Spielbergovega filma. T*’!. avstralski otročaji Jamie, Kellj in njegova sestrica Mb*** Velikansko Lamiilt« so ondan v puščavi, kamor se hodijo igrat, našli čudno kilogramov težke, resnično pravi zmaji. Varani so mrhovinarji in se hranijo s svinjami, ptički in kozami. Hrano iščejo z dolgim, razklanim jezikom. Ko pridejo do nje, bliskovito ugriznejo in pobegnejo. Ugriznjena žival čez nekaj dni pogine zaradi zastrupitve krvi, ki jo povzroči strupena slina, Potein varani poiščejo svojo žrtev in jo požrejo. Svežega mesa ne marajo. Njihova požrešnost je neizmerna, saj lahko naenkrat spravijo vase tudi do 50 kilogramov mesa. Sicer pa so živali s kožo, ki jim kot oklep visi ob telesu, in z debelo kratkimi nogami kar okretne in hitre. Ker grizejo vse, kar jim prečka pot, se jih boji tudi lastni naraščaj, Komodoški varani so danes zaščiteni, na začetku stoletja pa je že kazalo, da bodo izumrli. zvezde vam kažejo LEV »EVICA tehtnica Škorpijon ■f ► I reč. V zadevo so se ’ arheologi, paleontolog if drugi strokovnjaki tet itieli. Re.s je jajce, v gudoviao ga je znesel t kanski prazgodovinski -■ji ptič«, ki je scveti! pred deseltisočletji i; i Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse to v nastalem jaoložaju ne bo prav nič pomagalo. Se najbolje je, da se prepustiš občutku; čustev pač ne moreš zatajiti in igrati nezainleresrrano osebo. On; Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi JO na ■■prijetno- večerjo, saj ne rnoreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko ogromno. Ona: Dnevi, ki so pred teboj, bodo polni čustvenih zapletov, vendar se nikar ne predaj. Vseeno pa se najprej postavi na čim realnejša tla, ker se ti fahko načrti zapletejo ali pa celo izjalovijo. On: Potrt boš, saj ti bo ljubosumje pustilo globoke rane. Pričakuješ lahko obisk, od katerega bo odvisna Se marsikatera stvar v tvojem ptjslovnem življenju. Pa tudi za zdravje bi lahko mak) bolj jKiskrbal. Ona; Včasih se obnašaš, kol bi bila edina na svatu. Ali le dosedanje življenje res ni še ničesar naučilo? Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, sai še za ta trenutek ne veš, kako se bo vse skupaj izteklo. On: (jdiočitev bo ostala predvsem na tvojih ramah, zato pazi na vsako izročeno besedo Nekdo ti že dalj časa koplje jamo, čeprav se ti rugače predstavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta škodila. SIRFLtC KOZOROG VODNAR Ona: Nenadoma te bo obšlo, da se ti godi velika krivica Kar ' brez skrbi, saj se ti ni treba prav ničesar bali, in nikar se ne /j pniožuj, saj niso ostali prav vničemer na boljšem; kvečjemu '"i obratno... 1 On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svoje neslabilrto finančno stanje, saj ne moreš večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaleti, ampak vso stvar terneljito premisli. Šele nato pa ukrepaj. RIBI li 1 II S II t II ■ rp ir ji izui’"*' prtu aes«n»uvunj> En« od njegovih ' čudno naključje, ig\-rode, fosilizirala- .j- šlo v muzej, mladi pa ■ to lugi pa bodo iskali in skovali naprej. I* I t t 6 fotograf je na ^jil« ladelphijt ujel w kttlesaija, odetega 1W s<(> pločevink od ****’ jž;K noležje lovi na f'*'; jiif kolesu. Posneli J I ni zvočen. Ona: Preveč se ženeš In poskušaš dokazati, najboljša. Pusti težave tudi osiahm, sama pa zanimivim rečem in za spremembo ludi uzivai- N* že dalj časa prav željno opazuje... la^ž On; Tokrat je rja tebi vrsta, da dokažeš sposobnosti Obdobje lahkomiselnega norčevahi j}Okazaii boš moral svojo pravo podobo, saj se sprotnem primeru zgodi, da jo izgubiš. t 1 1 I l s s: Ona; V tvoji bližini se bo spletla ljubezenska sploh ne bo všeč. Toda nikar ne povej lega nar s« lahko nakoplješ obilico težav. Raje mato počakal' h'*' vsaj malo ohladi „ On: Če se boS precenjeval, se tl lahko ^9^, pte"^P zameril precej vplivnemu človeku, ki se bo znal P nimaš poravnan maščevati. Tudi s prijateljico računov, zato se raje pazi. One: Bolje, da ne obešaš na veliki klin podvigov, saj lahko pridajo novice na povsem r S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo veno® .p .-nt “-d iiaio v uuij mirnin vooari. On; Postavi se na noga in sl zavihaj .-d*«**'-iS*' ,1 v_______,_____I_____________________*;i. Dninthl ‘ ostalo v bolj mirnih vodah. un; nuiiev ao na iiuga m vi .tvii.t,, ■■■ ■ -nCir-upaš, da se tl bodo načrti tudi uresničili. sicer za kratek čas zmedli, vendar pa se boš k Le pogumnol Ona: Ne poskuSaj ustvarjati videza, da i Una; in© posKusaj usivarjaii viuuzia, tako a1l tako na ho nihče vač nasedel. J« to preteklost vso prepolna kratkih avantur, ki so jf’ On; Malo razvada ti vsekakor ne bo škod]*^' -ijl iii* nekdanja »vlianisK^^^^fl tudi nekaj slabih posledic. popazi, da se ne vrneš na----------- , bo poskušal sporočiti pomemebno novico. stalno ne izmikaj. 1 1 j t ! 6 J k l, 1. 1. 11 '1 S M I' I* i: L |9S3| yggtntk, 11. novembra 1993 stran 13 za vsakogar nekaj ispS 13 TT Kbji' . leB /rti* ise« ib» lovri- Jiif ,|Kr tHilU ItJ' V* esi” I Svetujemo .Hrapave roke: Najprej temeljito umijemo z vročo vodo, smo ji dodali malo boraksa ali limoninega soka. Posu-^ne natremo z lanolinom. Da ne umažemo posteljnine, si nataknemo stare rokavice. Zjutraj so roke mehke in voljne. Za čiščenj« obraza in vratu je odličen pripomoček kisla smetana, kiji dodamo malo limoninega soka. Pri nekoliko '^Ij mastni koži uporabimo več limone. S kosmom vate si obraz in vrat dobro očistimo. Po takem čiščenju postane polt žametno mehka. Č« steklenice s steklenim zamaškom ne moremo odpreti, hitro segrejemo nad plinom ali nad prižgano vžigalico vrat, oa se steklo raztegne. Delajmo hitro, da ne segrejemo tudi steklenega zamaška. Lako pa tudi vrat steklenice ovijemo mokro vročo krpo. . Rumenjak nekaj dni ohranimo, če ga damo v skodelico 't nalijemo nanj mrzlo vodo. Posodico postavimo na aladno. Pred uporabo vodo odlijemo. ]l Zelje v loncu in lekarni Mlade, sveže glave zelja so na tržnici. Zelje ni le jed, ampak tudi dragoceno zdravilo, ki zdravi vse mogoče, od revme do želodčnih težav in vnetij. Cisti kri, pomaga pri hujšanju. Ima majhno energetsko vrednost. Ce se opečemo ali nas piči osa ali če imamo revmo, vzamemo večje liste zelja in jih potolčemo in damo na boleča mesta. Če imamo Čir na želodcu, si naredimo sok iz listja in spijemo vsako jutro na tešče deciliter do dva. Na mozolje damo skuhan zeljni list, kt ga zamenjamo nekajkrat na dan. Za prebavo je zelo dobra sveža solata iz zelja. Ce imamo bolečine v križu, na boleča mesta damo potolčene zeljne liste. Cuceii toplomer [ Francoske fnzure so spet odkrile zalisce: ozke in polikane, široke in resaste; pristajajo pa tako kratkim kot srednjedolgim l>ut vleče svoj novi cucelj. je tudi, ali je bolan ali Cucelj toplomer je po- 'i. ''snko; Stane Je 17 Švicarskih »v. Peugeot na elektriko Potem ko so v frankfurtskem salonu avtomobilov pred-^Mi Se model 306 cabrio in močnejšo razlifteo OTI, se j ža drugo leto obeta električni peugeot. Grupacija PSA el lota vložila kar pol milijarde frankov v razvoj el'p^nega aviomotila. Rezultat je prototip - model 306 povsem enako obliko so postavili nikelj-kadmi-^0 bate Ji Ježke 260 kilogramov, ki poganjajo 20-kilo-motor la požene skoraj tono težak avtomobil le do ■ 9l)lcni,/h. prevozi pa lahko le 40 kilometrov. Po Ko cvilijo vrata; Najboljše zdravilo za to nadlogo je olje, kije namenjeno tudi šivalnemu stroju, saj bo delovalo dlje kot rastlinsko. Predalnik se zatika: Pri vlečenju predala iz komode se lahko zgodi, da se zatakne in potem gre le s silo na prvotno mesto. Da bo vse lako, kot mora biti, namažite predal z milom. Odstranitev žvečilnega: Ta lepljiva in raztegljiva stvar je pogosto vzrok za živčni zlom. Brez panike. Z oblačil ga odstranite tako, da jih najprej zamrznete (položite jih v plastično posodo, to pa v zamrzovalno skrinjo) in ko bo zamrznil tudi žvečilni gumi, ga boste z lahkoto odstranili. Kako odstraniti nalepke: Etikete na porcelanu in kozarcih nikoli ne odstranjujte z ostrimi sredstvi, kajti s tem boste posodo samo poškodovali. Tudi z nohti ne boste dela bolje opravili. Najbolj hitro in enostavno je. da kanete na etiketo malo olja, pustite nekaj časa učinkovati in potem nalepko odlepite. Ožgani madeži: Likalnik je bil prevroč ali pa vam je nekdo s cigareto prišel preblizu. Oblačilo se na srečo ni poškodovalo, ostal pa je rahlo ijav madež. Orosite mesto s kislo vodo in previdno drgnite, dokler madeža ne bo več. t > ■i rf-i r! if' rj ŽRsl ' .picvuc-i p« laiin-V 11^ -FV U.IUFFF — -- Vraž«®' asinhronskega motorja del energije pri zaviranju ' v elektriko. Premiero in prodajo načrtujejo čez dve ?fača Mi. Glasbene lestvice skladb na mukskem valu f r Doslej so zdravniki domnevali, da je rak na dojki povezan tudi z dednostjo. Če je imela ženska mater ali sestro, ki sta že oboleli za rakom na dojki, je veljalo, da j’e bolj ogrožena, da tudi njo napade ista bolezen. Zadnje raziskave pa so pokazale, da ni tako. Rak na dojki je manj deden, kot je veljalo doslej. Če je imela mati raka na dojki, je nevarnost za hčerko samo dvakrat večja kot pri ženski, ki nima v družini te bolezni. Če ima sestra raka na dojki, je nevarnost 2,3-krat večja. Če za rakom na dojki obolita mati in sestra, je nevarnost 2.5-krat večja. Doslej je veljalo pravilo, da je nevarnost petkrat do desetkrat večja. Če ima ženska mater in sestro z rakom na dojki. Rak na dojki je torej mnogo manj deden, kot so zdravniki domnevali doslej. ■ " Stakka Bo 5. hnV^EklAN - 4 Nun Blondes [ CŠ ■ »tn? SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE ri,El i - Pop design ' ^ANr.?H TRIGLAVA Čolnič PLAVA-NewswinK(Juartet ! ŽIVIJO-Edvin Htser I Vh^AN Acpp/-. p. cnKj/'A _ DArAA I .wtin in Vitezi z obložene 1 11 ■. I i I 'f ^ISa hi * * " ClIVIII flTSCi ; Skr^fjASPROrSONCA-PeterIjjvtin , Btri '■-Simona Weiss ' It r - ■ in Vitezi z obložene mize i _ cziAAlVIia J ■ Ni-r* za naju - Aleksiiniler Jež ■ UHanJa - Slijcrskih sedem Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13,30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob kuncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dut - 18.30 Poročila BBC - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5-40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSCini. nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.40 Potepajte se z nami -11.00 Sobotni gosi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 žšakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila ~ 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.1X1 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19,00 Vključujemo Radiu Slovenija Ncdejja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8,10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10-30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Pvrotila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo t L. IME - M*Ai4 HalAtk MEjKija _ Metulj narodnozabavne glasbe , 'aKON, CEKRON PA Z MAHELOI ■ 1 A Leta - Jože Skubic in Slapovi 1 -Stitje kovači , , j ^Om ■ 'Ja naj bo JUl hi lepša - Aus. Lojzeia Slaka - Igor in Zlati zvoki ) ?8,1 ?‘JpEK - Ans. Rudija Bardorferja ' OB-LA-DA - Ans. Vesna Na prvo ljubezen - SaleSki fantje s ''Kil**'- R.Ali IMAŠ - .Ant. .A^kMR " J« NAPISAL PHAVLJICO - Ans. T«»ii» VenJcibedP iA R.Ali IMAo - .An*- .Ani. Ilranfe pniljlle dn eeirtkn. 1». .. Z....3.. ........ ulasbcnelcvNNr. L ™>*a 41. «9000 Maiska Siibnla, U^ponštR 45 —' ra 1 'Jthi 1» 'Xja skladbo: L ^%ča_ H; I fc "oca ________ i I ''atM I k "“'tozabavna dt ] I« ''^'imek ter naslov — J Radio Slovenija Poac4d}ck - 5.40 Prebujajle se 2 nami - 7,00 Druga jutranja kronika Informacije v slovenščini s nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - S.OO Poročila - 840 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10,00 PoruCila - 10,30 Šport - 11,15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12,^ Zakaj se ukvarjamo 2 umetposijo - 13.00 7.30 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila — 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17 30 šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa i marelof - lestvica harodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se i nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini ininadžarifini-7.45 Ljubljansko zvočno pismo-8.00 Poročila-8,10 Dopoldne na M V -8.30 RosUgost dneva-9.15 Glasbene novosti - 10,00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi -12-00 Poročila -12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 letna popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5,40 Prebujajle se z iium, - 7.00 Druga jutranja kronika Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - R.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - (0.00 Potočila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip 7.30 - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo — 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17,30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 13.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radiu Slovenija Četrtek - 5-40 Prebujajte sc z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Kost/gost dneva - 9.15 Sedem veličastnih - 10,00 Poročila - !().30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - )3.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.35 Obvestila - 16.30 Poročila - TZ tKl To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami m pozdravi 1. rrerežemo staro in novo rastlino. 2, Posadimo vrh na osnovo. 3. Pritrdimo z elastikami. Božični kaktus bogato cvete decembra in januatja. Kuhajte z nami ■p .. Mlada gos, stara do enega leta, sol, vejica majarona, 6-8 bolj drobnih kislih jabolk, 1/41 mesne juhe, nekaj žlic olja, žlička jedilnega škroba. Pripravljeno gos solimo zunaj in znotraj ter jo natremo z vejico majarona. Vanjo vložimo oprana in obrisana jabolka. Odprtino zašijemo z belo bombažno nitjo. Perutnice in stegna trdo pove žemo s poparjeno močno bombažno nitjo in stisnemo k trupu (dresiramo), da se med peko ti deli ne tzsuSijo. V pomaSčen globlji pekač položimo gos na prsno stran, polijemo s 4-5 žlicami vročega olja, prilijemo skodelico vrele vode ali mesne juhe in postavimo v segreto pečico. Med peko polivamo gos s sokom, ki se nabira v pekaču. Če Je mastna, odlijemo maščobo iz pekača in prilijemo skodelico vode. Po približno eni uri pečenja jo obrnemo s prsno stranjo navzgor in med rednim polivanjem pečemo Se eno uro. Po potrebi dolivamo vodo. Zadnje četrt ure gosi ne polivamo več, ampak pustimo, da se koža na prsih lepo hrustljavo zapeče. Ko jo vzamemo iz pečice, odstranimo nit. Gos lepo razkosamo, pečena jabolka previdno poberemo z žlico in z njimi obložimo meso na servirni plošči, Sok pečenke razredčimo z juho in zgostimo z jedilnim Škrobom. Ponudimo z dušenim rdečim zeljem. SESTAVIL UARKO NAPAST PUCA UJEDA KANJUH SPEVOIGRA ZULŽJO VSEBINO ZBOR ŠESUH BEVCEV Spahski SROINIK RIMSKO Število STO OTOK V MALEDIVIH POSODA ZA KEMIČNE POSKUSE louniGAL PISATE-ILKCA PEROCI JAPONSKA OOIŽMSKA MERA ZA CESTE [davna DRŽAVA DOMOVINA ASIRCEV PRETIRANO VARČEN ČLOVEK. SKOPUH Španski I OPERNI TENORtST, ^DOBNIK Kue. POZIV I m VFRA Ipraki 'i, ELEMENT I SEKANJA I IVER mELOvOGRADGENM LEC Ji.*™i.. . hVELIKIH RE^ ..MATERIAL, ISALOMONO, OBUKOVANLTIA MATI VPtOSCE ■ r Ivnažnji I MINISTER 6ASPAHI Offl« I ODBOJKAR- w- BAVČAR SKIKLUe 1wMHlo ROBA BOG RIMSKA DVOJKA I. 'l NEKDANJI turSki TlAČAM I SVEČENIK PRI PRIMI-TRm PLEMENIH l^^T ime ZA KEŠITElV prejšnje križanke - Vušturavnu; pu^us, »ptimat, Riemann, tun, gat, umur, gazavat, Anamiti, L. Atar, spuj, Li, Kobarid, atonija, (rasat. stran 14 vestnik, 11. novembra 19g3 I podlistki I /z župnijskih kronik: Gornji in Dolnji Senik (51) Očenaš spet po slovensko I »Naselitev slovenske narodnosti obmejno območje Madžarske je povezana z uslanovitvijo cisterijanskega samostana v Monoštru, Ob ustanovitvi opatije 1183. lela je la samostan pritegoval delovno silo s sosednjega Prekmuija in štajerske. Predniki prebivalcev Števanovec, Andov-cev, Sakalovec in Slovenske vesi so se na ta območja naselili v tistem času. Obmo^ ostalih treh slovenskih vasi (Gornjega Senika, Dolnjega Senika in "Virice) pa je od 15. stoletja spadalo k posesti Ballhyanyijev (danes Neuhaus, Avstrija). Nekdanja posest Bat(hyanyijev, ki je povezovala ozemlje današnjih treh porabskiti vasi, hi so delno ali v večini naseljene s slovensko narodnostjo, je cerkvenopravno najprej spadala h gyoerski, od leta 1777 pa k sombolelski cerkveni županiji. Do osamosvojitve 1878. lela so monoštrska opatija in njene pristave spadale v pristojnost heiligenkreu-ške opatije. Danes so v pokrajini tri katoliške župnije; gornjeseniška, dolnjeseniška in števanovska,* beremo v delu Sodelovanje in sožitje ob njega Senika (imenovan Tanya) in Ritkarovci. Župnija Šteje 1.320 vernikov. Pred prvo svetovno meji, izdanem v 1987. letu. Najstarejša župnija Porabski Slovenci so v primerjavi s prekmurskim Goričkim, kjer so mnoge vasi evangeličanske, večinoma katoliške veroizpovedi. Vzrok za to je prav gotovo že omenjeni cistercijanski samostan, ki je imel pod seboj vse porabske slovenske kmete kot pociložnike. Najstarejša porabska župnija je Gornji Senik, v katero spadata še del Dol- vojno oziroma pred razpadom Av-slro-Ogrske (in nastankom Jugoslavije) so v gornjeseniško župnijo spadale še vasi Martinje, Trd kova in Čepine!, ki so po določitvi meje med Madžarsko in Jugoslavijo ostale na naši (slovenski) strani. V listinah se župnija Gornji Senik omenja že 1698. leta. Tedaj naj bi zgradili tudi cerkev, ki stoji Se danes, posvetili pa so jo sv. Janezu Krstniku. V obdobju refomacije je v Gornjem Seniku delovala osem desetletij evangeličanka skupnost. Cerkev stoji v lepi dolini ob asfaltni cesti, ki pelje proti nanovo odprtemu mejnemu prehodu in dalje proti Martinju. Cerkveni ključar, sicer pa tudi predsednik cerkvenega odbora Istvan Cy^^ary, mi je rade volje odprl ta lep sakralni odstotek nedeljnikov 7(j% Samo civilne poroke so v iupniji niso mogli najti. Preseneča pa (udii niu Spomini na A zelo redke... Samo civilnih pogrebov pa ni bilo. V vsej župniji govorijo doma samo slovenski, zato tudi ni čudno, da je v cerkvi vse slovenski. Zato je versko življenje razgibano m župnik Janos Kuehar skrbi, da verniki v ničemer ne zaostajajo za nami tostran meje. lAe težje bogoslužne tekste vernikom olajša na ta način, da neznane izraze nado- da tudi škofije Slovenije uspele (niso mogle) dati v Fonap duhovnika Slovenca, po strani pa ga najdejo za delo izseljenci, v misijonih-.- Flresia^ vati so se začele zle slutnje Janoša Kiihaija, da bo s skivej^ cino konec po njegovi smrti, prav je ludi res, da so obett^ a J » t Vladimir Škerlak organizacijsko delo v Prekmurju c) »so začeli nekateri člani društva paktirati z akademiki izven društva in snovati neko reprezentativno akad, društvo z imenom Prekmurski akademski klub« - to je naš dogovor o ustanovitvi KPA. sestanek 11. maja 1933 in izvolitev dveh zave d niča rje v (Briinec in štive niti od sedanjega režima niti od duhovščine, temveč samo od ureditve razmer po socialističnih načelih. Pertot me Je napadel, da sem gotovo eden od tistih, ki so 14. januarja 1933 obesili rdečo zastavo , na univerzo. Odgovoril sem mu, da N^ima) v pripravljalni odbor. zastava ni vzrok, temveč posledica Članek Je Jasno pokazal, da se je dejstva, da izšolani Študentje ne treba pogovoriti z vodilnimi stare- morejo dobiti služb, čeprav potre-šinami Zavednosti. Zato sva šla buje Jugoslavija učitelje, profe-5 Tivadarjem v Lendavo k zdrav- ‘ ................ “ V cerkvi sv. Janeza Krstnika je po nekaj letih končno spet vsaj nedeljska maša tudi v slovenskem jeziku, Odkar je odprt mejni prehod (bližnjica do Porabja) se lahko hitreje pridejo tjn. Dolgoročna rešitev pa je seveda nastanitev rednega duhovnika, ki bo obvladal oba jezika. I prihajali maševat v cerkev sv-nezB Krstnika na Gornjem duhovniki (in tudi škof) nije. Svetal žarek pa je pusij" avgusta letos, lorej na dan spn'^'' Marijinega Vnebovzetja, kuj^^T nija dobila »stalnega« duhorm*.^ Slovenije - petrovskega Ivana Camplina, staro,sto prckl^ skih duhovnikov, ki kljub 8« zmore še toliko moči, da -W 'ts*! nedeljo zapelje iz Martinja- F sicer stanuje, tudi v Gornji ob 10,31) uri mašuje (tudi duje) v slovenskem jeziku- 1 so tudi pesmi slovenske, Slt^'" maše so tudi ob praznikih- Ta« T bilo tudi oh lehišnjem dnevu svelih, ki je bil na »delovni" (ponedeljek). Reilno našla*J^| madžarski župnik pa ima m^ teden ob 7.30 uri, razen je obred oh f7. uri. Nedeljska dlO It^ •L T* niku dr. Francu Klaru. Ta naju Je prijazno sprejel, celo pogostil z vinom, poklical pa Je še dekana Ivana Jeriča. Dekan Je Jasno povedal. da mu je vzornik dr. Anton Mahnič z geslom »Plus lucis!« - več luči, duhove Je treba ločiti: za Boga ali zoper njega. Toda ker gre za konkretne akcije v korist prekmurskega ljudstva, naj se sestavi koordinacijska komisija, sestavljena iz predstavnikov obeh organizacij. Ta predlog Je bil nesprejemljiv, ker bi z organiziranjem koordinacijskega odbora priznali sebe za svetovno nazorsko opredeljeno društvo, to pa nismo bili; odrekli bi se temu, da predstavljamo vse prekmurske študente in bi s tem dejansko razdelili Prekmurje na dve interesni odbmočji: soboški okraj bi bil naš. lendavski pa njihov. Zato sva se lepo poslovila in odšla. Za čas. dokler ne bodo pravila potrjena, pa smo se v Soboti dogovorili. da bomo delali kot Prekmurska sekcija »Triglava«.«) sorje. zdravnike in inženirje. Pertot je na to odgovoril, naj grem v Sovjetsko zvezo, če mi je tisti sistem tako všeč, jaz sem mu pa odvrnil, da ne bom Šel nikamor, temveč bomo pri nas napravili red po sovjetskem zgledu. Komunisti v Ljubljani so moj nastop zelo odobravali. Glas o meni kot komunistu se je pa v Prekmurju še okrepil. Občinske volitve Glavna akcija, ki sva jo izvedla s Tivadaijem. je bila priprava za občinske voltive jeseni 1933. Ko so bile volitve razpisane, sem V Ljubljani vprašal Konteja, pani kmetje in delavci. Izjavo so podpisali vsi študentje, celo hči židovskega bankirja. Listino sem izročil volilni komisiji. *Ker teče sedaj rehabilitacijski postopek za Josipa Benka, bom o njem še podrobneje pisal ob koneu tega poročila Tri napake , Polemika z nacionalisti Jernej Stante (po vojni vrhovni tožilec LR Slovenije) je v Časopisu Slovenija napadel prekmurske Madžare in Žide, grajal zlasti to. da številni Sobočani poslušajo madžarski radio. *■ Iz zgornjih navedb bi kdo sklepal, da je Klub prekmurskih akademikov nastal na pobudo komunistične stranke in da je bil po svoji ideologiji marksističen. To pa ni res, kajti komunistična partija je samo pospešila ustanovitev, zamisel sama pa je obstajala že pred ustanovitvijo partijske celice. Delo kluba ni vsebovalo ničesar takega, kar ne bi bilo sprejemljivo za kateregakoli prekmurskega Slovenca (to narodnost poudarjam) ne glede na svetovni nazor. kakšno stališče zavzema partija do njih. Odgovoril je: »še ne vemo, verjetno se bomo odločili za abstinenco.« Res je centralni komite KPJ pod vodstvom Milana Gorkiča (Josip Čižinek) sklenil, da se partija ne udeleži volitev. Toda meni v Soboto niso nič javili. Urgiral sem za navodila zlasti pri članu KP Stanetu Ossvaldu. toda ta mojega šifriranega vprašanja ni razumel, zato mi ni postal navodil. Leta 1940 je na partijskem kongresu Josip Broz označil Gorkičevo navodilo za hudo napako, Gorkič pa je bil menda že pred tem označen za izdajalca in ustreljen. Ker nisem dobil navodil, sem sklepal; pri Klubu prekmurskih akademikov smo zgubili leto, ker smo čakali na privolitev drugih, tokrat pa ne smemo čakati, temveč se moramo odločiti in delati. Predsednik volilne komisije je bil industrialec in skupščinski poslanec Josip Benko.« Liste so bile tri; prvo so sestavili domači bogataši. Predstavnik liste je bil - in hkrati kandidat za župana - Ferdinand Hartner, podpirali so Jo Benlio, madžaroni in Židje. Drugo Nato sem Sel k Benku in ga napadel, kako more kot poslanec jugoslovanskega parlamenta podpirati kandidaturo Madžara Hart-nerja. Odgovoril mi je; Kaj smo pa mi vsi skupaj? Kako pa vi govorite doma, gospod Škerlak? Ne vtikajte se v te volitve, ker za to je jmtre-ben denar, vi ga pa nimate, zato tudi nimate možnosti za uspeh. Pustite take stvari pri miru, učite se, ko boste gotovi, vam bomo vsi pomagali. Potem se je ponudil notar Koder, da bi združili obe listi. Spričo težav in zlasti zaradi žaljive agitacije madžaronov (»Abcug Slavi!« Ven s prišleki!) ni kazalo drugače, kot sprejeti Kodrov predlog. Pri volitvah (javnih!) je bilo razmerje 10 : 6 v korist Hartnerja. Pri tajnih volitvah bi verjetno mi zmagali. Posledice volitev: a) V domači javnosti so me znova razglasili za komunista; b) židovski in madžarsko razpoloženi študentje so odpovedali sodelovanje v Klubu prekmurskih akademikov; c) ko sem se vrnil v Ljubljano, mi je povedal Konte, da sva oba s Tivadarjem izključena iz partije, ker sva z udeležbo pri volitvah prekršila strankarsko disciplino. (Sicer ne spada strogo v to poročilo, vendar je Člove.Ško zanimivo; Konte je umrl na Golem otoku, Osvvald je bil obsojen na smrt v dachauskem procesu.) objekt in btž ko sem vstopit, sem zaznal, da verniki. Župniki in drugi dobrotniki vzorno skrbe zanj. Od zgraditve pa do današnjih dni je bila cerkev seveda večkrat obnav-Ijana, Se zlasti pa za časa župnika Janoša Kiibarja, ki je prišel v Gornji Senik 1936. leta, kjer je ostal do svoje smrti 1987. leta. Ta župnik je dal 1938. leta cerkev povečati in poslikati v glavnem na svoje stroške. Na loku cerkvene ladje je napis v slovenščini: Hvalite Gospoda vsi narodi. O tem, da so v tem kraju živeli in Se živijo prebivalci sloven.ske narodnosti, govore tudi drugi napisi, na primer tisti, ki so pod Štirinajstimi slikami oziroma »posztojaliscami« križevega pota. Napis na eni izmed njih; Veronika robecz ponudi. Pa tudi v spovednici je' list s celotnim novim obredom zakramenta pokore. Z zanimanjem sem si ogledoval vitraje (v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla) v prezbiteriju. Pod podobo sv, Alojzija piše: Dar Mesies Lajosa; pod podobo sv. Janeza beremo; Na szpomin Horvath R. Tudi podpisa pod ostalima dvema vitrajema pri- fata o slovenskih darovalcih. V gornjeseniški cerkvi je poleg glavnega oltarja, ki so si ga omislili z darili domačinov, izseljenih v ZDA, na katerem je slika Križanega, Se daritveni oltar, obrnjen Na Dolnjem Seniku pa se žarska maša |>n je oh 9. ut^ , v madžarskem kot v cerkvi Marije Vnehuvzete že nekaj rleset lel ne sliši več slovenska he.seda, ki bi ju ii^vutil domači župnik. Sedanji jezika ljudstva res ne razume, prejšnjemu, ki je bil slovanskega rodu, pa bi se prav. gotove jezik razvezal, če bi hotel. Fotografiji; Š. S. mesti z domačimi, da bi verniki mogli bolj poglobljeno slediti verskim obredom, zlasti maši, in da jih nerazumljivi izrazi ne bi molili. Iz istega razgloga pele besede fone- tično... Tudi pesmi pojejo naše... Župnija ima v štiriletnem poprečju v še vedno IS rojstev na I.OOO prebivalcev, kar je za naše pojme zelo veliko.« Tako je bilo v sedemdesetih letih, ko je župnik Kiihar tudi praznoval 50. obletnico mašniškega posvečenja. Narodil se je 1901. leta v Gradišču pri Murski Soboti, maš-nik pa je postal 1924. leta v Sombo-telu. K jubileju mu je čestital tudi mariborski škof Maksimilijan Dr- žečnik: . Kot dober in skrben duSni pastir ste poskrbeli za slovensko liturgijo po 2. vatikanskem cerkvenem zboru, obnovili ste iup-nijsko cekrve sv. Janeza Krstnika na Gornjem Seniku; na vidnem mestu sle dali v cerkvi naslikati sliko zadnje veZerje, sliko sv. Cirila in Metoda.., Veje/i smo, da ie naprej proti ljudstvu. Na oboku cerkvene opravljate svojo službo z goreč-ladje so realistične slike zadnje Kri- ..................... . . . stusove večerje, prizor telovske procesije, prvega (otroškega) obhajila in gostije v Kani Galilejski, nostjo ikofa sv. Martina, ki je zavetnik sombotelske škofije ...■■. Kiihar je bil edini slovenski izo- braženec, ki je leta in leta z ljudmi kjer je Jezus spremenil vodo govoril v domačem jeziku in pridi- v vino. V cerkvi je tudi veČ drugih slik, na primer svetih bratov Cirila in Metoda ter sv. Mohorja, pa tudi kipov; Marije z Jezusom, Janeza Krstnika, Srca Jezusovega. Cerkev je ozvočena, ogrevana z električnimi grelci, ki so izpod sedežev klopi; zvonjenje je na elektriko. Na koru so lepe stare orgle, ki pa so dotrajale, zato so jih dali popraviti. žal pa z izbiro mojstra niso imeli sreče, saj jih ni usposobil. Se veČ: neznanokam je izginil, zato so ga prijavili in ga zdaj išče »birovija« (sodišče). Poslanstvu Janoša Kuhaija »v cerkvi sv. Janeza Krstnika je delovalo več pomembnih osebnosti slovenske književnosti in slovstva. V devetnajstem stoletju je tu delo- obredu »popevlejo« bolj isti pevci. li ali Kakt> pa na Dnlnjem Seniku? Nedateč od Gornjega je Senik, kjer je manjša m P'^ javi z gornjeseniško) slabše ,, vaiia oziroma opremljena !,„ Marije Vnebovzetc. Cmln^^' župnijo je ustanovila grofiea Terezija BatthyaiiF daj je bila v vasi kapela, dala sezidati 1764. leta ena s fic iz družine Batthyanyi. Na družine Batttiyanyr ■ .,( sedanje dolnjeseniške sem prebral (in upam, da tu Lj zapisal) tale latinski niku Vilno Luciju,, HoC 1,0 Co gLorleVt & DElpara Maria. Gornje - oziroma _ škega župnika ob mojem Porabja ni bilo tvorna, /a tudi v Donjem Seniku oblp^'.' ve n e ga ključarja Janoša S F -ji ki mi Je odprl cerkvena .j|^ tudi sicer sem se lahko z naše »pogučao--. V ri:8 cerkvi Je glavni oltar Manj njim pa je novejši daritven pred katerim ima duhovm (j-d« b. k«-,al vernikom rej je tudi v tej stari po novi liturgičnih P ... ^13' V cerkvi sem videl kipc^v^ 5(1- .. .. ne da bi kazal rije rožnega venca, I '11 i ■1 I I I i I I I ijv iv4Jicga vciivtiv “ .J- ■ vega. Jožefa in Anlona^ te cerkve slovenščina nila. Ne pa tudi z v prezbiteriju, v 1 dobljena sv, Alojz i" katerih* I I 1 S gal v njihovem narečju. Ko je bil uveden v bogoslužje narodni jezik, m niti malo okleval, ah bo maševal [skal sem slike križeve£* r ' 1 naše; sem neokvirjeiie ’ JldKu KUL IILUn”'J' . (iPFj puduhc štirinajstih postaj. k škofu in mu razložil stanje. Škof 'orgle ' naj bi mu dejal; »Janoš, ii st tam svo] papa (papež), delaj, kol je prav!-«. Natipkal Je na tisoče listkov, na katerih Je knjižno slovenščino približal porabskemu narečju. Zavedal se Je. da Je slovenstvo v tem najsevernejšem delu zapuščeno, obsojeno na smrt. Kuharjeva voščila ob velikih praznikih prijateljem v Sloveniji so bili kratki. v madžarščini ali slovenščini; šel je bridki, obtužojoči vzkliki; nTu smo, dokler bomo! Za nami bo tako vse propadlo. Same (epe besede sliitmo, (e pa ne bodo re.iile slovenstva.«. Življenje Janoša Kuharja se je končalo v nedeljo, 6. sem 'rilU jj'! vae-i ■ — -'j povpra.šal. ali orgi® lep^^;.- ds se" jejo, pa mi je °tl’^tnil, - u-dolgo Časa pokvarjene, hovnik nekaj malega t V odgovor sem napisal dva članka z naslovom Resnica o razmerah v Prekmurju in v njih odklonil fašistične metode. Objavljena sta bila v listu Slovenija 29. septembra in 13. oktobra 1933. Posledica: Komunisti v Ljubljani so moje pisanje hvalili, toda v Soboti so me začeli šteti med komuniste. so sestavili priseljeni Slovenci, Zborovanje poslanca Pavliča Poleti 1933 je sklical v Soboti vladni poslanec, nekdanji soboški katehet Alojz Pavlič, zborovanje na vrtu Faflikove restavracije. Govoril je prav demagoSko zoper vladno politiko. Zavračal ga je starosta Sokola, geometer Kristijan Pertot. Pavlič mu ni znal drugače odgovoriti, kakor da so Primorci v Sloveniji nepriljubljeni, skratka vse skupaj je bilo nesmiselno. Nato sem nastopil jaz in rekel, da ljudstvo ne more pričakovati re- uradniki, »nosilec« je bil notar Anton Koder. Tretjo sva sestavila midva s Tivadarjem - predstavnik naj bi bit kak obrtnik, kandidati za občinske odbornike pa kmetje in delavci. Somišljenike in kandidate sva hitro našla, z nosilcem pa so bile težave; prvi je odklonil, drugi je v govoru napadel komuniste, nakar smo ga nagnali, naslednji, ki so sprejeli, so dan zatem preklicali pristanek, ker jih je Benko ustrahoval. Ta je pošiljal na naše volilne sestanke provokatorje, razgrajače, potem še k meni na dom odvetnika dr. Nikolaja Pinterja. da me prepriča o nepravilnosti mojega ravnanja. ko propagiram v občinski odbor revne ljudi, čeprav bi morali odločati o občinskih zadevah največji plačniki davkov. Nato sem sestavil izjavo, v kateri zahtevajo soboški študenti, naj bodo v občinskem odboru zasto- Reorganizacija prekmurskega krožka v Triglavu Ker banovinska uprava ni takoj izdala dovoljenja za ustanovitev Kluba prekmurskih akademikov, smo ob začetku študijskega teta v novembru 1933 - reorganizirali prekmurski krožek v Triglavu. Načelnik sem postal jaz. Do konca marca 1934 smo imeli 19 sestan-kiM-. na njih sestavili podrobni načrt za delo kluba, hkrati pa pripravljali dramo Karel in Ana Le-onharda Franka ter z njo nastopili v Soboti 6. januarja 1934. Razpust Triglava Med tem časom tudi triglavske starešine niso mirovale. Poskušali so vrniti društvo v liberalizem. Neprevidna izjava nekega triglavana jih je prepričala, da to ni mogoče. Ibiadatjevar^) septembra 19S7. leta. Njegov veliki val cerkveni dostojanstvenik Jožef prijatelj Lojze Kozarje v Stopinjah Košič(1788-t-1867);učitelj Andra.s ---- ■ ■ Horvat je leta 187(1 na Gornjem Seniku zabeležil 258 bogoslužnih za leto 1988 med drugim zapisal: ‘>,.Stražar vere si bil!' ti je ob tvojem - pogrebu, dragi Janoš, rekel tvoj pesmi. Na območju župnije Je bilo nekdanji šolar, duhovnik in kano- zapisanih več pesmaric, na primer pesmarica gornjese n iškega učitelja Ružiča iz leta 1789,..«, so zapisali ntk Zavec, ki se gotovo dobro zaveda, da je Slovencu Mi Alyank samo nekje v razumu, OHe naS pa avtorji knige Sožitje in sodelovanje globoko v srcu... Morda pa se bo ob meji. O Bogojančanu Jožefu Košiču, ki je med drugim znan po svojem delu Življenje Slovencev med Muro in Rabo, je daljši zapis v 44. številki Vestnika iz W3. leta, zato ga bom v lem pisanju »preskočil«. Nekaj več pa želim zapisati o Ja-nošu Kuharju, stanju v njegovi župniji za časa njegovega življenja in po smrti, torej tudi v letu 1993. Uporabil bom vire iz članka Versko življenje v slovenskem Porabju. ki ga je 1976. leta objavil v Stopinjah Lojze Kozar; '‘Povprečni obisk maše na Gornjem Seniku je enak obisku u naSih prekmurskih Župnijah, saj znaša kdaj spomnila in tvoje delo znala ceniti tudi matična domovina, ki je v takih stvareh včasih začuda počasna, pa nič zato.r P« Kiihniievi smrti je bila let« dni gvmjesenišk« župnija brez rednega duhovnika. Oiroci so hodili ta čas k verouku v Monošter, verske obrede pa $o prihajali opravljat duhovniki iz Monoštra, števanovec in Dolnjega Senika, zlasti Istvan (Štefan) Toth, župnik v Števanovcih. Lela 1988 pa je gornjeseniško župnijo prevzel (in se nastanil v novem župnišču) dolnjeseuiski madžarski župnik Lajos Beneze, Čeprav so si verniki želeli slovenskega duhovnika. Takega pa v škofiji menda na Gornjem Seniku) na (električne »orgle«)- pu- cerkve so 1992. leta j,li“v' kali oziroma pozlatili (d . . prižnice...). Uredili so vanje, in sicer na enas v sosednjem Gotnjetn = , ski obredi v dohijeseni^jn samo v madžarskem 1 sredah oh 7.30 uri in i*' 5,n* ob 11. uri jih ima Beneze. v njih pa sodemu ljudi. V letu 1993 Je sO cev. Leta 1923 je miel^ , samo v madžarskem cev. Leta 1923 je miej" > Ska župnija 713 prebiv J bili skoraj vsi Slovenc’-. sc oriiciijaju že trij® ski. madžarski in nem’ zen (letopis) iz 1969 da je v cerkvi le še ker duhovnik drugega 1988, lela je bit za župn’*^j,j^ ■ -■ ■ Vilmos I__.. rt.th /tl "I* Ska župnija 713 se omenjajo že njem Seniku ' , - prej Rezsoe Nemeih- 4--. seniSki cerkvi torej že ^g((je.„iJ slovenskega bogosluij '- - prcbtRl.iM« izselilo iz devetih skih porabskih vasi lega samo z DolnJeg^^ ^iKy ....... , novejSetn^rtfp vilo prebivalcev ,^1 100. Tudi v hodu je asimilacija- _ ^jiiM ________________Lan! j! redno nastavljeni t*bfih1ifnrs ftbki kot 'T približno taki, kot Je har ali pa Stevanovsk' '“'nu* Ludvik Markovič (n v , hodnjič), potem b' domovini lahko L- ... StefaN ti t ti ti l t 11 II t 'i tl t ii d P S ■h '93 Vestnik, 11, novembra 1993 stran 15 1 kronika ljudje in meja idi> liso šjf »00 ičf Al !»• če-sH k TO' !!■ im ur bb iU m-)* ko ii« * H Jle 'i« li im št t« i( t« m 12.(^ tola^ev; Ddavci OS (za pok, oeeta Maf* ‘ Ptieonet (za pok. Očeta Mat- j istise J Družina R»dl^k-W?eiss , Murske Sobote (ssa jpok. Terezijo Kokalj iz M lirske SO benej 4,00) tol kanta Murska j pok. Janeza 10,^. tetojevs aev; La- >ota (zs tnčatj^ vod 1 tubanizeiu Mutskii Sobota (xa pok. Mariči iz l-emcrja) 8,000 Štefan ii Raiicnec (za i| pok. Štefana Hajduka iz Murske Sobote) 2,000 trg j Uljev; Lojzka Lešnik ir Murske Sabotie pak.J Štefana {faijtlnka) |.i 0 W Ul^v, , l' DaroMnloem se žahvaljtM jemo! Prispele ^kazuj^ l na mroraCttn; 5: tfetkazujHS; >13(10-67»' OBČINA LENDAVA IZVRŠNI SVET na podlagi 2. in 17. čl. Pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje in sklepa izvršnega sveta z dno 27. tO. 1993 objavlja 4S545 - Pomurska društvj;j za boj proti raku, Na pololf-niči napišite namen darovanja. RAZPIS POSOJIL novoaradnio stanovanjskih hiS in obnovo stanovanjskih za novograanjo hiš, ki BO razglašene za kulturne spomenike v občini Len- dava. Razpisna vsota znaša 10.000.000,00 tolarjev, od tega' 2,000.000,00 SIT za obnovo stanovanjskih hiš, ki so razglašena za kulturne spomenike, 8,000.000,00 SIT za novogradnje stanovanjskih hiš. Na razfNS za novogradnje stanovanjskih hiš se lahko prijavijo inlereserrfi, ki - imajo veljavno gradbeno dovoljenje, izdano v letih 1991, 1992 in do 30. 9. 1993. - imajo objekt, zgrajen do tretje gradbene faze, - niso prejeli odpravnine v višini 30% vrednosti stanovanja po določilih stanovanjskega zakona in za novogradnjo niso dobili posojila pri stanovanjskem skladu R Slovenije. Na razpis za o za obnovo stanovanjskih hiš, ki so razglašen© za spomenike po odloku o kulturni dediščini Skupščine kulturne ...............- , občine Lendava, se lahko prijavijo inleresenti bodo posojilo namenili zai uredilGv fasade, zamenjavo oken, ■“ ai: iiroHilAiir hri*lrr*M7nlfipiiA - ki popravilo ostrešja in kritine ali uredile v hidroizolacije, ki i.r.ajo stanovanjsko hišo razglašeno za kulturni spomenik v lasti oz. solasti in v njej stanujejo. - ki imajo , ________primerih lahko na natečaju sodelujejo le tlsli prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje; -III.s».».3 O Qlv*ktyarhiii ' • - *--v V obeh - dTso državljani R Slovenije in imajo stalno bivališče na ob- močju občtne uendava, ooane i.oiiua»a, . lastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo. - da so —....... - da so kreditno sposobni. Višina posojila, ki ga lahko upravičenec dobi, znaša največ 15% vrednosti primernega stanovanja, ob večjem številu upravičencev pa lahko izvršni svet le-to zniža. Za primemo stanovanje se šteje stanovanje, ki ima glede na število družinskih članov površino; - za 1 člana 44 m® - za 2 člana 52 ro’ - za 3 člane 63 m" - za 4 člane 69 m' -za 5 Članov 85 m’' ~ in za vsakega nadaljnjega etana 10m= vrednost m’ stanovanjske površino Za izračun tolarski protivrednosti po sred- cena upoštevana VO »tl » r ---- njem točaju banke Slovenije na dan odobritve. Letna obrestna mera za odobreno posojilo je R -t 3% Odplačilna doba je 10 let. Kreditojemalec mora odobreno posojilo obvezno zavarovati Po pravnomočnosti odločitve sklene upravičenec z LB d. d TPB J--------------.-..rtiilrtn nonodbo. ' ■ -j , za odobreno posojilo je R + 3%. onota JVI ivmvw»i*»- - J. i endava posojilno pogodbo. ------:g (jolžan sklenili posojilno pogodbo v 1 mesecu DO I irtroviš&nec e dolzan SKieui" — ^Pravnomočni odločitvi in posojilo izkoristiti najpozneje v 6 mese- Cih. Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih lahko oddajo vloge do 26. 11. 1993 na občini Lendava - oddelek « varstvo okolja in urejanje prostora, soba Št. 51, kjer lahko dnhiio tudi podroDiid intormacite in jsotrefane tiskovine vuo.jo Naje#’’ V vlogi bo,preverjala stanovanjska komisija Vlnne,ohveščen.v 30 dneh’©© , vsaH.prdsiteč.bO ? ' jjazJijsnern »Oku ;eši(vl,šyo)e vloge, obveščeriiV 30 divah nn I t Neprimerna hitrost v torek, 2. novembra, ob 2.10 se je zgodila prometna nesreča v lija ševcih. Gabriela M. iz Radenec, ki se je peljala z osebnim avtom, ni prilagodila hitrosti vozila stanju ceste, zato je trčila v vrtno ograjo, nato pa še v stanovanjsko hišo. Voznica se je hudo poškodovala, sopotnika pa sta dobila lažje poškodbe . Kolesarje umrl Zorica B. iz Gornje Radgone se je v sredo, 3. novembra, ob 17.15 peljala po cesti med Gornjo Radgono in ČreSnjevci. Zaradi neprimerne hitrosti ni usp>ela pravočasno ustaviti pred kolesarjem Francem Šantlom iz Črešnjevec, ki je po padcu obležal na vozišču, in ga s prednjim delom avta zadela ter potiskala pred seboj. Kolesar je dobil tako hude jx>škodbe, da je zaradi njih (kmalu po prevozu v bolnico) umrl. Kdo je ukradel BMW? Vse kaže, da imamo tudi v Pomurju vedno več tatov dražjih avtomobilov. Poročali smo že o izginotjih audijev, toyot... Najnovejša kraja avta, tokrat BMW-eja, je iz Lendave. V nedeljo, 7. novembra, med 18.00 in 23.30 je nekdo ukradel avto BMW 325 i s parkirišča hotela Lipa Lendavi, katerega lastnik je bil avstrijski državljan. Za avtom in storilcem seveda poizvedujejo. Ukradel je računalnik Med 28. oktobrom in 2. novembrom je nekdo vlomil v poslopje srednje strojne in tekstilne Sole v Murski Soboti, nato je obiskal šolsko zobno ambulanto (pa ne da bi S! dal popraviti zobe!), iz katere je ukradel računalnik s tipkovnico. Zdravstveni dont Murska Sobota je zaradi tega poiedneža oškodovan za 120.000 tolarjev. GCiRiTZ HODL LANDTECHNIKoes.m.b.H A-8d33 Deuiscb Goritz Spilz 10 Tel 0347^/2/1 Slation Mureck (^1 L SlrilRl' Pridržani do iztreznitve Martinovo je Šele danes, toda nekateri so si dali duška in pretiravali že prejšnji teden, zato je bilo potrebno posredovanje policije. Tako je M, J. iz Čemalavec 3, novembra doma kršil javni red in mir, še več: za pasom je imel tromblonsko mino in grozil, da jo bo sprožil. Po ženinem klicu so pravočasno prišli soboški policisti in ga odpeljali ter na postaji pridržali za določen čas. - V prostoru za pridržanje policijske postaje v Murski Soboti je bil tudi V. W. iz KraSč. Tja so ga odvedli delavci policijskega oddelka s Cankove, in sicer zato, ker je 4. novembra okrog 17.00 doma grozil staršem ter jih pretepal. - V soboto, 6. novembra, so policisti policijske postaje iz Murske Sobote pridržali do iztreznitve Jožefa in Marjana V. iz Černelavec. Tja so ju odvedli zato, ker sta v lokalu Super Li v Manjancih hudo kršila javni red in mir. Zavrnjeni tujci Na pomurskih mejnih prehodih so prejšnji teden zavrnili čez 300 tujcev,saj niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Prednjačijo državljani tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije, veliko pa jih je bilo tudi iz BiH, drugi pa so prihajali iz Romunije, Češke, Poljske, Ukrajine... Tudi v zadnjih dneh so nekateri zavmjenci mejo prešli ilegalno. Na Hodošu so prijeli dva ilegalca iz Romunije. Vestnik ob čeipUt /, MdAch tj« _________ e « \ J _ , ----------------■jMMTlMt ie« 1(ibčMHrj .^Slradft) I I lOMiftCapk-joiloM ‘1, !l S'" '• OM RMOftlutj! ' II mJU Oo&doil B «9 Haham«i l PO AKCIJSKI CENI imamo vse, kar kmetje potrebujejo! Eberhardt - dvo- do sedemlemežni obračalni plug s hidravličnim obračanjem Eberhardt ~ 1,5 m do 6 m široke krožne brane z nazobčanim ali paličastim valjem Knoche - 2,10 m do 6 m široki kultivatorji z enovaljnim ali dvovaljnim drobilnikom Knoche - 2,2 m do 8,4 m široki predsetveniki z različnimi vrstami bran in hidravličnim drobilnikom Ley - drobilniki za žito, naprave za mletje in mešanje, kašče za žito Gruber - naprave za silažo, mešalniki Mus, elevatorji (transporterji) Sistem Wolf - gradnja betonskih kašč, hlevov in gospodarskih poslopij, greznic za gnojnico, betonskih silosov in silosov za žito Eppie Mobil kombajn tip 940,75 KS, širina kose 3 m, s trirednim obiralnikom koruze Poleg tega vam omogočamo veliko izbiro rabljenih strojev po izjemno ugodnih cenah: - plugi, obračalni plugi, kultivatorji, predsetveniki, brane, trosilniki gnoja, nakladalniki, motorne kog^ice, okopalniki za koruzo, siloreznice itd. HODL dober partner slovenskega kmetijstva! L ,, stran 16 vestnik, 11, novembra šport ■t Namizni tenis____________________________ Vrhunska predstava Derbi srečanje pomurskih ekip v prvi državni namiznoteniški ligi v Gornji Radgoni je prineslo zanimiv obračun, poln dramatičnih preobratov, na koncu pa je zasluženo zmagal velik favorit v tem srečanju domač Arčoni. Gostitelji vsekakor niso pričakovali takega odpora igralcev Potrošnika iz Murske Sobote, ki so imeli celo nekaj priložnosti za presenečenje, saj so povedli z 2:1. Benko je slavil nad državnim reprezentantom Komcem, Unger pa je ugnal Rihtariča. Na svoje mesto je vse postavil spet Smrekar, ko je v igri prvih igralcev premagal Ungeija, vendar je Benko spet izenačil po zmagi nad Rihtaričem, ki je v derbijih doslej kar šestkrat izgubil. V odločilni sedmi partiji se Komac ni dal presenetiti Benkoviču, ki po I. DNTL - moški ARCONT Olimpija Tam GV POTROŠNIK Ilirija Novotehna Vesna Melamin Hokej na travi 5 5 0 27:8 5 4 1 29:6 10 a 5 4 1 23:12 8 5 3 2 22:13 6 5 2 3 14:21 4 5 1 4 11:24 2 5 1 4 9:26 2 5 0 5 4:31 0 gladkem porazu prvem nizu ni znal izkoristiti kar pet sklepnih žogic I T r •S- 1= Lek Lipovci Triglav Lipovci Lipovci Lipovci Triglav Železničar Lek Lipovci Pomurje Predanovci : Lipovci : Predanovci : Predanovci : Pomurje 1:1 9:0 12:0 4:1 5 3 2 0 19:3 8 5 3 1 1 20:4 7 5 3 11 7:7 7 5 2 2 1 11:6 6 5 1 0 4 4:14 2 5 0 0 5 4:31 0 Odbojkarski klub Pomurske mlekarne MS Velika preizkušnja za Sobočanke Odbojkarice Pomurskih mlekarn iz Murske Sobote, ki so v minuli tekmovalni sezoni zasedle drugo mesto v tretji državni ligi, so si pridobile pravico sodelovanja v drugi državni odbojkarski ligi. Uvrstitev v višji tekmovalni razred je doslej največji uspeh pomurske ženske odbojke, hkrati pa velika preizkušnja za Sobočanke. Tega se tudi pri klubu zelo dobro zavedajo. Zato so se zavzeto lotili priprav za tekmovanje pod novim strokovnim vod- [1 rib r. Pomurski prvoligaški namiznoteniški derbi med Arcontom in Potrošnikom v Gornji Radgoni je bil izredno razburljiv in kakovosten. Foto: N. Juhnov I.DOL- moški VtGROS P. Olimpija Kamnik LJUTOMER Fužinar Žirovnica Sled Pionir Granit Topolšica II. DOL - moški 3 3 0 9:2 6 3 3 0 9:3 6 3 2 1 8:5 4 3 2 1 6:5 4 3 1 2 5:7 2 3 1 2 4:6 2 3 1 2 4:6 2 3 1 2 4:6 2 3 1 2 4:8 2 3 0 3 4:9 0 v drugem setu. Arcont je tako zanesljivo na prvem mestu, Potrošnik pa na četrtem. V naslednjem kolu igra Potrošnik doma z melaminom iz Kočevja, Arcont pa gostuje pri Vesni v Ljubljani. ARCONT : POTROŠNIK 4:3 (Smrekar : Benkovič 21:16, 21:16, Rihtarič : Unger 22:20, 8:21, 18:21, Komac : Benko 20:22, 18:21, Smre-Lar-Komac : Benko-Unget 21:14, 21:12, Smrekar : Unger 21:16, 22:20, Rihtarič ; Benko 6:21, 21:18, 12:21, Komac : Benkovič 21:10, 27:25). Na prvem državnem turnirju TOP 12 za kadete, ki je bil v Murski Soboti, je v dveh kakovostnih skupinah igralo 24 igralcev iz 11 slovenskih klubov. Med njimi je v drugi skupini nastopil igralec Potrošnika Gregor Kocuvan in zasedel solidno peto mesto, saj je prvič igral na tovrstnem tekmovanju. Imel je tudi nekaj smole, saj je v predtekmovalni skupini zaradi slabše razlike v setih zasedel tretje mesto, edini pa je premagal zmagovalca druge skupine Mačka. Miran Solar na turnirju ni nastopil, ker je branil barve državne reprezentance na mednarodnem turnirju v Brati- slavi. M, e. Druga državna moška rokometna liga Točki le za Pomurko V Šestem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je od pomurskih ligaSev zmagala le Pomurka iz Bakovec, vsi ostali pa so izgubili. Pomurka je premagala Hrastnik z 22:14 (9:7). Strelci za Pomurko: Skraban 6, Petek 4, Hus ar 3, Okreša 3, Ritonja 2, J. Buzeti 2. S. Buzeti 1 in Vereš 1. Radeče so premagale Krog z 20:18 (12:10). Strelci za Krog: A. Titan 4, Meolic 4, A. Kolman k o 3, Kovačič 3, Seme k 2, D. Kolmanko 1. Krško je premagalo Radgono z 28:17 (14:9), Strelci za Radgono: Žalodec 4. Horvat 4, AmbruS 3, Klun 2, Trbuc 2, Javemik 1, RauS I. Ormož pa je premagal Polet iz Murske Sobote z 20:12 (8:6), Strelci za Polet: Murgelj 3, A. Sapač 2, L. Sapač 2, Sečko 2, Kovačič 2 in Merica 1. Zaradi napada na sodnika je bil izključen Rengeo. Tretja državna moška rokometna liga Tesen poraz Mladinca v zadnjem jesenskem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je druga ekipa Drave s Ptuja v Radencih premagala Mladinca iz Murskih Črnec s 23:22 (9:11). Strelci za Mladinca: F. Gregorinčič 9, M. Gregorinčič 7, Titan 2, Gomboc 2 ter K ose dna r in Marič po enega. Druga državna ženska košarkarska liga Visoka zmaga Pomuija v šestem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligi je Pomurje iz Murske Sobote v Ljubljani prepričljivo premagalo ŠD Šentvid z 71:41 (34:24). Strelke za Pomurje: Cer 3 (1:4). Dr ožin a 20 (6:9), Lang 16, Kosi 8 (2:2), Kar 10 (6:8), Zadražnik 14 (5:10). V sedmem kolu igra Pomurje v soboto v Murski Soboti z Domžalami. (ZT) Druga državna moška košarkarska liga Prepričljiva zmaga Radgone v enajstem kolu prvenstva v drugi državni moški košarkarski ligi je Radgona prepričljivo premagala Celje s 124:74 (56:34). Radgončani so tekmo dobili brez težav, saj je bila razhka v kakovosti očitna. Obe ekipi sta nastopili oslabljeni- Strelci za Radgono: Gomboc 30, Ozmec 28, Pisac 26, Niderl 20. Ulaga 12. Banič 6 in Pivec 2. Radgona igra v sredo v Bistrici, v soboto pa v Staršah, (B. D,) Tretja državna moška košarkarska liga Kungota premagala Pomuije v tekmovanju tretje državne moške košarkarske lige je Kungota v Murski Soboti premagala Pomurje s 75:65, Strelci za Pomurje: Juteršnik 35, Žižek 8, Tinev 7, Kuzmič 6, Kar 5. GaSparič 4. (S. D.) Športna literatura Odbojka v osnovni šoli Te dni je izšla športna knjižica ODBOJKA V OSNOVNI ŠOLI avtorja mag. Toneta Pračka. Gre za projekt odličnega pedagoga in odbojkarskega zanesenjaka, kije vse življenje posvetil vzgoji otrok s športom in igro, in je kot naročen za sedanji trenutek. Knjižica bo gotovo v veliko pomoč ne le pedagugum v šolali, temveč tudi kori^eu^merukaz vsem, ki se tako ali "drugače'Ukvatjajo z odbojko. Knjižico, je izdala jSportna zveza Murske Sobdia. ki posveča posebne skrb tudi športni literaturi, saj je, te Že četrt^ njena knjižica. ' . n. E ; ■O-a :■ 11 b s ■■‘I • --.t'..! Šempeter Olimpija II Kovinar Črnuče Izola Braslovče 5 5 0 15:1 5 5 0 15:3 5 5 0 15:4 5 3 2 12:7 5 3 2 12:7 5 3 2 9:6 CUkUDIA SHOP 5 2 3 8:9 Pionir N Vieda II Mežica Salonit II Mislinja 5 2 3 7:9 10 10 10 6 6 6 4 4 5 1 4 5:13 2 5 1 4 5:14 2 5 0 5 0:15 0 5 0 5 0:15 0 II. DOL - ženske ŠOK Vital Triglav Prevalje Kropa Cimos II Mežica Tabor tl POMURJE Branik II Topolšica Ptuj 5 5 0 15:2 5 4 1 13:5 5 3 2 12:7 4 3 1 10:6 4 2 2 7:6 4 2 2 7:6 ' 4 2 2 6:9 5 2 3 6:11 4 1 3 6:11 5 1 4 6:12 5 0 5 4:15 III. DOL - moški Turbina Domžale Fužinar II Vuzenica Vileda III RADENCI Celje Šempeter II POMURJE II RTC KRANJC Ptuj Topolšica II 5 5 0 15:3 5 4 1 13:6 5 3 2 11:6 5 3 2 10:6 5 3 2 12:8 5 3 2 11:8 5 3 2 12:9 5 2 3 9:1- 10 8 6 6 4 4 4 4 2 2 0 t 10 I 3 i 6 i 6 ! 6 ; 6 ' 6 1 4 5 2 3 7:10 4 5 2 3 7:11 4 5 0 5 1:15 0 5 0 5 0:15 0 III. DOL-ženske Ruše ŽIBRAT Elekto Šempeter Celje II Čma POMURJE II Branik lil 5 5 0 15:0 10 4 4 0 12:2 3 2 1 6:5 4 2 2 7:7 3 12 4:6 4 13 5:9 4 0 4 1:12 3 0 3 0:9 8 4 4 2 2 0 0 od Odbojkarice Pomurskih mlekarn Murska Sobota. Stojijo leve: Janko Hochstater (trener), Dalja Foijan, Simona Čemela, Nataša Kuhar, Maja Cipot, Romana Tanšek, Nataša Flisar in Ivan Hochsteter (pom, treneija); čepijo: Sandra Zver, Petra Šlebinger, Mojca Ferša, Andreja Drevenšek, Nataša Časar in Aljana Posavec. (Fotografija: N. Juhnov). Badminton Sekereševa in Terek druga v Zagrebu je bil drugi Članski C-tumir v badmintonu za jakostne lestvice. Sodelovalo je 20 moških in 7 žensk iz štirih klubov. Lep uspeh so dosegli člani Mladosti iz Lendave. Pri ženskah je Sekere-Seva zasedla drugo, Petkovičeva tretje. Bukovčeva četrto in Babičeva peto mesto. Med moškimi je bil terek drugi, Kuprivec osmi, Pe-čanič, Horvat in Miholič pa so se uvrstili od 9. do 16. mesta. (BS) Strelstvo stvom trenerja Janka Hochsi^ terj*a in njegovega poraočnil!’ Ivana Hocstaterja. S vami so začeli sredi avgusta u vadili dvakrat dnevno. Od 2’' če tka prvenstva pa vadijo krat tedensko. Med priprava® so tudi odigrali nekaj prijavit skih tekem z ekipama Žibrt Ljutomer in Paloma Rogo^* Začetek prvenstva je pokal®' da bo z mlado ekipo Po®"’ skih mlekarn, ki jo v glavn^ sestavljajo srednješolske. J? trebno Se veliko dela, saj F brez vsakršnih izkušenj za zahtevno tekmovanje. jim volje do dela ne manjkaT pričakovati, da tudi uspehi bodo izostali. Kaže, da p‘’'' toSnji tekmovalni sezoni ne nihče izpadel iz lige, to paj' lepa priložnost za Sobočan^ da si pridobijo potrebne ižk nje. V klubu si predvsem lijo, da ne bi zasedli mesta in da bi prikazali d boljšo igro. V prestopa^' roku se ekipa ni eikrepa* v njej pa je 12 igralk. Sicer P več od te mlade ekipe ohet^' prihodnje ieto. Prva državna moška odbojkarska liga Pomembna zmaga Ljutomera V zaostali prvenstveni tekmi drugega kola prve državne moSKf ! }l- s 5 1 •1 f 1 i karske lige je Ljutomer v gosteh premagal TopolSico s 3:2 {8:15. 15:13, 13:15, 8:15). V razburljivem srečanju so Ljutomerčani 15:13, 13:15, 8:15). V razburljivem srečanju so Ljutomerčani zmagali in dosegli pomemben uspeh. Ljutomer: Berlot, Škrob ar, l^' Rajnar, Marič, Savič, Zidar in Belec. (NŠ) Druga državna odbojkarska liga Prepričljivi zmagi v petem kolu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi so Pomurske mlekarne iz Murske So- bote na Ptuju premagale dna' ekipo s 3:0 (9:15, 16:1^’^ Pomurske mlekarne: g. Lir mlekarne: Zver, Foijan, Šlebinget, Sek, Kuhar. Flisar, Posavec. Časar in Prša. V petem kolu druge o r J I 1 t Markoja 574 krogov v Račah je bilo tekmovanje v streljanju s standardno zračno moško z močno mednarodno udeležbo, saj so sodelovali strelci iz 8 držav. V mladinski konkurenci je zasedla reprezentanca Pomurja s 1679 krogi med 17 ekipami osmo mesto (Krajc 5W, Makari 559, Kocbek 556). Robi Markoja, ki je tekmoval v zmagovalni slovenski reprezentanci, je dosegel 574 krogov in zasedel 9. mesto med 73 strelci. V članski konkurenci je S D Štefan Kovač Turnišče zasedla 10. mesto s 1723 krogi (Ravnikar 581, Markoja 578, Draškovič 564), SD Kolomana Flisarja Tišina je dosegla 1711 krogov (Pertoci 572, ŽiSko 571. Bukovec 568). SD Ljutomer pa je zadela 1655 krogov (Rudolfova 556, Horvat 555, Špindler 544). (FK) moške odbojkarske lige je Claudia shop Beltinci br^ .tl. premagala Mislinjo s Jid 15:2, 15:3). Claudia shop Krajcar, Ceh, Marko Jan»' pjj-Janža, Hoschstater, Gabor, žek, Strniša, Horvat in KRn premagala Mislinjo s Judo Rančigaj prvi, Babič drugi ) t* b t i( i) d ! Športni obrazi Imre Cikajlo Tretja državna odbojkarska liga pa V Ljubljani je bilo venstvo osnovnih šol v i” »A okrog 200 tekmovalci so na Od 17. do 24. novembra bo : Nizozemskem evropsko mladinsko prvenstvo v judu, na katerem bo sodelovala tudi reprezentanca Slovenije. V naši reprezentanci je tudi Imre Cikajlo iz Murske Sobote, član soboškega Judo kluba. Imre Cikajlo, učenec četrtega letnika soboške gimnazije, se je z judom začel ukvarjati pred 12 leti, za kar ga je navdušil oče. Po štirih letih vadbe je postal pomurski prvak, to pa je bila zanj velika spodbuda za nadaljnje delo. Sedaj se že ponaša s petimi naslovi državnih prvakov (od tega enim jugoslovanskim), z naslovom osnovnošolskega olimpijskega prvaka ter kopico kolajn z mednarodnih tekmovanj. Letos je prvi tekmoval v mladinski in članski konkurenci. Na državnem Članskem prvenstvu Je v svoji kategoriji zasedel peto mesto, na državnem mladinskem prvenstvu pa je postal v kategoriji do 65 kg državni prvak. Sodeloval je tudi na evropskih mladinskih pokalih v Gradcu in Budimpešti, kjer je dosegel vidnejše rezultate. Od 3. do 15. novembra je Imre Cijako na skupnih pripravah slovenske mladinske re-' prezentance v Slovenksi Bi- i - strici,'ki se bolidetežila evtbcf- -: T na EP M L J f skega mladinskega prvenstva, Želi si, da bi na evropskem mladinskem prvenstvu premagal čimveč nasprotnikov in dosegel dobro uvrstitev. Sodeloval pa bo tudi na evropskih in svetovnih A-turnirjih, Po Šolanju v Murski Soboti bo nadalje- val študij elektrotehnike v Ljubljani in se še naprej ukvarjal z judojn.u : li.-■ 1 , ■. / ■ !u pgf., Mitičed' > , . - ./r ." E- 1. 37 1 !W^)li^ :n ' I, Derbi dobib Radenci trije Sobočani in se lepo jjV/ Najuspešnejši je bil Fetet f (OSI. MS), saj je zmag«.*|, vr 42 kg, Boštjan Lesjak ( je bil tretji. Tretje mesto > jjtl' T ir kut. tudi Laslo Cikajlo v kat- v petem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so Radenci v pomurskem derbiju premagali drugo ekipo Pomurja iz Murske Sobote s 31. RTC Kranjc iz Ljutomera pa je premagal drugo ekipo Fužinarja z Raven s 3:2. V petem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi Je Šempeter premagal drugo ekipo Pomurja s 3:1. Ekipa Žibrat iz Lji tomera je bila prosta. H 1 'U- (TK) 4 Na tekmovanju so tudi judoisti iz lendavske Najuspešnejši med njim' bič (OŠ Lendava), ki je ' 34 kg zasedel drugo nit'\ in Trojak (oba OŠ .-v . Glavač (OŠ VP) pa kategorijah zasedli peta p<' Lendava je bila med ekip (J K) Odbojka Reprezentati v Soboti tt' k h Vsak v Četrtek Vestnik i,r, - ’ Pred odhodom na turnir za svetovno prvc^ rižu je odbojkarska Slovenije, ki jo je ’ mag. Viktor Krevsel. . boli odigrala preizku®_..j,tLiF t z ekipo Ali Starš - pa ILJ.l ki igrajo pri nas, trener soboških odhoD -ri Čopi. Zmagala je s 3:1. V slovenski fl igrat'tudi Dejan Fujs t murje), v reprezentanc^^^ so nastopili: Marič Vigros Pomurje) ter mer). I k 4 jgstnik, 11 ■ novembra 1993 stran 17 i F' ... iti'. šport hsn-jiit* iprJ' tai« Ittt-ŠliiL val«' iiclr ibin č* afsl' iiiiif' rnen (* ijf laK r? a.i^ li f’ jlc e W tal' iiR' 1(1^ r jfp ne* nil*’ ja Sl lij” državna nogometna liga--------------------------- Mavrica : Potrošnik 0:2 (0:2) Ljubljana - igrišče Mavrice, gledalcev 4(W. Sodnik: Špiler (Laško), : 0:1 Skaper (3), 0:2 Miloševič (43). ..Faimšnik: Stankovič 7, Tratnjek 7, Božič 8, Kosič 8, Jančič 7. Pek 7, «ilo4evič 8. Črnko 7, Baranja 6 (Prekazi -}, Šarkezi 7 (Džafič -), Škaper Mura: Optimizem 2:1 (2:1) burska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 2.(XK). Sodnik: Krajnc (Gornji Strelci: LO Gliha (10), 2:0 Cener (30), 2:1 Vicentič (40). ‘4ura; BoSkovič 7, Cifer 8, Slavic 7, Granov 6 (Breznik 6), Baranja 7, **'' 8, Jermaniš 7. Belec 6, Gliha 7, Cutalj 6 (Krančič G), Bakula 7. državna nogometna liga------------------- Turnišče : Domžale 2:1 (1:0) W .pit. I. SNL Olimpija Živila N. MURA Publikum Koper Maribor 12 9 2 1 32:7 20 12 9 2 1 22:11 20 12 7 3 2 25:9 17 12 6 5 1 22:10 17 12 6 5 1 19:9 17 12 5 5 2 18:12 15 POTROŠNIK 12 6 2 4 19:17 14 Gorica Izola Optimizem Cosmos Istragas Rudar (V.) Primorje Mavrica Krka II. SNL Avto bum Korotan TURNIŠČE NAFTA TurniSče - Igrišče TumiSča, gledalcev 300. Sodnik: Vozlič (Kristan | Steklar — - Igrišče luinisca, gicuaicc -nn,. juum..'. Strelci: 1:0 Lebar 28), 2:0 (48), 2 1 Hegler 11 m 04). l««nišče: Stamenkovič.Teniar. Lebar, Pucko, Koveš, Vori, Dominko, -■'(Lacko), Lackovič, Novak (Ropoša), KokaŠ. k "'Ju ^Vto bum : Nafta 4:1 (1:0) 'K- Igrišča Avto burna, gledalcev 1.200. .Sodnik: Žerak (Branik), ^biam I 0). 3:0 Stojanovič (46), 3:0 Bošnjak H m (70), 3:1 I™ Struna (85). Iltaniu.' Sarjaš, Bukovec, Novak (Nedeljko), Žalik, Drvarič, in; 1 Sabjan, Herceg, Pal, Rob (UtroSa). Set Vevče: Beltrans 5:1 (2:1) 'r-tiln'^i~ Vevče, gledalcev 2(W. Sodnik: Glažar (Ptuj), Strelci: 0:1 L L Bajrakfarevič (15), 2.1 Hotič (30), 3:1 Cehe (51). 4:1 1^5). 5 1 Hatič (72), ^Jiiav**^' ^aili. Modlit. Puklavec, Posavac, Berendijaš, M. Osterc, Stojko, Z. Osterc. Kutuš. r. državna nogometna liga ^^favograd: Trgotrans 7:1 (2:1) ~ Igrišče Dravograda, gledalcev 100. Sodnik: Dizdarevič T|^L Sltelec M Trgotrans Lepoša. ''tixn Jiflkovri; Maučec, F. Smodiš, Vori. Zver (D. Vučko), J. ' •'ledelko (Kerčmar), Lopen, Zrim, S. Smodiš, šebjan, Krapec. % državna ženska nogometna liga , Finali I Nogometni komentar l h______ _ _ __ Velika derbija v Beltincih in Lendavi 12 6 2 4 18:17 14 12 5 3 4 22:19 13 12 4 3 5 11:17 11 12 4 1 7 13:23 9 12 1 5 6 8:17 7J 12 2 3 7 12:28 7 12 2 2 0 14:23 6 12 1 2 9 10:26 4 12 0 1 11 4:24 1 12 8 3 1 25:2 19 12 8 2 2 15:11 18 12 7 2 3 20:13 16 12 6 3 3 24:11 15 12 5 5 2 17:13 15 12 5 4 3 14:12 14 Era Sniartno 12 4 5 3 24:17 13 Set Vevče Dravinja Dom kaffe Eleklroel. Rudar (T.) BELTRANS 12 4 5 3 21:20 13 12 5 1 6 19:14 11 12 2 7 3 11:11 11 12 4 3 5 20:24 11 12 4 2 6 16:22 10 12 4 1 7 20:22 9 št.pivovarna 12 4 1 7 9:18 9 - 12 0 5 7 10:26 5 Triglav Medvode III. SNL Drava Kovinar Žalec Papimičar SL Gradec Aluminij S KS Dover Dravograd Kob Ford Svoboda Pohorje Impol 12 0 3 9 10:38 3 11 6 3 2 26:14 15 115 5 1 16:9 15 11 5 4 2 15:9 14 11 5 3 3 17:9 13 11 5 3 3 16:12 13 11 5 2 4 21:18 12 11 5 2 4 19:19 12 11 4 3 4 21:18 11 11 4 3 4 19:18 11 11 3 4 4 14:17 10 11 4 2 5 17:23 10 11 2 3 6 11 11 7 11 2 2 7 10:27 6 Pobrežje TRGOTRANS 11 1 3 7 10:24 5 I. MNL MS Rezultati -11. kolo Dvanajsto kolo v prvi državni nogometni ligi je prineslo pomurskima ligašema popoln uspeh. Prijetno so presenetili nogometaši Potrošnika iz Beltinec, ki so sredi Ljubljane premagali Mavrico. Bel-tinčani so igrali taktično zelo dobro, prepustili sredino igrišča gostiteljem ter s hitrimi protinapadi ogrožati domača vrata. Zopet sta se izkazala kot strelca Škaper in Miloševič in svojemu moštvu Že v pr- vem polčasu zagotovila zmago. Ta bi bila lahko še prepričljivejša, Če bi biti Miloševič, Skaper in Baranja na- tančejši pri sireljanju proti Franc Cifer (Mura) dečim Avto bumom v Koče v ju, Beltrans pa v Vevčah. Z malo bolj disciplinirano igro bi se oba pomurska li-gaša lahko vrnila z ugodnejšima rezultatoma. Nepričakovano hud poraz so doživeli nogometaši Trgo-iransa iz Ižakovec v tekmovanju tretje državne lige v Dravogradu. Ižakovčani so bili v prvem polčasu enakovreden tekmec gostiteljem, žal pa so v nadaljevanju močno popustili in igrali premalo zbrano. Tekmo so tudi končati z desetimi igralci. Pravi nogometni spektakel pa ljubitelji nogometa priča- vratom. Poleg strelcev golov kujejo ob koncu tega tedna, velja pohvaliti še dobro igro celo lepe priložnosti, da rezul- saj bosla na sporedu dva ve-- “ ' ‘ pomurska derbija. Ze Kosiča in Božiča. Po pričako- lat izenačijo. Tako so bili šle vanju je Mura osvojila obe vilni gledalci zadovoljni le v soboto se bosta v Lendavi točki na srečanju z Optimiz- Z rezultatom, ne pa s prika- pomerila drugoligaša Nafta in mom iz Ljubljane, vendar ve- Uko težje, kot je bilo pričako vati. Sobočani so sicer prvil zano igro. Turnišče. Obe moštvi sta od- Manj uspeha, kot je bilo Učno uvrščeni in med kandi- ____ ____________ sicer prvih pričakovati, pa so imeti v mi- dati za vrh lestvice. Zato bo trideset minut dobro igrali in nulem kolu pomurski drugoli- srečanje zelo pomembno. Še dosegli dva gola, oba s krilnih gasi, saj so točki osvojili le večje zanimanje ljubiteljev no-pozicij po lepih strelih s cen- nogometaši Turnišča, ki so gometa pa je za prvoligaški tra. Poteg tega pa so imeli še doma premagali Dom kaffe iz derbi med Potrošnikom in nekaj zrelih priložnosti za gol, Domžal. Turniščani so zlasti Muro, ki bo v nedeljo v Belki pa jih napadalci niso izko- dobro zaigrali v prvem pol- lincih. Srečanje bo gotovo en-risiiti. Žal pa v nadaljevanju precej popu- so Sobočani času in na začetku drugega kratni dogodek, saj sta obe dela. Z nepričakovano viso- stili in dovolili gostom, da pri- kima porazoma pa sta se z go- moštvi v odlični formi, tako da je zmagovaleca težko na- dejo bolj do izraza in celo ne- stovanj vrnili moštvi lendav- povedati- Pričakovati je, da ' 11 kajkrat nevarno ogrozijo nji- ske Nafte in verŽejskega Bet hova vrata. Gostje so imeli transa. Nafta je izgubila z vo- bo tokrat v Beltirtcik rekorden । obisk. Feri Maučec l Strelci I. SNL 9 golov: Gliha (Mura), 8 golov: Miloševič d*! Dl' Sft' (tr pil- ■ir .jr S ■ilj’ 1» I- : Ižakovci 0:5 (0:2) Doliča, sodnik: Tasič (Velenje). Strelki: KorpiČeva 3 Karo, Verner, (Lepoša), DenSa, Kučko, Balck, Hor- rcrsas rkaru, vcihch ■ Lebar, Gyofi (Podnar). Semei n. ^^grado dobi Danijel Obal in Jjjuvi; jjj’' *dl št. 12 so imeli na.ši reševalci veČ sreče kot v prejšnjih "smiml pravilnimi rešitvami mo izžrebali nagrajenca ■ -'■Ih , Ranknvci 157a, 69251 Tišina. Nagrade lahko dvigne . T' viimiia. Murska Sobota, Slovenska 41. jPJ*rine napovedi št. 12: Mavrica : Potrošnik 0:2, Mura .. ----------------------A„i„ i„im ! Nafta 4:1. Turnišče napovedi si. i*; in«.....-« . -------------------------- Vevče: Iteltrans 5:1, Avto bum ; Nafta 4:1, Turnišče '•»kljj* llraveetail: Treuiran« T:i, fiaučani: Serdica 3:1, Ha.kiča« "*vje 2:1, Itrsirica : Hotiza 2:0 in Črenšovci : Kobilje 0:1. l^)firN4 NAPOVED S 'St 6} f' tj I .. -J-------- ; Vlado škof iz Gornje Radgone. ^^^‘^‘^Ličinske nogometne zveze Murska Sobota. Prognozi- lUpovedi št. 1,3 sodeluje ■tl 15 Medobčinske nogometne t k n (1 i! Pari 2. NAFTA 3. BELTRANS 4. Impol 5. Bakovci 6. Bogojina 7. Tigop 8. Dokležovje 9. Serdica 1(1 Čarda 1 POTROŠNIK MORA^^^ Avto bum TRGOTRANS Cankova Ljutomer Remet ■ Grad ■ Rakičaii Gančani Tip 0 0 0 1 1 .p 2 1 1 1 » )■ r> RTNA napoved št. 11 V-^^^^Snik if I r. I 3, 4, ..^TTtANS I' J— 1 t i I 6. V Bi ‘^Rojina S, H. ^_2^ežovje .^tdica ■■®rda I : MURA -^iriRNišCE : Avlo bum : TRGOTRANS_____ : Cankova J I I I I : Ljutomer : Remet : Grad : Rakičan : OanCam - I I "■“Zli -J' lističe pošljite im ureitoišiv« Vestnika, Murska Sobota, | najpozneje do sobote, 13. novembra IW3. Pri žreba- -8 pravilnih lipov. Priimek in ime ter naslov I I I Carda Gančani Rakičan Grad Remet Goričan ka Ljutomer Bakovci Remet Goričanka Ljutomer Rakičan Serdica Carda Tigop Bogojina Dokležovje Gančani Cankova Tišina Grad : Bakovci : Serdica : Dokležovje : Tigop : Tišina ; Bogojina : Cankova 1:0 2:1 2:1 4:2 2:0 3:0 9:0 11 8 1 2 22:11 17 117 3 1 18:7 17 11 7 1 3 34:13 15 11 5 3 3 24:10 13 11 5 2 4 24:19 12 11 S 2 4 17:14 12 11 4 3 4 14:13 11 11 3 5 3 13:16 11 11 3 3 5 15:18 9 11 3 3 5 12:15 9 11 2 5 4 10:17 9 11 4 0 7 19:30 8 11 3 2 6 13:26 8 11 1 1 9 8:34 3 I. ONL Lendava Rezultati -11. kolo Renkovci Mladost Polana Bistrica Crenšovci Olimpija Renkovci Kobilje Crenšovci Mladost Odranci Dobrovnik Bistrica Mostje Nedelica Polana Hotiza Olimpija • Mostje : Dobrovnik : Nedelica : Hotiza : Kobilje : Odranci 2:0 5:1 0:0 2:0 0:1 0:2 118 12 19:5 17 11 7 2 2 15:8 16 11 6 3 2 17:4 15 11 6 2 3 26:18 14 115 15 17:12 11 11 4 3 4 13:16 11 11 4 2 5 16:19 10 114 16 14:17 9 11 3 3 5 9:17 9 11 3 2 6 21:25 8 11 3 2 6 15:23 8 11 1 2 8 8:26 4 II. MNL MS Rezultati -11. kolo Prosenjak. Apače 11 plavih Tromejnik Salovci Bratonci prosti Puconci Tromejnik Bratonci Apače Prosenjak, Hodoš Salovci Križevci Tešanovci 11 plavih Filovci : Puconci : Hodoš : Tešanovci : Križevci : Filovci 0:1 3:0 3:3 2:1 6:0 10 9 0 1 22:11 18 10 8 0 2 25:10 16 10 7 0 3 21:12 14 10 6 0 4 27:20 12 9 5 13 15:11 11 10 4 I 5 11:13 9 10 4 0 6 18:13 8 10 3 1 6 14:17 7 9 2 1 6 15:22 5 10 1 3 6 11:21 5 10 1 1 8 13:37 3 potrošnik), 7 golov; Škaper (Potrošnik), 6 golov: Cener(Mura), 3 gole: Džafič (Potrošnik), Ilič (Mura), 'i' f' ■■3 ? Strelci II. SNL 9 golov: M. Osterc (Beltrans), 7 golov: Herceg (Nafta). Lebar (Turnišče), 6 golov: Rob (Nafta), 4 gole: 3 gole: Rous (Turnišče), Hranilovič (Nafta), Koveš (Turnišče), Z. Osterc (Beltrans). Kategoriziniiii športi športna zveza Slovenije je izdala novo listo kategorizinmih športnikov. Med njimi je 17 športnikov, ki tekmujejo za pomurske klube, od tega največ iz sob^ke občine tO, iz radgon-» ske 4, iz lendavake 2 in iz ijnto-merdte 1, ^atus od 1. aprila 1993 do 31. marca 1994 - jnda-^naki razaed: Barbara Berden - atletika (AK Pomurje), Zoran Kos-Judo (Judo klub MS), Robert Smodiš - kegljanje (KK Radenska). Danijel Biezič - nogomet (NK Mura), Bogdan Marič - odbojka (OK Ljutomer), Urh Strašek - namizni tenis (NTK PotroSnik MS); državni raired: Gregor Komac, Ivan Kuzma, Boris Rihtarič in Iztok ViSič — ria-mizrti tenis (vsi NTK Arčoni GR), Vilko Ferenc - zmajar-stvo (l^ndava); per^ielktfvnl rnsredt iztok Horvat - k^ist (BD Mura, Krog), Status od 1. oktobia 1993 do 36. septembra 1994 - mlMltiHlci Bar-bsra Berden - atletika (AK Po muije MS) in Imte Gtkajlo - judo (Judo klub MS); dribmri razred: Damjan Špur - atletika I (AK Ponmije MS), Simon ' Kuzmič kaj^^tvD (BD Mura, Krog), Dejan Pujs - odbojka (OK Vigros 33aniuqc. MS); persperand raacd: Robi Markoja - strelstvo (SD I Šteban Kovač, Turnišče). Košarka------------------------------------- Zmagali Rdenčani v Lendavi je bil tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov. Rezultati - Lindau : Nagykanizsa 50:42, Radenska : Zaiaegerszeg 49:45, Zalaegerszeg : Nagykanizsa 48:42 in Radenska : Lindau 56:34. Zmagali so veterani Radenske pred Lindauom iz Lendave, Zalaegerszegom in Nagy-kanizso. ■..lf priljubljena športna zvrst med paraplegiki. Se več! Bil je slovenski in jugoslovanski rekorder v kegljanju s 356 podrtimi keglji. Po več letih je njegov rekord šele letos izboljšal Zlatko B er naše k. pa-rapleg iz ljubljanske regije s 365 podrtimi keglji. Poleg kegljanja je bil Jože Magdič tudi dober strelec in vneti ribič. Za svoje športno delovanje je prejel Številna priznanja in medalje. Kot član Ribiške družine Ljutomer je bil tudi mentor mladih ribičev. Ukvarjal se je tudi z domačo obrtjo, saj so bili znani njegovi klopotci, pa tudi drugi leseni izdelki. Več let je v društvu paraplegikov opravljal btagajšniške posle in še nekatere druge funkcije. Žal pa je zahrbtna bolezen preprečila njegovo nadaljnje udejstvovanje in zadala hude bolečine družini in društvu paraplegikov pomurske regije. Vsi ga bodo pogrešali, saj je bil dober mož in oče ter sodelavec in prijatelj, ki nikoli ni odrekel pomoči. F. M. 9 V I Precejšnje zanimanje za mestno hišo Vse kaže, da bo bodo kmalu podpisane vse pogodbe za prostorov v mestni hiši na Glavnem trgu v Ljutomeru, ki r nameravajo temeljito obnoviti in preurediti. Kot je že sklenjen^ bo treba odšteti za kvadratni meter uporabnega prostora 1-^ nemških mark in potem bo potrebno 15 let plačevati še pi' 4 marke, od 15 let naprej pa po K) mark za kvadratni meter k** strošek za sprotno vzdrževanje. Plačilo bo seveda v tolarji*' Najemne pogodbe pa bodo sklepali za 90 let. v I v In kaj vse je predvideno prenovljeni mestni hiši? V nadstropju so načrtovani muzej, knjižnica in poročna dvorana, ki je sedaj začasno v glasbeni šoli, V pritličju pa bodo: fotografski atelje, 2 butika, 2 poslovna prostora, prle- Ly ška gostilna, prodajalna' njene galanterije, optika, 'i®'’ stična agencija, frizerski salami bistro, cvetličarna in Še kaj- Ker je interesentov veči^ je na voljo prostorov, bw? imeli prednost občani Ijui®' merske občine. J.c- r f I. Prleški fiičkec Jčblan drog ali negda, g lih gnes je Martinovo, pa se ne dršte kak da bi pogutnili pet fldjcof kisilih murk z diiklon I Snemajo turistih fibn lendavska obilna bo kmalu dobila svt^ prvi turistih film. Idejo o sanema-je prejel tudi izvršni svet. Pri tem projektu sodeluje podjetje Dart, d.o.o, ptik^ui^li pa naj bi se mu še V Otrini na kakršen koli P*' fiio povcsEaftt s turizmtsP" termalno zdraviliSSe in Posneli naj bi vse naravne leperte in zname«; tosti. Turistični film naj bi bil za promodjo dntg) zasebniki ter vsi, ki so c^čiae doma in v tujtei. I I VESLAVKE - Ne moška, ampak tudi ženska gasilska desetina iz Murskih Fetrovec je voljna in sposobna poprijeti za vesla in prepeljati gumijast reševalni čoln po Muri ali (v primeru poplav) čez drugo območje, da bi tako rešili ljudi ali ogroženo premoženje. Trditev podkrepljujemo s posnetkom z nedavne vaje na Muri. Fotografija: Fr. Ku. l! i f' # 'J .t: 'g. I J •■r!’ GASILCI - Gasilci s Pristave v ljutomerski občini so letos praznovali 100-letnico društva, o čemer smo že poročali, zdaj pa objavljamo še sliko vseh članov društva. Kot vidimo s posnetka, je med starejšimi tudi veliko mladih gasilcev. Objava slike je dokument nekega obdobja. Posebne reševalne enote V okviru občinske organizacije civilne zaščite in občinske gasilske zveze delujejo v lendavski občini posebne enote za reševanje ljudi in dobrin iz vode. Te enote so bile ustanovljene predvsem za to, da bi zagotovili varnost ljudi v naravnih nesrečah, zlasti ob poplavah. Takšne enote so ustanovili pri gasilskih društvih v Bistrici. Gaberju, Petišovcih, Kapci in Pipce-Marofu. Vsako leto v mesecu požarne var- V ' nosti se te enote srečajo in pokažejo svojo usposobljenost j reševanja iz vode. Letos je bilo to srečanje v Petišovcih na i tamkajšnji gramoznici. Največ znanja so pokazali reševalci I iz Bistrice. V lendavski občini obstajajo tudi druge reše-( valne ekipe, zlasti tiste, ki odpravljajo posledice razlitja -1-1—. Kfn(tn zvOrč! Goskč jč treba do kunca speči, pa mošt krstiti v vino! Naj sč ali ve, ge je Prlekija! Žni bi radi, ka bi bila samo Štajirska; Prlekijo pa bi cbkompok priklučili bOgve klimi. Tota prekprokleta politika, tota ober gnusna gniisa, kera že diigo straši tan pri hrvački meji, bi rada Prlekijo vnlčila! Pa jč nčde! Deset jih pbdne, ge Prlek porine! Zaj bi naenok radi bili fsi Prleki? Bi radi, ka bi bila nova slavinska regija v jihoven mesti. Le poglednitč! V Ormoži' bi ali bogme radi meli sridlno regije Prlekije. Zatarna so sf rčkll, ka do si pri fkiiper scimprali nobl parkirišče, ta kak mO biti za gldvno mesto regijč. HČ, tan za gostilno Moček so hteli šč letos zrlhtati občinski škrici tota parkirišČČ, te pa jih jč šajbnilo podjetjč MČreator Zarja, k a bi rada na tis ten mesti delala veki ŠtacUn. Zaj pa se tan kregajo, kak diigo do šč Zarjini delbfci no tisti, keri hodijo k M očki, parkčrali prčd aknami no dvermi stanovalcof pa na notonih, ge so že prometni znoki, ka jč prepovedano za promčt! F totčn kregi pa so pozdbili na ta pravo Prlekijo. Te pa so si zaj Lotmeržanari vun s pžsta povečati, ka pre sliši center nove slovenske regije Prlekije, vun znoš, narav-nčč v Lotmerk! Ja, pa je t6 prč ne rčsčn. Središčč prleške regije zaj te čejo meti' v GorjoJ Radguni, ka jč pre Radgiina včkša, več zaposlenih mo, prbstocarinsko cčno pa še Ra-dince z močnin centron gospodarskč moči, z zdraviliŠČbn no fulčneo slatinč. F toti namen so radinski gasilci Že pripravili medobčinsko vajo v Boracovt, fkuper s policisti no rčšč-valci, za fsok'i primer, či dČ treba broniti svojo ^prleško« Čdst! Ka de sč s toga vun zažjdvilo, toga nč vč najnČ Martin Luter. Hč, se pa tČ včnda nčdč s toga grbtala slovenska Bosna z auf biksčreva na plčt. NegovČari' bi tudi mčli cčntčr nčve slovenske regijČ, Prlekije, zaj, gda včč nčmajo Iveka. Pa kaj, či pa mojo prčvčč dela z vodoječto leto si prČ morčjo vodo voziti od Indi, ka je prČ Ivčk Idckin liden po svčti pčnčze tola, v domoččn krofi pa jč nč najnč za čn vodovod fkiip sprava. Či do Zbigovčari' dobre včle, tč do Nigovčaron spustili včdno žilo. Hvala Bogi, ka jč zaj Martin, ka sČ totč dni vino pijč, - voda pa jč preše fšoljih nčdobra. Ja, pa naglica tildi nč. Zakoj? Zato, ka gričs sploh ne včjo včč, ka jč ta prava Prlekija pa td prova prleščina okoli svetega Jiirja ob Ščovnici. To včjo stori lidjč. Glavna Prlčkija so pre včsi: Ženlk, KokolajnŠ-čak, Sovjak, Grabonoš, Okoslafci, Selišči, Dragotlnct, Boleknečici no Žtklava pa Sveti' DSh. Vinsko prčstraščna Kapela pa jč žč nč včč cčla prlčška. Tudi Berkdfci nč. Nč rčččjo včč: sen pddna, pač pa: sin spadno. Tanta prta Radincon pa Radguni pa žč zatčgiivlčjo kak forari vojkČ. Pa to bi šč nčkak šlo, ka so fsč ta prave prlčškč včsi v občini Gorja Radgltna. Tanta prta Ormoži no Zbgorji pa so že neki drugt Pa-ndnd. Pa sploh jč prlčščiria že vun no vun daj spiifana, pa si fsoki zmišlovlč svoj dialčkt. Ta pravi no stori Prlčki, keri kaj včjo od PrlČkijČ, sč Švdrajo, ka jč pre več kak pčl Lotmčrka hudo daleč od prlčščinč, no jč zato včki Špot, ka razglošajo Lotmčrk za prlČŠko prčstolnico. Provi Prlek prč nČ vlččč na o, paČ pa na a. Lotmeržarujri pa so fsi bblč na o. Ooooo, Prlčki, zmu-Šajte sč, vači do Šč Antiijovščarl rčkli, ka so uni Prlčki, čigllg rččejo: preja prišou, preja šou, preja kislo župo jou. Provi Prlek rčče: prič pHša, prič ša, prle vinsko župo Ja! Tak jč to. Hibi moji Prlčki. Prlčščinifč treba gvčratistoro slovo no čost dedekof, pa pradedčkof! Gnčs, na Martinovo, denmo piiččl na pipo, pa malo razmislimo, ka dč z nami, ži do nan vzeliprlčško identiteto?! Referendum v Pmcah usp^ Pisali smo že. da se vas Pince vedno bolj odpira v svet in krajani želijo, da bi bila prijaznejša in lepše urejena, V ta so pred dnevi opravili referendum, na katerem so gram dela za prihodnje petletno obdobje in se odločili, plačevali krajevni samoprispevek. Za uvedbo krajevnega prispevka je glasovalo 79 odstotkov krajanov. Z denarjem do leta 1998 financirali gradnjo vaškega doma (prizidek), tanje cest, vzdrževanje vaških poti, hudournikov in mostov, dili kanalizacijo in pločnik ter vzdrževali ulično razsvetP V Pincah pričakujejo tudi pomoč občine. Nova zgradba ob Cesti na stadion v Gornji končana še letos; takšna je obljuba izvajalcev del J” GRAD-a in LORAL-a. V nasprotnem, je povedal nik gradnje dipl.inž. gradbeništva Esad Kalač s nega biroja Murska Sobota, bodo morali plačati 0, Z dokončanjem del že zamujajo, kajti prvi rok j« november, vendar do zastoja ni prišlo zaradi krivde izv^alcev, temveč zaradi nevestnih koopematov. « zgradbi bodo dobili prostore SKB- banka, lekarna, vabilca, številna zasebna podjetja, bodo pa tudi sf^***’?*^. Vseh prostor še niso prodali, vendar že toliko, da ložba poplačana. V priličju so prodani vsi lokali r^» p. (80 in 40 kvadratnih metrov), v prvem nadstropju dana dobra trefjina poslovnih prostorov, razen enegu p* pt' prodali tudi vseh 7 stanovanj. Tehnični prevzem objekta bo že 1. decembra, čudno, da izvajalci hitijo z deli tudi med prazniki, ko* J 1.november. nevarnih snovi. Takšna enota dela v okviru podjetja Nafta. Gasilci so sc lani urili tudi v gašenju gozdnih požarov. Zametki teh enot so v Kobilju in Dobrovniku. JANI D. Vsak ^trtek Vestnik tfi HI BesedilotBBP, fotograf PREKOSNICE Ko padeš, se poberi, sicer bodo Jutri po tebi plesali- Eni imajo roke dela, drugi pa polne roke denarja. * Mnogi so kot ptice selivke: selijo se (iz stranke v ♦ če poveš tisto, kar misliš, prideš na slab glas. * Pametni se uČe na tujih napakah, ostali pa na svojih- * Od ljubezni do sovraštva Je samo korak. * Če ni resnice, je dobra tudi laž. * Ljubezen Je večna, le ljubimci se menjavajo, m V vinu Je resnica - včasih tudi grozdja. J. J t: J i( !• : t J ) i t i I D I II D * r >1 f k d P< ts Ij »I it h ”1 «1 St S ili 2' tii lili !t| lil h- ti h .‘s % 'š: h 1 s 3» 'k b ‘s f iS 6 i 1 i 4 ii ii 11 k h Jjgstnik, 11 ■ novembra 1993 stran 19 )3 I iz naših krajev krajinski park Mura Kier bi se (B 1» 10) 4« ob lahni sapi p» h. sprehajal Kog is-ri' n, at b o- (zanika-“ zanifeanju) si Je izmislila pamet. Nemci so po-^,®®')P® po Hegla, ki si Je to ^^iil, izvedli neko tako ne-negacije. Seveda ne l}e -ra I n li 0' 1 oni, toda ostanimo pri svoja rečna močvirja ■e zanikali. Mislilo se u’ kužna, nepredvidljiva „i^'^2’'‘^tna; da so tam ko-7^ in dng mrčes; da je to ^•i^ua rodovitna zemlja... uničili. Toda Nemci Zato so sedaj, .^tvvirij tako rekoč nimajo ^^iovciiiji zc uu pitj uuoiaja ------------------------ -------y''— kov. Dinamika rečne pokrajine načrt za Krajinski park Mura, jajo pa mnoge druge turistične ie bila uničena. S tem so iMi- po sprejetju madžarske odloči- naprave, na primer lovske čila gnezdišča rečnih ptic. Isto- tve za nacionalni park pa so koče, ribiške lope, kioski na Lsno so bili uničeni logi in po- začeli pri SEN- u oboje pove- ''odi.« S tem slednjim najbrž sesana talnica. Ker v reki m glasi za nacionalni park. Kakor tu^jo jim, naj opišejo obsto-vedno, ko sc sprejme kaj do- jeCo turistično ii^astnikturo, odločitev metati dobrodejno teli, prenočiš^, znanienitosti. na Muro in Potem zapišejo: »Tipičen pri- Dravo v slovenskem delu toka. V Sloveniji že od prej obstaja pomemebna atrakcija. Obsta- Po sprejetju madžarske odloči- tve za nacionalni park pa so začeli pri SEN- u oboje pove- . . zovati. Luč, ki je tako posvetila mislijo na neko obliko kolišč, od vzhoda, je segla celo v av- nekaj podobnega, kot je pro-■' ■ padajoče kolišče Bobri. SREČA Ni res, da samo stari in veliki ribia ujamejo dobro ribo! Te dni se je sreča nasmehnila komajda S-letnemu Darku Sveten iz Kroga, ki pa mu je pomagal izvleči 10-kilo-gramskega in meter dolgega amuija njegov oče Zoran. Prav gotovo bo sinček dober ribič, ko pa je že zd^j ujel tako »mrcino«! No, ni prišla kar takoj, ko sla namočila trnek, ampak Šele po dveh urah. več naplavin, sc struga pogreza . _ čedalje globje. Gornji Ren je sirijsko alpskot. Avstrijci regu-s svojo 150-letno vodnogospo- jirajo Muro Že 120 let. danes pa darsko zgodovino postal učni SEN sodeluje s štajerskim mi- , .. .. nistrstvom za okolje V Gradcu. _ , Imajo skupen načrt, da se zaš- vendar ne povsod. Za opazo-čitijo redki ostanki ekološko vanje narave, predvsem ptic, je vredne rečne pokrajine. potrebno izdelati vodnike. »Pomembna so tudi termalna Kam cilja zaščita kopališča kot krajinska značil- O tem, kako je potrebno de- Vendar tudi stari gra-.................. dovi, muzeji, vinske kleti, spe- primer o posledicah rečnih gra- »Ljudem moramo pojasniti,« pišejo, da je ribolov in lov na območju parka mogoč. denj. Meie SO (bile) zaščita V Avstriji in Sloveniji je Drava skorajda v celem spre- I univerza pripravlja (;^iMnaicT.ajije odraslih v ki bo tako kot • ♦ * H -"jazcvanje oarasiiii v lendsv^ npftZ P”'"«!™- k' bo tako kot vsa »nde- . Itn oeinškesa. madžarskega in Univerza bo pripravila tudi u^«>šab^ J in siTo^j.ske tečaje za varstvo pn delu in Kur m ike. tečaje za varstvo pn I I- m siToiejSisice. tečaje za r . , ogrevanja, I niifiriiv usposabljanja. Tako se bo mogoče niicmov usposauijanj«. a«.™ no- ZD kuharja, pleskarja, univerza v Lendavi je doslej “Pianom, da so prišli do poklica, zato J .1 tudi v prihodnje podpirati, J lovaii, mislijo pri SEN-u takole: * rečni tok Donava-Drava-Mura mora kot eden od najm- nogovrstnejših ekosistemov V Evropi ostati ohranjen, nedotaknjena rečna struktura je najpomembnejši varovalni cilj; ♦ Hrvaško in Slovenijo je potrebno mednarodno vzpodbu- cialitete...« Študija bo izdelana iz več tematskih kart. Organizacija EURANATUR, tako pišejo iz SEN-a, je medtem vsem mednarodnim ustanovam poslala pisma, v katerih jih prosi za pomoč pri projektu. Pri projektu. ki naj ohrani kraje, ki so takšni, da bi se po njih ob lahni jati k temu, da se odpovesta sapi sprehajal celo Bog, Ker nadaljnji gradnji elektrarn na Bog ljubi tudi grozljive stvari. teh rekah in da najdeta alternative za pridobivanje energije; ko narašča Mura, To je takrat, ko lepota preskoči v višjo ka- • poleg gozdov so pomembnf kovost in je grozno lepa, J tudi vlažne loke, zaradi česar je STEFAN SMEJ :4i« VEŽICA - Mrliška vežica v Čentibi meri 72 kvadratnih me- trov. Gradili so jo po etapah. Denar zanjo so zbirali s krajevnim samoprispevkom, ljudje pa so pomagali tudi z delom. Vrednost naložbe je Čez S.OOV.OOb tolaijev. Fotografija: J. Ž. Vsak četrtek Vestnik i ycodiir «1^' X Ul OD UJ Ek Sp §s @51 X Ul L 2 W i ie Ul iu tt lO X ffiia 01 "3 'sTo lu UJ sl 9: ?:3 h II; i ,J !J*O n® So o m e < Z UJ > o Vi > < Z UJ > o Vi < Z Ul > o Vi > < 2 UJ > o Vi > < Z Ul > O Vi e z Ul > O si e g^v^;£KjjS c>, U>B^ ^rt P?ii E^IC' J 5 g- ' i £-2 t; ona — <3 7 "-'j- i o s c Ji JS n CM - 5-17° S jJi ra S 2 P**c P "JŽ I QPJiSji“-“C- ’ — Q -o s -o® o? .a,5 o - 9 kVT t rt ™ StJ« ”=-2k — Q 4/ ■• s rt a.>M c rt P B ■ 41 >. E. X *J “■. •56:: 5 = rt ■-• O 00 rt c ra O ' .-3 , Ji * o c rt rt ZJ v o r 4> 1I> e U 2i « “i rt > £ ? ra e 2'*^ ' S« Bi£oa ■§.£ 4 g =•-< ._ , ;w; B r- 2 L» ™ c- i trt 7^:42. z D I O N I I rt ni Ri □ X iJ^ ,_ I 3 O 4>o ^-b '" o I 2 -Ejn ^?2S i:.--s ' ■ŠT2®2 ISpI"! -’ 3 rt .2, v o « 0'ISJ f= -> > o 'n oO 9 « uS <{ I g.2 3,2 • Ot ra „ OO c *ri Š vi E rt O -i JV ..1 u ' « Ji = S^šja -SnSs.^ o 5.M c P H-g £ ¥'“ .2 P c 5 “ ^^CjC fL, rt '“' ~ - i I- ' * f n 3 i! cji 5 , Vi 5 *“ u I I* J- E . _ ___ t-i^■š £ Eifl* ; 5 £5«:£57 7 - - ™ o £rt ■^^5 ra X ra ‘^57sS2s|5°5 g S„.= r, octZ) I VI JT « b VI '-"J s K« 7 3 3 I rt b; VI - ra : Ul c *■ fikJž u ' rt ", — ^5-2 - •= ^- , r « “ E 7 rt I r;3 ' Sat' 3* a 3 IZI I "O > X1 JM ra e 2 Vi X < •N O < S > N — rt c »M C —' O Vi <^•<5§gs,i &oH| Ob n o B^NiS G B.>* ■ -SSgra^s;"^ I o Ch 2*0 rt rZl . &b8 -tSg.S;- C " 4J »j « I I raHJ -. •« 5 O If — _ co I Gl" a rt rt ' .0 2 <□ B on rt «> •o 'rt — I š 6.2 > a e-2. ra ■•- ob vk *2 rt i 2 ra t^M (A -- V O _ ■» Ci,^ 3 = E’?-” č’2 c c n 2 > k ■ hs u ' ar v B F ■S ■ B E -o S .- r* rt o > ra cn Si J 5 F rt .2 tj.A v s := i E^q s in*’: tz: m rt S > ' rt O G .iiS ^2 F G. I--^ • ; '43 7 (. • SLT-'C .B LU t« iu I rt -. ' 5 .E- o > M ti J b 'ra c •£ 12 1^3 .ra ” £j: S a A -^ — M *k. o rt S°CQ ' c -ra ra '“ Is rt r- :q fi« ^^FiiiiSg 1 4=0«.« - > 2 .- 'o oc 8h^ lŽ2H5’g.Š-9.E ' 3 rt' o co . 'O u CM i-M s I I • 2 c hi c ■“■ U rt rt ”b ič - “ B a K s' s .s 'e kail CM IX '•*?= 2,. £,5n; iSsI55’ O :s Q I u O w Ul S: b> S c k-N ” op Im m , ^&l .<9 ;^|s2g7-rt o Ul-* t© — 2M > .E "" — C rt »u 2CQ ■ O d. 8 -e- I . g o - s sp-«' 45 .^ = ' ' fS rt ■S rt •' 3 rt J* I = g.gs iS V® ki 5 C ■z: 1; o 3 n n o 2 -S ■“ ® <'< .’; 5 o =7-7 S"7^7s: e - '^ e7 g.jid s.^,.: E e B I &M^..^-3CTBOE -^I— A Q *» V>_B“tC — 5** =LiJjf o Cl^M >1* := rt — — “jHOrara ■Š č S «S5O.y t ? t« « T^' u IV ' P ™ Q O O ■ .5 o 2 Q £^52 - O L u U - A — -S"' iG-^hA^ rt o j/ h? .00 ^|2 C .5 “* • C - 5 .5 -(S. g. "-c £"« = i3 <» QK VI rt I? O I O rt ^42 i? « Vk g L' P 2 s ■*• -.3 u ?Z ot 2S ' ° "O F — E k “ ™ o I G .E 'T v M < Vi X >N O O\ C ra J > t; sS cO-5£ = o^SuhJ®® TJrtO- 3 'g op , i! B o rQ- ? T! * > - at. JC VI "O ra v > c 5; F 'y rt IP rt c rt -a G 2 j: zl- c. rt y ’ v rt •i .“ ffl :h rt rtrt >> g o Š.S Sa-sSsss^a^s ' X Vi * S u ' "g *= s^t r-ri < 5^ vi c c -s ■ rt ,M ■^ n F’"! G 2 ■f rt o .*y V &• co (M e rt isg ' 03 «t ,= O V> rt H — Vi 'CC' o c I --- u ■* ,J Ti J ra ■/! rt . G^' -t: ® t* O 5 5-*- . hS^, XI , ."> kV> M "S — ' Vi g 5O’'^75t; I .=>N '^-2 u’""' si^-C z t e® 2-g < > *J N 2 rt > oS o 00 o F .£«.2 5- r. I ** 5'^ 5 ■3 .e§ '. ' O fM ■ C 3 O -M e 1 “ ?’ CM ra - I ' ■? r^S I J7 rt =.«□6 2“''« o hi £f rt ^e- o c cc o ra 2 5'tf oi *" o I " g =r- 5 rt -• ■» rt ? I n e- ra ra 'rt ra fc- M I o j; S P £.&.;= E O g B 3 ra rt o ■= u E 2 =*^ S-^ z i: t; «i* a ,5; * iž s* , ?2 I «7 _ o J«' rt I 1*0 I 4? O b I rt N .S ,s “ A .Kn ra*!* r- rt G- £>3 o > Pl w 3x3s-o 0.<5.3 8SS^1^222.raŠ'--^ ' "3 22 -JfN I Ul = 2 S aZSri £ 3 5 “- v. — c ra -p č V) e 03 • ra CM -B JO V) S > ' -^ , .iž is ZS rt C 'U.-..*! E,rt □ rtB rt„ dom« I Oi ra^^N mG bo rt E **> *rt 5 rt y ra ra "m ra £i>'i 62? CM . _ " 7; “ i "s5^-^Sgs:¥g ra^-P2i3>^r: 2 3 O ra E .M ■‘^ ra rM ra ra ra O .St”" O ra ris ra ’ '^5 o v — c I X c E zzrcM o co :=* ra O rt c rt E G v* P? §7S <7^QS ( X ( i 1 'C I QQ>&O Dm I -U F 8 rt <> £ T - o oi Oi. i-i ra 3 o-^ o i 5* č .5 I > I I E I tr , ■hO tl-~ H —‘•co i it N G 1 S \O N I iC Z. 1 Jt ' > IM 31 o rt a -1^ ,j, •i 3 •*■ = e on c« c ra o rt B ZB-cA.atJ rt i . Q v G Ul ? -=S3 , .3 ' " i" £’s ra_«■a I ? 'israpies™;, "= ^S - - č >' o ■3' u "■ e S 2 -= rt Si ' S=-7§6 J 2 2 « - S!>.'= '. _ S 45 SPS Se-T JC 4> e s Ji = • o^rsŽH? - c I' S =■ o « ra"*^ N s It s. 'O rt |B C B.S; .§ £ iz - .' _ , _ ' n — Š 1 rtk E S ,, O 3« q ‘ S N o iI G ra viv g 5 — I- froj I 'š F r3 6 O *■ • t/) C o 62 « S=^5 » I m X I .a ' ^ r; ■E" 5 1.6 {= o —] ra 00 o. v. 5 □ Vk u <1 ~6S'.-3 "* 0, c ... i5Jg = wi > .5 ort I G ra vi>Q I 5,0:, I P J ® v z ec •- O I S 3^ > rS ■a e S s >3 r - i o - =« s u-*MTora'c gvi’ £'O< 2 o 2 ;£ 2 Ž 3 'g-o rS I g I 2 i I I oS-5"ii^ « 32 s c § ' iS gS.2 Vi 'J O Sl ru ra • C rt c s.-i HFir ijviKO^S^oBrS I is g'1'S a fe8°£ ®£SSsS2o^°^,. 7S ' ' 5'S rt ft, IŽS« < X - ra > _i O “ =2 t I rt 1 12 > ■” ? 2i J? S 8« ' 3-sS s g'^1'^ *' A i o Si rt - fl" * psg^isSvs =^e o dl u O rt g o VI 5 f 5 V) > > Q rt □ S U ” ra Q ra^t^i ^’-,_ ;5 .4 I p = n ui Sii.S S-" B 5 z. -E 2 O--U Spe o6x/^ c N12 □ Ohm i Q U .2. rt ® čilk3n:5i = !f=i,o ^rt «ab3—ra {A £ •i ra 'ra^ ¥ rt i; G B_ ra^s .— ^kTrac .E'E Citm« mi .krt.;- ra_nb ra N rt u c a ra >M — r a&»-^l'Bx3S2E^^± > Jt! I a Ji it n ”^5 S>U'£|phti?;jf7 " Š'«"!-^oo c-zr; । _ = §5 ..^.. 'k-^;o iZ <3i ;S; a ■£'Hš.4- r? J? I ^3. J- -» c "O « S 02 3,Ž2"a I g 5 S? Eg,op<5»g^^-S E , «. ,2xj k* 0.5 gpjr -JZ S27 -I .2,goM g i rt 'fli UJ<4 — P,^ K-s ’2BgTzSrgg.'gS7 eS ,., iS* |Ho«Š^FZZ'^^ ^^^SgS882s^ iRp £ 7*. " Z; w 3 t! :T s ~ f I I I 7 š^h'? &,.s s3- Oi TR I I c c F • S c S *! 3 5 I .0 rt o hj‘5“'S“^OfMC2 ra ^OEG'-P,OJit!GXi F 2 *! C i rt oSt^S 7e;^^ol7 |=3i7PF 5 ' ‘ " S« ■ ■ = 2 ra B 'O ra O\ 3 c -y N 8 f.* 1 i •tf .2 9 ■?; s J( 'C - Hs J < «7 .^2 ' 5 a ^. " 6® E'S-§ ' “ i-« C?-0cg i-3 -3 e-2 5 Jez: ? Sr, c Ži5 ra B S ra B <> ra B F ra rt , H o>3Q^" E 2 «0 & I G “ n O rij N I 2? ' J -a r: o rt ra c Sk-^ ^iri E “> ™ 2 -* —. rt A ra rtS rt ra ■' .2. g e w I "s 2 ra t-. e ' ■- .J -pS fm s ■n "Tl C 'C' co , CM p rt rt I I o -D .y > I 5 3.^:« S -3 “r £aE3£coukqM s-‘uCi7n.j;-, s s „.= n.SSjjS-"- ■^«'sse X t: is ■ . ra . '• P-P Ml r£ " u« «60 s 2 rs Sl I <=>2 O C C rt OO I rt S B - O S *> ižg b.5 i V - 5 bO w» o ' = .« s - “i „ s “ c pji c § J* r .-; tM , I >5 StA > ? .9 p E S Mr O £. Irt E G loS? O o I »7ž JC p c M V) .51-'' £.2..8.2-3 2 “■« “ s -s F E p X B rt ra = ra B rt - 5 O £ e Ul 5A X n ~ c p. O , k rt V. I 57 JicU _6 s o UJ ® ■n V S % rt C 0 O •- .-. — u o J£ — ® Bi 'iP »I ra rt S ra Ji I ra _ ' > Ul I ' jIM .1 I2 P^IO ■Stf z:^ s " g,2’N ° i-l^ '.n ■X I ra k. I |£ • ■ ■<« '*ngC-i5Aa^'c O.r. 00 [l B 1> u □ a o OJ ra rt c; -T v, ra <-'3 F 5,^;= S ... Vi ■ G -o r E S^.sJ I £'S o« e - I « 3 " ra “T ra -1 2 ’p ., p v. 'o iMiOv^^.^ ra^ £jd r-g I ego '^j:, 2® k *'-a7 1^ ' •'“-rt^rnigC.P L£)_ .. -7 ScG ES oFra^ i^JiC - P' u.-F v 3 X- f; .^: 5 = E — ' ' ra kA — 6s - rt uo I N 3 2 u I Mri J ■ ■ ■57 ?'-■=-■• El B rt ,•3 o > ‘=.g ž'"i-1.5S'š gt " '85;;;— ra , ; P*—• - rt rt "' rt n 2.1 D-b £ 74 ' 2 o S v -b .3 g 5 ”"■ Igift.; ra n G :'i "'s;P S H M E ra Mj O & '‘.g G 7 4 s s g e o E , z> CU F g.s 2 4^ I Z š š .§ -5 3^« - 2 3 9 O > Cm t2 t2 rt > X c; ra p “S "" o s4s u Vi rt Vi. — -r > v. c Q0 ra OcS rt Ul”! ■'O H I Čj s 'šM' o I) t/> * rt. s — c 2 ■*' c o t k ra ' o| ? ra ZT P i''! v'5 S ' :3 (J rt fl! i C > Iti - J o »i O Ul d/’ > X < Vi X < •N O E > o ra E o ra rt <1 f*i jč '- O J.; ■ ■ c i N 2 “ ? ' - 1 J-, ” -S*T|Uk?s > TO ra Ht , h’^ortiH-21> O TJ d. o rt 2-2.^ .!.<■• o Vi rt rt > S "P*' “ ■" ■" ra n V) 'm S 5^ ra o s “ «,.(5 r».' t ( I ra si? • o ■C;; =■ r ’ 5 !i ri g X! J 'i-M rt ra K ■0-5 “■' - 2 F £-68 3.1 s <..§ a>r^-=^-S i-^a "Z rt o £■ " - — JW II** L/T CJ K m C “ :=-o '9 1 S -i.- u 0 " s Si 'j 2 s u. • I . ».5 ca" li F ■■.44 Q S 5*3 ' u o-^-^^-s as 9 O F O ra W a -r, "“• - 'C —t I ■- ra Vi o .2, J* 3OIJ.J3 2 MQ f '~ E o5ci7=c''^^ i;” gPJ ™ --o.So § !i,;23; g '7 '^S,ž“-§^7e>.c i=^S^Sp .|Xi iM1=4^4P'i UJ^« j Od ' s o o — «0 cz> t-" „ {^ '=^ <2 I ra J Si ra X 1 v - “ D .; ra rt ’. s , JI ._ " 5^X č'~‘ C-—j»G ?27^,7s?^r! -k-cziSl p 5« I mg i , sm^n^„os b =Ss ??« p Vk c O zl B O ^3 o: ? v I c ■= c Pfa 3:^0 ra = Sn^ i^ - M J c-tS Tj.,, m to X ?ro I I I ou I g o 4J g N 3 ? 1^ ,E 001; E E JS „ “>" ° 'a " s E = I^»2 3 U^^Crt-^mDClrtvj "S ■-^- p ■'S g« sg «24Sii I S O\ I J2 rt ij* ra '£■ X ® c* n,,rt "P *■' MM s 2 ■• ”'* > ra 1 -® '" '0 rt ra 57 ra ., -iC I I I ■^HJ X d_ u .rt - B Xi ra R o rt rt i . 3w 1 J E I S 6 — :=’ -;'2.' S K E 5 f VJ . g® rt ra .rt rt E:-- I raso*- ■ ■ o* 43 rt " g " rt 'rt^ra * ra .•E rt ?Z 25^5! o ■“ b I ra ra < ^^^ss2sias:& ri^ggpČŠ^« '^’ra““a"- -rtcM *•' _ ^ _ A/ ra s rt «■ ““ ir— s'^iB o.. ** 3 Sn _L o-*, r-. u r- ■ «r »rz p jC' oOtM^^i-iQ p jC' O 2:^ ^ rt kn rt 4» '5 Vi -r: OJ rt lO P rV O rt .11 'OJ '“=77 e a .>. = rt « rt 7 ‘ -i O g > .M* ., ■§ 3'4^,S:§- t-vJ! ° 5« E c J-® ^Zi2 - I>«z3tTi 9 s 1 IVk ec. ■J £ I s O'. o u 3 m 7: u c .“«"! £ E JS E > t. rt r ^ «> > M _ c ( « -j! i ozE.S !!,£i£ 2.3 L?^ = ^^^«5.G _- “38^® 2 s 2.= s ,1;; 4 Ž mO "-It n g-vi S" 5 K. o , <=3 , .X P n a: 2 £ - S < ra ra rt "O ttJ > ,2. Č 4-X ra S^! G > rt E 27. 9 £®q“ I E"-!^ « ci“SS8-a S £= a = E1< O ra š ■? 7 2 s ■■= ^ 4 8" -> o. > I ž i I — > ? cA ■ i ;'s ,,. --£:2 ' I o I * d.4 ra 2 u, ' 4) 2i__ Ou>.E^«> — — &iMi _. y I-I o d> p jf A .£, ^ J n _ I ® ra S "n F s^ s? G niii^ 5 I 5 VI ra N o tS ,v E 3 R ■■ t I . B rt Q "T i-i S B 3 Vi > > ■■■ OO rt 'Z3--5 I t> B <— ra oc E rt ^°=7i^ž;:sb p o S f - E s 1 = ,,..^ °'c' 3~ 'iR«^£ .i-^74'§l 1 Sb® J! = g-5'at; E.>9-[AVira^gkN ra o ^3 rt ;7 ^pg.“ ® = ž ?>='£-77«t Cj-U — R 3 S ’? „ £ c ra ra -- ra (J J, '1 rt 2 'i^ 'F G F 'n -v o) I rt rti P. p IM?" "U ■ ^SŠ F='45l3i’^ „ I S3 ra^i 57U''P4iccm*5 p7 S , S . . -3 ? 1 B >c > a B ra 11 (3 CM - J 2 S.iiš.s?M2 Ji t Vi Vi S.2 og £zt j=Q Sf-Soo (O N -C rt rt e c 4J .Q o g ' “'S'= E-S2q ra rt C u o rt pSrt Joo rt i M “ rt B CM I O .2-2 < 1 M?f e 2 •’■ O O 6 O CM g> . t-- X , , rz . . ' CM iM - ra. ’ 1 os I I . rt I r rt -n :2g ^S ® I m ra sf Q m ,s s? iC“ ri^ Vk ra ZB* rp rt ra Vi O ' ' i| -E s £ -. ' < rzG b B ra ■5 e£ 2*^ ra o *n 5-h r-* 0^ ra .;' g I O G . g 11 CM 4 ra < ^2i- = ? s ■ a>^:^ cc 5 VI N s^- ' o *’ rt ^S* o o CM S S S s X] jZ'S , 2 s2222r5 1'101Oq ra oT "S .^ -• ra ( m i!e = Ja t-ET 32-5 . 2E1 <0,2 -9 4> ra ' ■= a ■s p« N s ra Ul -s A C 2'AU5rt'7^,?{t .2.13 'S .2 2'0 £ Sf rt rt 5.3'E -5^*itrt.--^ ; **’7"‘ c ag ;‘'O«"ot;Se «2 ? eg = E.e2 '^ra.b— . ra C 0 ■5, ra^z^orar^ra' - crarara c v. 4^ E 'C c -t: /j -p y ™ ' ra C .« > 3 o v _ • rt 'C ? g - ’ -^ = I * N 2 ra N rt ij 3 M krt E o o 3'8« E =g »m kc S .i ' 'E ra 5 « ' 3-^-S P iii Szi 7S F-a,. 4 .—. I rt rt 3 I ? ‘ S^-^.5 co ra CM ’= ,_ t °o 3 _ Si --- ^33 1^5« o K .:> A . k« v. Ž = ? “s - -k. I ■gs £ ^ ?!^~ ' G o ct ra F hO S* 3*i-= f S 2 d- vt v — - % ? -s ■b« 2 “■ liE^SJ '^oZrtZns^ 'z^ • aSiS-t E^ E xoo*:5 fM - 1 =1 £ Vi X M 5 5il > ra .'U v P P " - , Si o 5.^''' .s - c ti , za »n i ■ o fc7W C N v OOrt * c " ii M --. C “ in Ox 4> rgo-S I* &o>:. 5 i’ ig p"^ B sč m C '— rt^ .i^U; 1 * bS $.M .£ 5^v. ’ »J N rt S^S*^ra5goi"^_ c* O_ O * * in Bi I OO Ž 'OKO iX ra C o iXi Bii^ ra I ra Cb| > 4> “■j 5 ' gš _. 'šlkt' S'8'i9! 12S3:;s^5=2£7 , r. 7 'S-^ 7 p7 * . =rr: o »N O < S ra ra v rt 3= A •“ vS >vi rt i j< iC 'C Ji*' 5 ra t.9 I i; o c o rt I «d o "■nu.i,^ A B r ' ** *^ 2® ■— ra E _ I-, rt I *T u s rt T lOač-S ' rt Vi C V' aj .S. P "O <** 'S O j B- 0 « > c n. rt lU rt m > < > e Ul gfhi g< 1! a v u 4J fj -■s"-. G^i- ELK i 2 2 tJ rti rt t; M g 2 m . _ ■’ - -3-..-. F ■ e L -I to oi ij; H 0 -S > Š-JC m jj S. I rt o t> M u o « « — hi v 01 4> 3 .J t'* £ ’ 9. > ra aj t—> _ s « i - i; s rt ra— B jy MA 4= 'i krt .0 tJ ra O '.—’ > -s JI IS 9 “ ? fe'=«i5.7 *> P 2 'O fM ,o rj I |8 a ' i rt — o rt -. “ — — “ “ i,- E (iz di rt "o > = .'iS;=i§«7=^8i5=p , Rg S£ 4 , '-g* Ji F-irr. rtU r- raci—* N e ■!> I ® E - 2: o?J E p .= rth =x» . o n r- rt I O C ra “ (M S.'—’ tfl > Z Š J I 7) 2 rt ¥? ’ 5jž ^ — N1< .? I I ,X S -0 S I ■XI1^ 2? rt y i ?-5^.a7..E 2'§ 77 ^S, hJOMJO Eisra (fl v rt iS^-3 Sp-oj^S 7" « - .• ^ -. mn X StjO ra □ A rt rt « o O I Q o t5 =■ ra N 6S-2.E°j;'G“.;'g^- SS '7ihcs = go| llj-^ __|Jjf,y!.^O B P1? 5 fi '5 sr^v o ti<*5i * rf u. -T ii P’<^ ■Vi ,P •kri rt I E E c n aO'« ■O rt Ul' <2 o 5 Š o o 1 '^2 iiSS**? - g 1 Ss 1 P “ .: I > F .2. , E ra ' B ' S « = rt o 1^ - £ i7 H '*! S e - =.£ 1 'iš^S £ 2 S 1 I •i« G n ra ■00 I o ra Vi e Š5 Rc rt .-S . i!X S s 5 I 13 ra n n ra tju I , ■ ■ s;^o£^p2gg to rt ra ■-Q N _________ o ® 5»?-)______.5 o® Lt_.rt r .m O efl 0 S r tivi - ' aP2-2!? U kjrt _ ^i-' ® I XI Vi 3 r I O ' o 5 m ra L I J Vito t _ -, = I TS o ji. _1 ? u- TB I J .2 O ra B ' co n 3 g I Sč cji ra -rt o o - '5 U g •=« a = II E7“ L ■- zr ui'"i _ 7 = 2 c I ;g 5° 5 s,> ■1^1^ 3 oc ’.iG i 'O rt J< «3 essčts£|^-^s ■'-‘fM Ck '3i''Ci c ra > t— ra O o. g k . 7< ' i5,'A& U I VI C ? • r,.-Ž rt 2 O O S ' T J d- ra ' < rt rt t ' S '| = E .-“ o^ri' 7<= rt dt -K i- • ± -D ,0 g ,2 ra o £ 2,^i< o o Cl ti. 83' Vi co 42 3 X V) 3 S g^O rt ' I •-CO ' TJ rt ra -P T|?ss Ol, -52 c Om I .Z‘9nO I ® 7 '*ž .2 J k .5 i Oi2im Iftzi« ^gCQ o^TrtMj '' ■“ jk J a>o’^'^o . B “M o rt 5 C > E i «> ■ «^ - - - - “Skj . , is 22 ■ IM M ZB «; > c — > ra o 1/1 * ' < s.5z1«j O =a S e ra o ■■ ■ ra Z z '., _ . g.25 ' S-5 s“-¥c-Ez:2^^5r;F _ .-s iJ . "5 . . P! k. .k J ■«= iVt CM CK J> H I I I M > > -S s "ČE i ■= X < ■N O < S e o I 5^'- Q M E ra E £<=' 2 en “ . U cM V •b L-b I ■ =T i= 1 rt » rt rt rt 5 «2 S F 5 i — F c > c: I 4 , OSQQ " § "S •S I " - S • Ji, ra o - u ■—. I •' ” OO ra ZE f*l "rt ICI — 2 -A c -•,■ -— Š ' <*■ G O. ST ' s e ?! < I; P < oO ” — JS O Ira G 5 a , o s " I -9 Vi P 3 b u «■ I 3 ' 3 “7 .'9 ? 5 k «j om bi g f 6 C.«-? ; 2 §.£“5-=^cE^5^-Ka:'=^ 9-0 1 - -3 F c =a„ d LI •^ “ V. ra O ra U c :b- "? ' ■£ ■= 5 CLij-prnOEltrt • I 3 V« VI S-zeZs e.S7 , 3.>N" J «u Ig' _._ . i- -fSŠ t S ' w " >1 A ” ra S I- ra a. TI 5 E i; e - lo U I J s s ?_ B , e I 1 ■■ - rt rt" • — .„ C . rt <1 to Srti s^jTjioga 1= 2 3 - rt “■ ra E u T-e cftj — w „ d* C - I “ Cii 2 X -E rt _ X rt 5«Af g £84 -E --•75 •-- >1'0 rt >2 Sfq>^c: Nv2^,Xi i^.ltd, 2:« M-rara“' rezs ,T.X r 4S3O «3 > R c ' s s c 2 o o ra *“ 2 1L»” ra £0 'h- > * — v,rtG-n Sl’*'^ ” •* E 5 O m VI — rt rt u ,£ m E '■M G 2 ® $£ ^ S 2 8 R o Ul I r: — “5 o ra ra o — r-, “ rt nf ra Si ? 5^ — '£'6 Tm S i> r ?>S £ 7 - ■ S.S c ^2 ^ 2 1.2.6 E "O oS-o ra = E Si ir rt ! S ” rt h c •" 2P.O „ -D ?rt □ o - I gSo^S 9=0 is s g 3'5* „ M> E .X * 12 ® O 5 Ml S 2 . <- ' " “* E E O •O ■D C •• Q7 9? ‘ ; I . o c X “P ” £ ::: 2 Vi X < >N O < E P c -7=s| r>i I ra c M '•M * ra “S “"O I ■o c M H •ri rt 00 cn I g ra “? s <30 ., rt rt rt —• . o 5S ■* ra k.^ Sli 22 ra I ,£ B.O. I s £1. aJ U r t,k g Q rt ™ ■ I 00 in D _ ra C c ._ TS JK t tJ rt ._ s X 5g £. -So 5»'- - sc e ra J JI 1 ■ o bn ra —' ‘J >’ r g -5 42 J, r -o eSii^ ra ■> S^cjSfcgi , Fi57S ->< ’ “£c 7S.S-^7''„ ' «2^17''-,'?'8ZS-7 6.^ t I s o in s ii." r " ž?".“ ® 1 I g. ' ja-SiSE' “ E pSlIs 5ON >1^1” 'OO .= a O 7 Sl -Jsž^goS ” i. p ■? -S ™ i--! '-^CČ™ s.E Ul c ' 9 £ " B I rt '•ran O ra ra OO 1 ” rt pslg-E »^"S^sF-Soa El £ ra -M tM 2 ' — I q SiS'^ 5.a CM »"I .B v c^** 3 Vi > < > o -f „ „ - Ura e-;i.g,S g = S F 2^ P,g-P-r. “ ' ZQ o-c 3N'ek.oo 2 « - CM-S 9 ® ■=" 5? X i = ar-, R u 7^ g o I egi fcutuj* rt"rtO» rt v-J Ji - — -~ '-Ei ' T «5 9 rt r o _ I ■- 5 liio .^.!i g = 2; 5 " ' “ O rt ■'V ra & _ VE 0^ d« -T ■; E.e SoSS-S^£ j£,7.3^7^^’ ’ ii N < Vj '0 *!•' rt ,M f «■'* /S 3 > 9 F “ki o I NO 7 ra < ' > A B ra F ČJ; sFS fy ; rt 5 o I ..- S rt O ,’ I _ ra tjo C ' £ 2 ra c ’-' 9 ' .m — TkS-oN^LGl iXl"M'f='B " zz< v u O 2 rt’t S^O' — "" ch I I 5on > I > ■' "3 rz = rt I I ’5 Ll^ o ra o 3 ra •£. — « o ■'b CZ. • w O ra" c G I Z) E « £: rt • O '='^1 [± o ra O 'rt CJJSf * £ ra rt O -ij c 1/1 ■ X ‘I* E I G o. 71. ra ai ' & soao.s s7 k ®t-u .— A^— ra I rt h**_M n .k ra c - •. '. =J£jf2s ’' _ J.; ? s^s-£ ? Č-O.S-" . .. 2> a Ji-' 5 = Q i r Si-> - — tu • • ^’- 3: E 22 . -f ” o p IM I I CLr I E Š .E o c o 5 v J! '■* c Vi o ■7 S e 82 22...^ ib I G I U 7'—, I 1 Ul ' S «2 Sii s = E E I V} .B tC stran 22 vestnik, 11. novembra 19^ motoma vozila ■ta Compan/ S^OOO /3UR5KA SOBOTA. Verčiča M icLcfon 06S/23 507, fax: 13 507 CITROEN GS 1,3 super, registriran do 7. 94, prodam za 2.000 DEM. Tel.; 65 522. m 1531 MERCEDES 190 prodam za 17.000 DEM in motor KAWASAKI Z 1000 za 3,200 DEM, Tel,: 48 635 ml523 ZASTAVO GT 55, letnik 1984, garaži-rano, prodam. Tel.: 55 ISO. m 1535 ZASTAVO 101, letnik 1984, s 3 vrati, registrirano do 8, 94, prodam. Tel.; 40 231. ml536 LOKAL, primeren za butik ali mirno obrt, v Radencih dam v najem. Tel,: 65 319, m 1532 živali ONTRADE d.o.o. 69000 Murska Sobota, Staneta Rozmana 17, Fax/td.: 0691 32-230 IZJAVA - Tatjana Novak iz Trope«'. Kolesarska SS, izjavljam, da oiseni nik dolgov svojega moža Stanka vaka, Tropovci, Kolesarska 88. tako oi»zarjam. da omenjeni ne prodati nobene premičnine ali aeptž mični n e. 011525 UGODNA PRODAJA NOVIH VOZIL FORD GOLF 1,3 JXB, letnik 89/november, beli, prevoženih 57.000 km, prodam. Sveč, Kranjčeva 8, Lendava, po 17. uri. m le ZASTAVO 123. letnik 1934, delno ka-rambollrano, prodam. Cena po dogovoru. Terezija Vohar, Lendavske gorice 467 a. Benec. mle FIAT 125. letnik 1982. registriran do 8. 94. prodam ali itienjam za moped. Tel.: 32 361, ml475 ZASTAVO LOl GTL SS, letnik 1984, registrirano do 10, 1994, prodam, Jerič, Gančanl 182. m 1482 RENAULT 4 TL, letnik 1978, in montažno hišo Marles, razstavljeno, prodam, Tel,: 32 543, inl489 MOPED TOMOS aviomatik 35, nov, in rabljeno otroško sobo prodam. Tel.: 43 109. ml483 GOLF CL 1.3. letnik 9177, registriran do 7, 94, garažiran, prodam. Tel.: 87 602, po 16. uri. in9466 JUGO 4S. letnik 1985, registriran clo 19.8.1994, prodam za 1,800 DEM. Tel,: 82 763. m9462 MOPED avtomatih AL 3, nevožen, garažiran, ugodno prodam. Tel,: 82 313, in9461 JUGO 4S E, letnik 1986, prodam. Križevci v Prekmurju 39, tel.; 54 133. ml50I FIAT 126 P, letnik 1981, neregistriran, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 70 228. m 1505 KOMBI VOLKSWAGEN. starejši letnik. v zeio dobrem stanju, prodam. Cvedičama Ferenčak. Trnje 58. teh: 70 560, mpp kmetijska mehanizacija PRIKOLICO ZA ŽIVINO, novo, in fiat 125 P po delih ugodno prodam, Filovci 55, tel.: 47 104. ml493 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 4806 C, 900 delovnih ur. in enobrazdni plug obračalnik prodam. Tel.: (069) 57 046. m 1468 ENOOSNO PRIKOLICO za živino, skoraj novo, in manjšo Žago cirkuJarko »kiper« ugodno prodam. Zadravec. Turnišče, Pod logom 20. ml4S6 TRAKTOR IMT £60 prodam. Kerec, Gerlinci 64. mlSll TRAČNO ŽAGO znamke Mio Standard, malo rabljeno, ugodno prodam, Lemeije 15 a. m 1510 PUJSKE prodam. Tišina 48. ml4Sl PERZIJSKE MUCE raznih barv pro dam. Tel.: 76 590, po 14. uri. mle PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, prodam. Gradišče 3 a. ml485 KRAVO po izbiri ali brejo telico, kontrola A. prodam. Ciglar, Borejci 30, p. Tišina, ml487 PUJSKE prodam. Janez Gabor, Vanča vas 1, tel.: 46 111. ml492 KRAVO, kontrola A, brejo 9 mesecev z drugim teletom, staro 3 leta, prodam. Vanča vas 22. m 1497 PUJSKE prodam. Satahovci 11, m 1502 BREJO KRAVO po izbiri prodam. Tel,: 47 057. ml513 PUJSKE prodam. Hoheger, Murski Črnci 54, p. Tišina, m 1504 PUJSKE prodam. Satahovci 33. -m 1503 MLADO KRAVO s teletom prodam. Panonska 95. Beltinci, tel.: 41 140. ml527 DVE MLADI KOZ) za nadaljnjo rejo » PRODAJA » MONTAŽA » SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV BREZŽIČNE TELEFONE 1/4//z TEL, TAJNICE « BOČNO TRAKTORSKO KOSO, 170 ugodno prodam, Dominko, TumiSče. cm, prodam. Tel.: 87 107. m9470 PUHALNIK SILOREZNIK 33 K prodam. Milan Mlinarič, Spodnji Ivanjci 10, tel,: 69 245, m42Sl posesti ENODRUŽINSKO NOVEJŠO * TELEFONE > TELEFAXE TEL. CENTRALE « POTROSNI MATERIJAL * dOiovni ČOK 8.0P do 16.00 soboto - zatrto I Panasonic GOSPODINJE! K-ll MATERINSKI! ses I NOVO NOVO NOVO Najbrž bi si tudi vi radi priskrbeli zaščitne pripomočke (kondome) pri spolnih odnosih, pa vas je nerodno prositi zanje v lekarni ati drugje. ,......................i ali drugje, kjer jih prodajajo. Če želite, vam jih pošljemo po pošti ali pa se dogovorimo kako drugače. Svoje želje sporočite na uredništvo Vestnika (Slovenska 41, 69000 M, Sobota) pod Šiiro »AIDSe, Kondomi so pakirani po S, 10 in 30 kosov. Imamo za j moške in ženske. Cene so zelo ' nizke. Akcijska ponudba velja do konca novembra! STANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti kupim, plačam z gotovino, tel.: 24 120. od 15. do 22. ure. mtu 3- ALI 4-SOBNO STANOVANJE, takoj vseljivo, (po možnosti opremljeno) v M. Soboti kupim, tel.:24 120, od 15, do 22. me. mtu TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE zamenjam za dve manjši. Tet.: 21 628, dopoldan, ml470 STAREJŠE STANOVANJE v M Soboti vzamem v najem. Tel.: 21 628, dopoldan. ml470 NJIVO, 38 arov, v Ljutomeru ob cesti proti Krapju, prodam. Tel.: (069) 70 171. ml476 V NAJEM oddam 150 m“ prostorov, primernih za mimo obrt ali pisarniško dejavnost, v Trstenjakovi 8 v M. Soboti. Informacije po tel.: 26 622 ali 00 385 52 73 207. ml479 SOBO s souporabo kopalnice išče zaposlena ženska. Pisne ponudbe na naslov: Cvetka Kovačič, Melinci 105. I i ml4S0 5-ARSKO ZEMUlSČE v Kajuhovi tel.: 72 083 m 1529 KOKOŠI NESNICE. stare 1 leto, za nadaljnjo rejo ali za zakol prodam (150 SIT/kos). Tel.: 62 392 popoldan, m 1530 KRAVO, staro 6 let, brejo 9 mesecev, prodam. Bela Rous, Trnje 30, Črenšovci. ml533 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno po- sojilo ns 3, 7 in 13 obrokov^ Informa- bujiiu ira Ji r iii u utjjvri.uv» iiiiuiiirei" ' dje: (062) 731443, vsak dan po 16. Liri. P delo NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi zaposlim. Gostilna Slava Maučec. Gančani 80 a. mpp ZA OBČASNO POMOČ V GOSPODINJSTVU v Gornji Radgoni ponujamo brezplačno stanovanje upokojenki. Informacije: Franc Sitar, Ljutomer, Stari trg 13, teh: 81 067. ml477 HONORARNO ZAPOSLIM večje število zastopnikov za Pomurje. Artikli zelo zanimivi za nadaljnjo prodajo. Tel.: 061 443 387, mpp RESNO DEKLE z veseljem do dela dobi zaposlitev v gostilni v Nemčiji, Informacije po tel.: 31 141. Če vam zamrzovalna skrinja toči aii ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F, HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel,: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. storitve MATEMATIKO inštruiram. Tel.: 23 038. ml484 razno PRODAMO večjo količino lepo vzgojenih mladih dreves jabian sorte idared. joitagold in gloster. primernih za dosajevanje ali nov nasad ter jabolka za oziirmico. Rogašovei 44, tel,: 57 151, po 16, uri. ml 471 GARAŽNA VRATA, 2,40x2,50, 10-oolne pluge in kotel za žganjekuho prodam. Tel.: 24 021. po 18. uri. m 1473 SAT SISTEMI TRGOVINA IN SERVIS TRAJBAR 40-099 PRODAJAMO rabljene oljne gorilnike od 230 DEM in centralne peči od 450 DEM. Frlin. Vučja vas 2, tel.; 81 615, int, 13. dopoldne. KOTEL ZA ŽGANJEKUHO prodam, Cimerman, Pristava 13, tel,: 82 191. m9469 GOZD v Bokračih. 32 arov, ter pločevino za izdelavo 2.000-litrske cisterne in nov gorilnik za centralno peč ugodno prodam. Tel.: 24 435. ml520 ŠTEDILNIK, kombinirani 2 plin 2 elektrika. nov, Se nerabljen, ugodno prodam. Šiftar, Lemerje 44. m 1488 SVNTHESIZER VAMAHA PSR 300, še 2 garancijo, prodam. Vučko, Hotiza 97, m 1491 AVTOPRIKOLICO prodam Petanjci 76, tel.: 46 572. m 1496 PREKLIC - Preklicujem veljavnost kupona za mleko za december 1992, izdanega v Mlekoprometu M. Sobota na ime Aleksander Sebok, DomanjSevci 1' 112, ml474 iV I 1 H i 1 PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev, 50101-603-43533 i hvala; l V SPOMIN 9. novembra so minila 4 žalostna lel6. odkar ni več med nami dobrega mois, dedka in pradedka Kolomana Časarja iz Ženavelj Soke, Čalosl, bolečina ifV® Ladislava Jeršeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Ijem, sosedom in znancem za pisna aii ustna sož® J in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo ._ žini BertalaniČ, osebju Doma oskrbovancev 1^^ . čan in internega oddelka soboške bolnišnice skrb in pomoč med njeno težko boleznijo, 2* hvala vsem govornikom za občutene besede vesa, zlasti Še g, Štefanu Merklinu v imenu mei’ jj KS in g, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se sodelavcem Podjetja za informiranje za bodn-^ v najtežjih trenutkih. Vsem Se enkrat h val®' Sin Milan z ženo Darinko ter vnuka Janja in K 1 I r I 1 t i J 33 i^stnik, 11. novembra 1993 stran 23 I ret. lab Ne W lOlt jte I Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne irpil, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več /ned nami ni. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila naša draga mama, babica m sestra Marija Kovač IZ Sodišinec I Ob spoznanju, ko se zavedamo krute resnice, da smo se za ''edno poslovili od naše drage pokojnice, se z žalostjo v srcu ^bvaljujemo vsem ' ’ ' sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem '''žnaticem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrekli ^^slje, darovali vence, cvetje in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g, kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-®'inke, g. Štefanu za odigrano Tišino in govorniku za besede slovesa. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali Niti zbogom nisi reke! niti roke nam podal, kruta smrt te vzela je prerano, a v naših srcih večno boš ostat. ZAHVALA V 47, letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek I! Ladislav Horvat iz Gornjega Lakoša . .''^nadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ižkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti, darovali vence tu nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala vsem sorodnikom, ■^sdorn, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih ifenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam pomagali. Vsem Se enkrat iskrena hvala. žalujoči vsi tvoji najdražji Bela smrt je tebe vzela kakor kosa rožico, a v gaju ti je ptička pela zadnjo, zadnjo pesmico ZAHVALA V 75. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek, brat in stric Štefan Škafar iz Odranec, Gajska ul. « ( I J L izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijareljem. botrini, znancem, gasilcem ti ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagah, sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete mase. L k, ._i. v v '1. _____.-.k«; rtkrzarl oAvnmi- '"'•ki ste nam v ^vala gospodu župniku za pogrebni obred, govorni- za Oj)/' In OD Odrancbza ganljive besede slovesa, pevcem ' žalostinke in vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, sinova Venci in Štefan tet hčerki Marija in Irena z družinami ler sestra Regina z družino Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spis, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, doni je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Po težki in kruti bolezni nas je mnogo prezgodaj, stara komaj 45 let-opustila draga žena, mama, babica, hčerka, snaha, tašča m sestra Anica Lackovič iz Velike Polane sorodnikom, soscdpm, 1. duhov- se zahvaljujemo vsem sorodnikom, m i^^l^tlbvu Industrije konfekcije Vel. Polana, g _ govorniku ter vsem prijateljem m inancvui. jo pospremili na njeni zadnji poti- Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, ie tiho k ro/ mr prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V &4 letu starosti nas jepo krajši bolezni za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Jožef Lenarčič od Grada Truplo n^oje zemlja krije, v groiii^ ž«žr/j<ž jptf, jrce več ne več žie trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN 10, novembra se spominjamo prve obletnice smrti Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše ter z nami sočustvovali. Posebna hvala kolektivu LlV^a RogaSovd, Agroservisa M. Sobota in OŠ Grad, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, Hvala Tudi osebju internega oddelka za nego in lajšanje bolečin, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala Mihaela Ferka iz Dolnjih Slaveč 59 Hvala vsem, ki Se mislite natij. Vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi ■na ZAHVALA Prezgodaj in brez slovesa nas je v 60, letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in dedek Slavko Hozjan iz Žižkov Ob nenadomestljivi izgubi se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej Žaligovim, Bukovčevim, Markojevim, Ciganovim, bottini Ritlop, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ob neizmerni bolečini sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, Šopke rož in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala društvu upokojencev, nekdanjim sodelavcem, kolektivu E le k tro kontakta, kolektivu in vodjem oddelkov Šivalnice v Planiki Turnišče, kolektivu Toka Žižki in nogometnemu klubu Črenšovci. Iskrena hvala kaplanu g, Krajncu za pogrebni obred, g, Horvatu za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Katarina, sinova Stanku in Vlado z družinama, slu Matija, mama Verona, bratje in sestra z družinami Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgubit. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki cenit jih bo pozni rod. Vso ljubezen si nam dala, za vse, prav vse Se enkrat hvala, ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Marija Pal iz Lipe 75 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Vsem Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči; sin Ivan z družino iz Kanade, hčerka Marija z družino, snaha Marica in drugo sorodstvo J Kako je hiSa prazna, odkar tebe v njej več ni. mia je prej tako prijazna, zdaj otožna, taja se nam zdi. ZAHVALA V sivini jesenskega jutra se je nepričakovano končalo življenje našega skrbnega moža, očeta, tasta in dedija Štefana Hajduka iz M. Sobote Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, lovcem in vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence, cvetje in v druge namene, nam pa izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala osebju onkološke bolnišnice v Ljubljani in osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za ves trud in nego med njegovim zdravljenjem. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke. LD Mlajtinci. lovskim rogistoni, LZ Prekmurje, vsem lovskim družinam, govornikoma g. Pucku in g. dr. Kocjančiču za besede slovesa ob odprtem grobu in lovsko slovo. Hvala tudi g dr. Vučaku za vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki ste našega najdražjega s toplo mislijo pospremili na njegovi zadnji poti do lihega doma, Žalujuči vsi njegovi najdragi Dediju Oh, kako boli, ko ljubega dedka izgubiS! Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki cenil jih bo pozni rod. Tvuja vnuka Malej in Saška I Ljubezen., delo in trpljenje bilo tvoje je ži^ ijea/e. Nam ostala je praznina in velika bolečina. V SPOMIN 11. novembra minevala dve Jeti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in babica Irma Beznec iz Puconec Hvala vsem, ki se je Se spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Njeni najdražji Ji, Moj dorn je prazen, a spomin nate vedno bo Žive! z menoj. V SPOMIN Minilo je leto dni žalosti, odkar sem ostal brez tebe, drage žene, tete, sestre, botrice Irene Planinšek Hvala vsem za vsako lepo misel nanjo, za postanek ob njenem grobu, za prižgano lučko aii poklonjen cvet. Velenje-Strukovci, 13, novembra 1993 Žalujoči: mož Jože, brat Zoltan z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra trpljenja in ne bolečin, Kaka je hiša prazna, odkar te, draga mama, ni. Bila je prej tako prijazna, zdaj Čisto tuja se narn zdi. Marija Koudila roj. Duh, iz Ižakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste cenili in spoštovali njeno dobroto ji' poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše, nam izrekli sožalje in jo v tako.velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g kaplanu za pogrebni obred, hvala dr Carju in dr. Zadravcu ter zdravniškemu osebju iz Beltince za lajšanje trpljenja v zadnjih dneh. Hvala ižakovskim pevcem za odpete žalostinke in govornici g. Marički za ganljive besede slovesa. Vsem skupaj Se enkrat - >.Bog plati«. Ižakovci, 14.10.1993 Vsi tvoji najdražji Ji* ■' J J za nas si delal in skrbel, I srce ljubeče zdaj v grobu spi, : nam pa rosijo se solzne oči. V SPOMIN 13. novembra mineva 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, in dedek Skromno, tiho si Uvel, v Stefan Tomec iz Lipe Hvala vsem, ki se ga Se spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi najdražji NI L Ijem od nevrednega zeta Po- »čas je, da svojo hčer odpe- dobnika. Čeprav ga je sam 1 predsednik vlade Drnovšek i zadnjič v televizijskem omizju lepo opozoril na zakonsko dolžnost in ga napotil domov k njej, je še naprej sede! tam in jo zanemarjal,« je godrnjal ata i Ivan Oman. »Bolje bo nare- [ dila, če si bo komunista Kocijančiča vzela, ta mi bo vsaj dobro .penzijo zrihtal’,« Slavko Šveuda-Churchill je zadnji Ekološki forum, ki ga je j sklical v soboškem gradu in nanj povabil prekmursko-prle-ške jjoslance ter svetnike (prišli so Geza Džuhan-Elcs Tennina-tor, Feri Horvat- Prenovijeni j Listoik, Drago Šiftar-Šejk Carli ! in Jože dr-MagdiČ-Jimg- ge- 1 f selle) začel z besedami: »Vso ■ oblast sovjetom!« in »Zasegli grofu smo graščino!« * * * Ko je Midto Frelog-Sbei-lock, ljutomerski župan, slišal za potek zadnjega Ekološkega foruma, je slovenski vladi napisal pismo, v katerem pravi; »Avtocesta ne sme priti do Prekmurja, ker bodo rojaki VilmoSa Tkalca po njej izv^ali revolucijo. Čez Prekmurje lahko na vzhod in zahod vozijo samo zapečateni vlaki.« Brigita Bavčar-BBC je od srbskega kontrašpijona Boža Spasiča odkupila fotografije, ki kompromitirajo vse, ki so se med radijskim spoprijemom med njo in Irm« Benko-IBM oglasili proti njej. Fotografije so izdelali v reklamni 'agenciji Venera-v-vsuko-spalnic«. »Predlagam,« je začel izredno sejo lendavskega izvršnega svet njegov predsednik Alojz Jerebic-Luis, »da se za našo občino prepove uporabljati izraz «mešano področje». Naše ženske in moški ta izraz razumejo preveč dobesedno in so začeli mešati zakonske od- nose.« »* ♦ Ko je profesor fizike na soboški gimnaziji Edi Defko-Cvujštujn v odmoru pred naslednjo UTO preizkušal fizikalno možnost Svengalijevih nastopov, se je zaprl v preda! katedra in tam ostal. Dijaki, ki niso vedeli, da je CvajŠtajn relativi-ral svojo običajno navzočnost v kabinetu, marveč je navzoč med njimi v obliki slišnega valovanja in kvantnega nihanja, so o njem povedali nekaj besed, Število Cvekov, ki so jih pridelali, ker so kritizirali njegov cirkuški nastop: devet. ♦ * * Prezidij rubrike Kri ni zemlja obvešča bralce Vestnika, da zaman ližejo naslovnico svojega ljubega časopisa. »Četudi je za- čel propagirati marihuano. tako daleč pa v njegovem uredništvu vendarle še niso prišli, da bi poslušali predlog tehnične urednice Ksenije Šoemen- Pojoče Travice in črke, s katerimi je napisan naslov VESTNIK, prepojili z mamilom. V imenu krvi in zemlje si bomo Se naprej prizadevali, da se bo konoplja v tej deželi uporabljala samo za vrvi za obešanje. Vsaka druga uporaba je prepovedana.« KESEnšAKOHJ Radgonski mehurčki Če bi bil Še enkrat mlad, bi bil rad poslanec rajo biti zaradi Radenske, kajti Radenska je ali svetnik. Kaj jim manjka; nič ne delajo, najpomembnejša firma v treh obmurskih obči-samo kritizirajo, pa še dobro so plačani. Ko nah. Gornja Radgona pa mora biti zaradi sem videl v Mladini tiste plače, nisem mogel sejma in Avstrijcev, Predlagam, da bo okrajna verjeti - zraven pa Se tista manekenska foto- oblast v Radencih, Gornja Radgona pa bo grafija mladega Pahorja. In potem sem se ustanovila nekakšen »neben-okraj« Radgone zamislil: le kako bi se dali fotografirati naši v Avstriji. Tako bodo oni dobili grad, mi pa poslanci? Eden v cerkvi, drugi pred slatino, mestno središče. tretji pred trgovino,., Ali pa se sploh ne bi Ja, mestno središče.. .semaforji Se ne de- dali fotografirati v Gornji Radgoni, ker bi se lajo, če vas to zanima. Dela pa te dni s polno je sramovali. Naši bi se verjetno fotografirali paro radgonski kino. Toliko obiskovalcev niso v avstrijski Radgoni. Nasploh hočejo v vsem imeli niti takrat, ko so vrteli najbolj »trde posnemati Avstrijce; slišal sem, da so vzor porniče« - zdaj to itak ni več aktualno, ker jih - ■ ■ - ‘vse »šiSa« J.Č, na kabelski TV. "Vsi so drveli tudi predsedniku vlade, da kar pogosto obi- skuje prijatelje Čez mejo in potem govori čla- gledat dinozavre. Jaz sem rekel mojim vnu- nom izv^nega sveta: Vidite, tako bi morali, kom, da so »trotl-zavrli«, ker plačujejo 400 kakor oni.,, No ja, grad pa le imamo mi in ne tolarjev za vstopnico in gledajo film, ki bo itak oni. Saj res - nič veC ne slišimo o tem g. kmalu po satelitskem programu. Najbolj me Hercogu, Nekateri obrtniki kar močno nego- je pa jezilo, da so morali plačati 400 tolarjev dujejo in govorijo o neplačanih računih. Prav tudi triletni otroci, Kaj si mislijo, da bodo tako ni ne duha in ne sluha o restavraciji, služili na račun otrok; ne znajo pa narediti Morebiti pa je spomeniško varstvo iz Mari- zanimivega programa, da bi imeli vedno do-bora tudi njemu zapovedalo, da mora z^aditi volj ljudi v kinu in na gledaliških predstavah! ■ ■ ........................ Moram priznati, da sem komaj napisal te kakšne Stare oboke, ki jih ni skoraj sto let; so pa bili pred 400 leti. Tako je namreč z zgradbo vrstice. Nekaj čudnega je v zraku - sv. Martin, za avtobusno postajo, kjer je bila zadnjih 40 spet je tvoj praznik, takoj grem na kozarček let vojašnica. vina. Radgoni so politiki vzeli vse, še tisto Najbolj aktualna tema, o kateri govorijo pravo staro martinovanje so lani izkoristili za v Gornji Radgoni in Radencih, je, kako spe- svojo propagandno akcijo. No ja, bomo pač Ijati zadevo, da bosta samostojna okraja tako martinovali po svoje - kot vedno, Radenci kot Gornja Radgona. Radenci mo- Radgončan En TOTI in TOTA izLotmerka Pa kaj smo te tak hudega naredili ovin v OrmoŽi pa V Radgoni, se je zadnjič spraševala ena TOTA iz Križevec (se razume: pri Ljutomeru ali kakor mi lepše rečemo Lotmerki). Bila je namreč strašno razočarana, ko je slišala, da ne eni ne drugi nočejo imeti z nami skupnega prleškega okraja s sedežem v Lotmerki. Prvim je menda glavni razlog. Cene sadja in zelenjave češ da nas ne poznajo dovolj. Kako lahko izjavljajo nekaj takega, ko pa so že skoraj vsi bili na Jeruzalemu, ki je na našem teritoriju? In kako dobro so nas poznali, ko smo pred leti asfaltirali cesto tja gor, kjer je potem lepo zacvetelo njihovo gostišče? Iz tistih krajev pa se hodijo radi kopat v naš bazen. Tudi v našo gimnazijo se jih vpisuje vedno več. In še bi lahko naštevali, to pa bi potrdilo, da nas še kar dobro poznajo, če le hočejo (kaj potrebujejo). Radgončani pa izjavljajo, da oni niso Prleki in jim torej ne ,diSi’ preveč povezovanje v Prlekijo, katere metropola bi bil naš Lotmerk. Upajmo, da jim bo še žal za to. Pri nas se nekateri že kesajo, ker smo prav v naši občini izvolili njihovega kandidata za svetnika državnega sveta. Zdaj pa nam obračajo hrbet oziroma imajo apetite, da bi nas spravili v svoj okraj. Oh, ti okraji! Le kdo si jih je spet izmislil? Zavoljo njih se bomo samo skregali. En TOTI se boji, da bo Se huje, ko se bo Slo, kje bodo sedeži novih občin oziroma kdo bo h komu spadal. Bote vidli, či nimapraf. Lendavski pereči če si je kdo zaslužil vzdevek sveti oziroma blaženi, potem je prav gotovo Martin. Seveda ne mislim na sedanje Martine, ki jih je v moji občini kar nekaj, ampak na pogančka, rojenega 316. let* v Sombotelu. Le-ta se je spreobrnil (enako so to v novejšem storili nekateri drugi Martini), potem pa odšel v Francijo, kjer je postal duhovnik, pozneje pa celo škof. Umrl je 397. leta. Martina poznamo s slik, na katerih je upodobljen, kako kc* usmiljeni vojščak reže svoj plašč, da bi ga dal polovico revefa. Dvomim, da bi današnji Martini, Četudi spreobrnjeni, dali svojih oblačil, na primer »kaput«, človeku, ki bi mu bilo hladno, k pa priljubljeni svetnik zaslufcn, da nam je v teh dneh prijetno. naš Martin sicer ni JezuS, ki je spremenil vodo v vino, ampšl^ dobrotnik, ki spremeni v vino mošt. To pa mi majhno delo, bilo potrebno veliko napora. Ker se ne morem spomniti nobene O" ceremonij na Markovskem, si preberite, kako ga opevajo v N*' kiji: »Odraščal si pod budnim očesom in pridno roko vinogradt^i' kov. Stiskali so te in te vrgli v «lagve)>. Mučili so te kot vrag sro^ ! mater; Če te ne bi zaprli v sode, bi zagotovo ušel. V prepiru Šp'’’' ženskam jezike, moškim bistriš pamet. Delaš neplaniranu potu® stvo; može spodbujaš, da skačejo Čez plot. Marsikateremu s' zmešal glavo, da je namesto domov odšel k drugi.« Po krivem bi obsojal, ko bi za vse peripetije krivil sv, Martin^ >*' mošt, saj za to. da nekateri in nekatere skačejo Čez plo* tistega iz Šibja), nista izključna krivca. Tako se je začelo v irn^ občini (le v kateri pa ne!) nekaj ljubezenskih aferic in s priložnosti za glodanje kosti (opravljanje), še preden je mošt vreti (in nekaterim mešati pamet). Na udaru so bili (še so) zagna< podjetniki. Opravljivci so vedeli (vedo) povedati, da so Tistega in Onega zapustile žene. Porednice, da imajo vse, ic bstcff* ne (aii pa vsaj ne dovolj), zaradi česar so se omožile. Morda celo firav, ko pa se njihovi zakonski samo »grebejo« za posk’*^ denarjem, so stalno na poti... Če je res tako, potem ima Človek ptičke, tičke, ali Če hočete pičke, nekaj razumevanja. Zdaj sa upam in hkrati prosim sv. Martina, sicer farnega zavetnika nec in Kobilja, naj nekako vpliva na prizadele, da zaradi zako*" mov ne bodo zgubili glave, sicer bodo šla k vragu tudi Vse je mogoče, ko človek izgubi glavo, mar ne? jyali. Slutim, da bomo vinogradniki oziroma kletarji te dni prazaO’^ Saj ne, da bi spodbujal pijančevanje, le to bi rad zapisal: litrov vina po obsebi, ki nam jih je »predpisala« občina (za treba plačati »trošarine«), bi le kazalo zvrniti, ne pa, da - raj^t vino - pijemo pivo. Še več; so vinogradniki, ki pivo pijejo delajo v vinogradu ali pa, kar je Se bolj bogokletno, ko prp r v vinograd na piknik, To agitiranje za lastno kaplijico se mt potrebno tudi zato, da bomo potem z lastnim grlom »sptoua^ kakšni kletarji smo. In priznati bo treba, da ne ravno najbolj^-pa imamo toliko težav z vrenjem mošta, rjavenjem mošta aH 7 vonjem po gnilih jajcih, bersa pa je tako in tako pogost Letošnja letina je bila dobra, vina so polne kleti, kupcev p® , ravno veliko, saj tudi tisti, za katere menimo, da »morajo« (AlF naše vino, pijejo pivo ali brezalkoholne pijače. No, ja, nekatei’ hočejo s tehnoligijo naprej in vino začenjajo stekleničiti, a ' to pomaga, ko pa se pokvari. Želim prijetno martinovanje. Če pa se bo pojavila kaka potem pa hitro na{d)njo! l! i J S Jabolka Pomaranče Grozdje UmoiK Banane Hruške Krompir Solata Zelje čebula česen Korenje Cvetača Paradižnik Paprika Kumare Jajca Otehovajedrca Tržnica M. Sobota 60,00 160,00 150,00 150,00 90,00 90,00 30,00 100,00 30,00 35,00 250,00 60,00 160,00 100,00 100,00 130,00 10,00 800,00 Osrednja IJuNJ. tržnica 50,00 100,00 150,00 90,00 100,00 35,00 100,00 30,00 60,00 240,00 110,00 100,00 110,00 120,00 150,00 10,00 700,00 Kdaj mejni prehod pri Kobilju Kobilje je posebna vas, obkoljena je z vasmi, v katerih živijo pripadniki madžarske narodnosti. V vasi so se ohranile nekatere stare navade in običaji, ki jih danes ohranja mladina. Kobilje je tudi vas, v kateri se je pravzaprav začela era asfaltiranja vaških cest v lendavski občini, sicer pa so bili vrli Kobiljančani vedno med prvimi, ko je šlo za razvoj vasi. Uredili so si ceste, vodovod, dobili so malo tovarnico, zgradili so si nov gasi Iško-vaški dom, uredili lepe objekte v vaškem rekreacijskem centru, skratka, ne pozabijo ničesar, saj vse delajo za dobrobit vasi. Te dni pa so Kobiljančani najbolj okupirani z dvema vpraSa- njem a. končno Kdaj bodo dobili redni meddržavni mejni prehod, Ta prehod občasno že deluje. Na to vprašanje so dobili že konkretni odgovor, v prihodnjem letu pa bodo začeli urejati stare objekte stražnice za potrebe obmejnih organov. Drugo pomembno vprašanje pa je, kam a v* Ptiga 9 ____ » bo vas v novi politični |1 alni razdelitvi odgovor pa bo 'L malce počakati, jeta nova zakonodaja^jj bi samoupravi, Kobi!]^’*' radi imeli svojo občin- ■ f Tnm^e: cene pujskov 1 FtejSffii so «a sasfem fe tl IS so fem stari od 7 do IG fedteis, te do Ml ■ lilOgEOTiov. iStaii so od 7.IM»a dto lij6Da zsutadS p« so Cene rab^enih avtomobilov Na sejem laUjenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci prejšitju nedelja pripeljali 41 vozil, prodali pa 3, Jug« 45, letnik 1989, s 17.000 prevoženimi kilometri, je zamenjal lastnika za 220.000SIT; lada 1500, letnik 1981, s 116.00 prevoženimi kdometri^ za 1.000 DEM; in renault 5C, letnik 1991, s prevoženimi 53.000 kilometri, za 750.000 SIT. Znamka avtomobila Renault 21 Renault 18 TLJ Renault 5 GL Renault 5 Campus Renault 4 TL Nissan Sunny Mercedes 190 Citroen AX TRS Citroen BX 16 TRS Golf CL 1.3 BMW 318 Peugeot 205 Jugo 60 Zastava 126 pgl letnik 1989 1983 1986 1990 1982 1990 1984 1991 1985 1991 1984 1991 1989 1989 prevož, km ' 30.000 114.000 94.000 30.000 103.000 92.000 190.000 32.000 100.000 46.400 100.000 32.000 61,000 64.000 cena 16.000 DEM 4.000 DEM 7.300 DEM 10.000 DEM 1.100 DEM 12.200 DEM 19.000 DEM 11.200 DEM 7.800 DEM 18,000 DEM 9.400 DEM 15.000 DEM 5.000DEM 2.900 DEM razstava v soboto in nedeljo je bila v Beltincih ptičja razstava domačega dniStva, kjer je bilo na ogled 170 ptičev. Na razstavi so prevladovali kanarčki, videli smo lahko recesivno bele, mozaik, intenzivno rumene in rdeče, border in druge. Poleg tega so bile razstavljene Še različne papige, med njimi tudi velike papige rožene ter eksotične ptice zebrice in galebčki. Mednarodni sodnik Karel Gjergek je ocenil 89 ptic, ki so tekmovale. Kar nekaj ptic je bilo ocenjenih z 90 in 91 točkami. Šampion razstave pri postavnih kanarčkih je postal lizard gojitelja Ivana Maučeca, pri barvastih kanarčkih je šampion recesivno beli gojitelja Erija Kodile, pri papigah pa je prvo mesto dosegla nimfa Karla Horvata. Najlepše ptice s te razstave sc bodo udeležile mednarodnega tekmovanja v Mariboru in državnega tekmovanja, ki bo v Kranju. . ALEKSAbHJRA NANA RITUPER J 120 let tradicije /o Pomurska banka Vaša doma^ ^**''*^ c 4 ib K Ib Ih Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 9. novembra 1993« tecap 10.11.1993 od 0«.(W. 10. 11. IVVJ OD UU.W. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 9. novembra 1993 ud 90. ■ Dižava Avstrija Fnineua Nemčija Italija Švica ZDA X Enota 100 100 100 100 100 r Banka Slovesjje 1,046.1723 2,il8.0943~ 7,357.0487 '■ 7.SSS7 8,346.5718 L24-5107 Nakup 1,040.00 2,100,00 7,440.00 7.48 87275,00 124,70 V naših enotah smo začeti uvaja** ZELENO ČRTO - . POLJE DISKRETNOSTI ki zagotavlja, da boste pri banch okencu vedno sami. Tam, kjer je zelena črta zarisan^* prosimo, da pred njo počakate, dokler se varčevalec pred vafT’ odmakne od okenca, potem pristopite Vi. Hvala za sodelovanje-