UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide 9. oktobra t. I.
Slovenska SolsKa Matica v Ljubljani
Sredi med bojnim vikom in krikom, kaj hoče zdaj S. Š. M.? — Tako morebiti kdo vprašuje, ko čita te vrstice. Saj se je učil vsakdo, kdor je le malce posedal na gimnazijski klopi, da »Inter arma silent Musae«. A ne tako, dragi tovariši! Tudi med bojnim hruščem kulturno delo ne sme prenehati! Saj vidimo, da tudi drugi kulturni zavodi, kolikor morejo, nadaljujejo svoje delo. Bilo bi jako obžalovanja vredno, ko bi naša Matica morala, četudi samo za eno leto, prekiniti svoje delo.
Odbor S. Š. M. se obrača z nujno prošnjo do gospodov poverjenikov in gospo-dičen poverjenic, naj prejkoprej nabero letošnji prispevek od vseh Matičarjev ter ga takoj pošljejo blagajniku gosp. J. Dimniku, nadučitelju v Ljubljani, da bomo vedeli, koliko obsega smemo odmeriti letošnjim publikacijam. Vsaka okrajna učiteljska knjižnica, vsaka šola, vsak slov. učitelj in vsaka slov. učiteljica bi morali biti društ-veniki S. Š. M. Gospodje nadučitelji in gospe nadučiteljice bi lahko veliko pripomogle k temu idealnemu stanju našega društva, ko bi hoteli svojo vplivno besedo porabiti o pravem času in na pravem mestu. In koliko zasluge bi si pridobili s tem za napredek slov. pedagogike in slov.šolstva! Več ko podvojilo bi se lahko število Matičarjev in obseg Matičnih knjig kljub vojni!
Če je morebiti ta ali oni! poverjenik poklican k vojakom in ne bi mogel opravljati letos svojega posla kot poverjenik, bi bila Matica jako hvaležna, ko bi kateri njegovih tovarišev ali pa katera tovarišica prevzela začasno njegov posel — dobri stvari na ljubo.
Odbor S. Š. M. v Ljubljani.
Volna.
PLAČILO — ZVESTOBI!
Z veseljem mora konstatirati danes vsak domoljub, da je nevarnost združila vse in da je na mah pozabljen ves medsebojni narodnostni boj v Avstriji. Koliko so govorili še pred kratkim o »bolniku ob Dunavu«, kako drzne načrte so kovali nekateri na nezvestobo Slovanov! Danes so vsi ti računi prekrižani, ker resen in velik čas je dobil ljudi na svojem mestu. Jugoslovani, Hrvati in Slovenci, so oficial-no deležni pohvale za svoje junaško vojskovanje, Cehi in Poljaki tekmujejo v domovinski ljubezni. Ta zvestoba državi od strani narodov, ki so bili tolikrat razkri-čani kot nezanesljivi, seveda ni mogla o-stati neopažena. Tako beremo tudi v pol-oficiozni »Kölnische Zeitung«, da je treba revidirati dosedanjo politiko Slovanov, ker avstrijski in nemški Slovani so storili v polni meri svojo dolžnost. In isto pravi prejšnji državni nemški kancelar knez Biilov. Da pa niso tu samo besede, kaže zopet Nemčija prepričevalno. Nadškof ima Poznanjskem je zopet imenovan, in kar so zaman prosili Poljaki leta in leta, to so s svojim patriotizmom dosegli na mah. »Ostmarkverein«,ki je tako ostro nastopal proti Poljakom, je nadomestil svoje proti-poljsko delovanje z delom za »Rdeči križ«. — Pa ne samo Nemčija je premenila svojo notranjo politiko, na Ogrskem vidimo isto. Grof Tisza, ki ni znan le po svojih držav-
Učlteljskl Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
niških zmožnostih, temveč tudi po svoji brezobzirni politiki, je nakrat premenil ogrsko notranjo politiko, in ogrski narodi dobe svoje pravice. Te dni je iz šla nared-ba ogrskega naučnega ministrstva plem. Jankovicha, po kateri se uvede po vseh nemadžarskih državnih šolah poleg madžarskega jezika tudi jezik ogrskih narodnosti kot učni jezik. To v prvih dveh razredih, dočim je od tretjega razreda dalje v nemadžarskih šolah jezik ogrskih narodnosti obligaten. Rumuni, Srbi, Slovaki in Nemci dobe tako svoje pravice, in v resnem trenutku ni storil le vsak narod svoje dolžnosti, temveč tudi vlada. Tako so položeni temelji za močno in uedinjeno monarhijo.— Pripravljajo pa se tudi v Avstriji izpremembe in tudi te bodo avstrijskim narodom le v korist, ker vsepovsod prodira načelo, da smo združeni in eno ne le v nesreči, temveč tudi v sreči. — V tem delu državne skupnosti in državnega e-dinstva bo tudi slovensko učiteljstvo slej-koprej delovalo z živo vnemo ih idealno požrtvovalnostjo, globoko uverjeno, da tudi njegovi zvestobi vzide iz sedanje krvave bojne vihre dan že davno zasluženega plačila!
*
DELO ŠOLSKE MLADINE IN UČI -TELJIC.
Po naših ljudskih šolah se pod nadzorstvom vrlih tovarišic pridno gibljejo drobni prsti slovenskih učenk, ki pleto najrazličnejše in najpotrebnejše stvari, da jih dogotovljene odpošljejo na bojno polje, kjer se naj z njimi ovarujejo naši hrabri bojevniki pred hudim sovražnikom — pred mrazom. Izdelujejo tople nogavice, zapest-nike, nakolenice, jopice, čepice itd. — V vsa ta ročna dela rodoljubnih slovenskih učenk se vpleta pač tisoč in tisoč želja, ki-pečih iz drobnih srčec, da naj ta darila s pridom služijo našim junakom, da jih naj čuvajo trpljenja in da se naj po zmagoviti vojni vsi naši borci vrnejo v svoje domove! — Domoljubno vzgojno delovanje požrtvovalnih slovenskih učiteljic rodi sedaj v težkih časih krasne plodove! — Naše učiteljice same se širom slovenske zemlje posvečajo vsem panogam pomožnega dela, bodisi da stoje ob strani ranjencem in bolnikom, bodisi da za vojake krojijo iin šivajo potrebno perilo, ali pa pripravljajo sadje in druga krepčila. — V tem vsestranskem in iz ljubezni do domovine izvrševanem delu se kaže čast in junaštvo slovenske žene — slovenske učiteljice!
ZA AVSTRIJSKI »RDEČI KRIŽ«.
Kakor poroča neka dunajska lokalna korespondenca, so zbrali v avstrijskih kro-novinah za »Rdeči križ« in za vojno skrb
dosedaj nad 205 milijonov kron.
*
300.000 KRON ZA POROČNE PRSTANE.
Dozdaj so vlili za dunajsko družbo »Srebrnega križa« iz poročnih prstanov 197 kg zlata in 186 kg srebra, kar znači 300.000 kron. Razentega so dobili več tisoč zlatih novcev in kolajn in mnogo nakita. Vse to bodo pa pozneje vnovčili.
*
URAD ZA VOJNO POMOČ
razglaša, da nekateri ljudje železne prstane: »Zlato dam za železo« in »Avstrijski Srebrni križ« ponarejajo in jih prodajajo sebi v korist. Občinstvo se prosi, naj take produkte z ogorčenjem zavrne, ker samo preprečujejo plemeniti ¡namen urada za vojno pomoč. Zopet so drugi, ki pošiljajo
Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 14 h „ „ „ dvakrat . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
raznim osebam po 1 vin. dopisnice, v katerih jih prosijo, naj pošljejo znamko za 10 vin. fondu za podpiranje vdov in sirot padlih vojakov. Obenem naj pišejo še 10 dopisnic svojim znancem z isto prošnjo. Na te dopisnice, pravi urad za vojno pomoč, ni treba reagirati.
=»
STAN VRHOVNEGA POVELJNIKA.
Naj je bojišče še tako razsežno, vendar ne nudi prav nobenega pregleda. Ne vidi se skoraj ničesar. Ako bi topovi ne grmeli, bi sploh nihče ne vedel, da so topovi na bojišču. Izdalo bj jih morda samo slabo bliskanje, kadar jih izstrele. Ne bi se vedelo, od kod pokanje pušk, ako bi se semtertja ne videlo tankih črt, kako se dvigajo bliskovito iz zemlje, šinejo kvišku in zopet izginejo. Konjenice se sploh ne vidi, ker konjeniki opravljajo svojo službo kot pozvedovalci daleč od bojišča.
—	General, ki vodi bitko, se nahaja dosti zadaj v kakšni hiši, ki je polna priprav za optično signaliziranje, knjig, zemljevidov, map itd. Pred hišo je polno avtomobilov, koles, motorjev, konj, ki čakajo na povelja.
—	Na veliki mizi je karta bojišča, in moderni Napoleon izdaja zapovedi, kakor da bi igral šah. — General je že pred bitko določil, kako in kam naj gredo posamne čete, določil jim je celo uro njihovega srečanja. — Bitka se jame razvijati takorekoč v trenutku, ko so čete izstopile iz železniških vozov. Te armadne skupine se takoj odpošiljajo na določena mesta in se spuščajo v boj, ne glede na to, ako vedo, kje se nahaja njihova rezerva. To ve vrhovni poveljnik.
ITALIJA.
Korespondenčni urad poroča iz Kopen-hagna: »Politiken« prinaša pogovor svojega sotrudnika z laškim poslanikom. Želja laškega ljudstva je, da ostane Italija izven vojnih zapletljajev ves čas in da se sedanje vojne ne udeleži.— »Agenzia Štefani« javlja iz Rima: V inozemstvu se razširjajo napačna in neutemeljena poročila o sedanjih razmerah v Italiji. Temu nasprotno je treba poudarjati, da vlada v Italiji popolen javni mir, da so življenjski od-nošaji normalni in da se niso storili nobeni ukrepi, ki bi zadrževali ali motili sigurno potovanje ali mirno prebivanje tujcev v Italiji.
VREME NA BOJIŠČIH.
t V uradnih poročilih z gališkega bojišča smo že večkrat čitali posebni pridatek o vremenu. To se je marsikomu morda čudno zdelo in vprašal se je, ali se morda vršijo boji kakor kake veselice le ob ugodnem vremenu? Moderna vojna ne pozna nedelje, ki so jo še v »bitki narodov« pri Lipskem tako vestno praznovali s tem, da so ogromni boj, ki je pričel 16. oktobra v nedeljo 17. oktobra prekinili, v ponedeljek 18. oktobra pa nadaljevali. Moderna vojna tudi ne pozna ozirov na ranjence, na mrtve in kratka premirja, ki so bila v prejšnjih časih običajna, da se je pobralo ranjence z bojišča in pokopalo padle vojake, so izginila. Le eden gospod je še, ki se mu morajo časih in ponekod tudi moderni vojskovodje uklanjati. To je vreme. V posebni meri velja to za Galicijo in za zapadne ruske pokrajine. Tam se razprostirajo velikanska močvirja, in zemlja je skoro izključno glinastega značaja. Dokler je vreme lepo, se dajo najti preko močvirji dobri prehodi, ceste so sicer prašne toda trdne: ljudje, živina in vozovi se jih lahko poslužujejo. Čim pa prične deževati, se pokrajina takoj izpremeni. Voda v
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativni stvari je pošiljati samo na naslov
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
močvirjih naraste ter preplavi prehode, trda glina se izpremeni v blato, v katerem obtiči vsaka noga, v katero se vgreznie vsako kolo. Na mah so vse komunikacije neporabne. Kakšen vpliv mora imeti to dejstvo na vojne operacije, to si je lahko predstavljati. Težka artiljerija ne more skoraj nikamor, tren zaostaja, celo pehota se komaj giblje. Nastanejo lahko resne težave v aprovizaciji. Po daljšem deževju nastane v teh pokrajinah pravcato »brezpotje«, ki ga Rusi imenujejo »brezputica«. V takem »brezpotju« se lahko zgodi, da sta prijatelj in sovražnik primorana svoje operacije začasno sploh ustaviti. — V Galiciji smo imeli dosedaj lepo vreme. Sedaj vemo, zakaj nam naš generalštab to vedno poudarja. V moderni vojni se lahko res zgodi, da zaradi neugodnega vremena prireditve — boje — odpovejo.
»
VOJNA POŠTA.
Korespondenčni urad poroča: Da se odpravijo težkoče, ki so se pojavile v zadnjem času glede proste odprave vojne poštne korespondence, se je odredilo, da se armadna korespondenca, ki je oddana na vojnih poštah in ki nosi pečat vojne pošte, dostavlja poštnine prosto tudi v tem slučaju, ako ne nosi pečata vojaškega po-veljništva. — Zaradi sporazuma med me-rodajnimi mesti so tudi vojna pisma in dopisnice iz Nemčije in iz pokrajin, ki so jih Nemci zasedli, v Avstro-Ogrsko in Bosno in Hercegovino proste poštnine. Enako u-dobnost uživajo naše pošiljatve v Nemčijo. — Dunaj, 16. septembra. (Kor. ur.) Državne in vojaške pošte imajo naročilo, da pospešijo pošiljanje in dostavljanje pošte. V tem zmislu je vojno ministrstvo ponovno storilo korake pri etapnih poveljništvih. Vojna pošta deluje neumorno. Sorodniki na bojišču se nahajajočih vojakov, ki so naravno 'nestrpni in se jim zdi delovanje vojne pošte prepočasno, naj upoštevajo, da za zakasnitve ni kriva morda pomankljiva organizacija vojne pošte ali način odpo-šiljanja, tudi ne delovanje osobja, marveč so krive edino le težkoče, osnovane v vojnih razmerah. — Vojna pošta ne sprejema paketov v Galicijo, zato je brezuspešno pošiljati svojcem topla oblačila, pač pa naj ljudje zbirajo, kolikor morejo, toplo spodnjo obleko in naj bodo pripravljeni, da to
takoj pošljejo v centralo, ko bodo pozvani.
*
HRABROST NAŠEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Korespondenčni urad poroča iz Zagreba: Listi z navdušenjem beležijo pre-stolonaslednikovo udeležbo v bitki na vojni črti. »Jutranji list« piše: Mladi Habs-buržan, ljubljenec vseh, ki ga poznajo, u-panje naše srečne bodočnosti, naš prihodnji kralj, je prvič pograbil za meč. Vroče želje in molitve vseh bodočih njegovih podanikov spremljajo mladega princa, o katerem vsi vemo, da pomenja ravno zdaj
njegova sreča srečo nas vseh.
*
CESAR POPOLNOMA ZAUPA.
Iz Budimpešte: Nekemu sotrudniku »Pesti Ujsaga«, ki je obiskal bolniščnico v gradu Orosvar, kjer streže grofica Lon-yay, je izjavila bivša cesarična Štefanija:! Pred nekaj dnevi sem bila pri vladarju v zasebni zadevi. Vladar mi je naročil, naj v njegovem imenu pozdravim vojake, ki se tu zdravijo. Cesar izborno izgleda in zre upapolno v bodočnost.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
PODALJŠANJE ROKA ZA IZPITE SREDNJEŠOLSKIH UČITELJSKIH KANDIDATOV.
Korespondenčni urad poroča: Naučni minister je razposlal na vse izpraševalne komisije za poučevanje na srednjih šolah odlok, v katerem odreja, da se vsem kandidatom, ki se nahajajo pred izpitom, a so sedaj v vojni službi, doba aktivnega vojaškega službovanja nikakor ne sme šteti v roke, ki so določeni po izpitnih predpisih za posamezne izpitne akte. Nadaljevanje zaradi vpoklicanja k vojakom prekinjenega roka se torej prične zopet šele z odpustom iz aktivne vojaške službe. V gotovih slučajih se pri imenovanih kandidatih rok
lahko podaljša še naprej.
*
NOVA VPOKLICANJA POD OROŽJE.
Dunaj, 12. t. m.: Za vsakočasna potrebna nadomestila v vojni se nahajajoče armade je za bližnjo bodočnost bogato nre-skrbljeno. Vsekakor pa je dolžnost vojaške uprave, da poskrbi tudi za nadaljna, če treba, čez to mero segajoča nadomestila, ki bi se izkazala morda kot potrebna tekom dogodkov. V to svrho bodo vpoklicani v bližnji bodočnosti k črnovojniškemu izvežbanju leta 1894. rojeni, dalje v letih 1892. in 1893. rojeni črnovojni obvezanci, slednji vkolikor je bila sklenjena glede njih pri naboru v letu 1914. vrnitev (Zurückstellung) in niso torej bili niti potrjeni niti spoznani kot nezmožni za orožje (waffenunfähig). Oni, ki bodo spoznani pri tem kot sposobni, bodo potem v doglednem času na podlagi črnovojniškega zakona poklicani v službo z orožjem.
* ■
DNEVNA POTREBŠČINA NAŠE VOJSKE.
Po podatkih s pristojnega mesta potrebuje avstro-ogrska armada v vojnem času dnevno 36.000 meterskih stotov pro-vianta za moštvo. Za konje treba vsak dan 40.000 centov krme. Vsakdanja potreba slame znaša 80.000 centov. Poleg tega potrebuje armada vsak dan ogromno število voz, za katere treba 300 — 400.000 konj. Skupno število konj, ki je potrebnio pri splošni mobilizaciji, znaša 500.000. Ta račun odgovarja za armado 2,000.000 vojakov.
PRVA ENCIKLIKA PAPEŽA BENEDIKTA XV.
»Osservatore romano« je objavil prvo encikliko papeža Benedikta XV., v kateri je rečeno, da bo papež poizkusil z vsemi sredstvi delovati na to, da sé vrne kmalu zopet med ljudstva mir. — Enciklika zaključuje: Iz najglobljega srca prosimo in rotimo vse one, ki vladajo narode, naj pri-trde, da zapostavijo vse svoje spore v blagor človeške družbe, uvaževaje, da že itak preveč žalosti in bede spremlja umr-ljive, nego da bi bilo potrebno, da se gro-madi še več bede in žalosti. Naj izprevi-dijo, da je že dovolj dela razdevanja in prelit-.' krvi naj hite z začetkom mirovnih pogajanj ter naj ri podaj.) roko!
KAKO NAŠ CESAR ZASLEDUJE DOGODKE NA BOJNEM POLJU?
Naš cesar je sicer že v 85. letu svoje starosti, a vendar z velikim zanimanjem in natančnostjo zasleduje vse dogodke na bojnem polju. Vsako uradno poročilo, vsak brzojav pride na njegovo mizo, ki je obložena z zemljevidi in načrti z bojišča. Cesar je celo večkrat izrazil željo, da bi šel sam na bojišče, toda z ozirom na njegovo visoko starost so ga zdravniki vendar pregovorili, da je ostal doma na Dunaju.
NAŠI RANJENI JUNAKI-TOVARIŠI!
Listi poročajo: Martin Vrečko, učitelj v Šoštanju, ter Henrik Blazinšek, učitelj v Zibiki, sta bila ranjena na severnem bojišču. Prvi v roko, drugi v nogo. — Na se-severnem bojišču sta bila ranjena Avgust Waschte, učitelj v Trstu, in Fran Jaklič, učitelj v Radovljici. Oba sta bila prepeljana v Ljubljano.
Časniki pišejo, da je kot junak na bojišču padel tovariš Sebastjan Krotki, učitelj v Poljčanah, rojen 1. 1881. v Rušah.
Prosimo bližnje tovariše o teh in o drugih učiteljih-vojakih, ki so bili ali ranjeni ali so pa padli na polju slave, natančnejših podatkov in obvestil. Prosimo tudi za njih fotografične slike, da nam bo mogoče primerno proslaviti junaštvo svojih junaških tovarišev-borcev.
tti sodbo o iih lih Hon mah, posé le o sestavlienju lito o iih.
(Dopis s Štajerskega.)
Marsikdo je že ali zasebno, pa tudi javno izrekel bridko sodbo nad nepotrebnostmi, ki se še vedno vlečejo kot črna — ne rdeča — nit menda skozi vse uradne konference v naši državni polovici. Stari
šlendrijan ne more in ne more izginiti z njih in naj se še tako upiramo proti temu in o čemur so celo na višjih stopnjah stoječi in predpostavljeni pedagogi že večkrat izjavili svojo uničevalno kritiko. Namesto da bi si na teh konferencah pridobivali duševnega razvedrila, potrebne temeljiteje naobrazbe, iskrenega navdušenja in ljubezni do svojega velevažnega poklica, se dolgočasimo in zdehamo časih celo v prenapolnjenih in soparnih sobah, in le najkrajši čas na koncu konference je odločen bolj ali manj poučnim zadevam. Kako potem oživeti zaradi prejšnjega dol-gočasenja otrpnjenega duha, od kod vzeti navduševalno svežost k temeljitim razpravam potrebne pozornosti, kako naj nastane potem živahno debatiranje o razpravah ter za napredek šolstva in dobrobit učiteljstva o mnogokrat jako potrebnih predlogih? Mrtvilo, utrujenost povsod. Bi li ne bilo bolje, takšne zadeve staviti naprej, dokler je še med navzočniki kaj čilega duha, prinesenega od bivanja v svežem, okrepčujočem zraku? Došle postave in naredbe naj bi se podale proti koncu, in sicer samo najnovejše, prejšnje morajo že itak vsem znane biti po objavljenju v zvezkih šolskih zakonov in v »Naredbe-nem listu« c. kr. dež. šol. sveta. Nadzor-nikovo poročilo naj bi bilo krajše, nanašajoče se samo na to, kar je opazil v šolah pri nadzorovanjih nepostavnega in proti-pedagoškega,kar mu je sicer itak dolžnost storiti na licu mesta. Ako že nekateri nadzornik res misli, da smo še neuki njegovi učenci, ki nimamo pojma o pedagoških načelih in didaktičnem postopanju pri poučevanju raznih šolskih predmetov, naj si izbere v temeljito razpravo sedaj eden, prihodnjič drugi šolski predmet, kar bo bolje hasnovito, nego vsako leto premlje-vati vse, in sicer brez konca in kraja, kar gotovo navzočnike jako utruja. Svoje misli imajo kmalu Bog ve kje, samo pri do-tičnem predmetu ne. Ker začne želodec, posebno še pri oddaljnejših, tudi zahtevati, do česar ima končno vso pravico, je li čuda, da se marsikateri umakne in izmakne od konference ter se ne vrne dlje časa, nekateri šele celo ob koncu, da vsaj dobi nakaznico za plačo istega časa, ki ga je prebil vsaj duševno skoraj zastonj? In ko pridejo končno v razpravo časih res aktualna in važna vprašanja, zaradi katerih se pravzaprav snidemo, se li je čuditi, da po tako dolgo trajajočih dolgovez-nostih dotičnemu referentu od vseh strani šepetajo na uho, naj naredi kratko, naj nihče ne posega v debato, da bo prej konec itd.? Ako ni vse to resnica in da dandanašnje uradne konference ne dosegajo svojega pravega namena, prosim, naj se mi dokaže nasprotno! Končno bodi tudi omenjeno, da mnogo tovarišev in tovari-šic celo hrepeni po tem, da bi se sešla vsaj takrat — t. j. najmanj enkrat v letu — z ljubim tovarišem, da mu odkritosrčno potoži svoje gorje, nezgodo, ki ga je zadela v teku preteklega leta itd., saj komu morem bolj zaupati svoje želje nego tovarišu sotrpinu, kdo me more bolj potolažiti, nego ravno odkrit prijatelj moj, ki so mu popolnem znane enake težnje? A kje vzeti časa k takšnim tolažbam in prijateljskim razvedrilom? Komaj se snidemo od vseh vetrov sveta, že hajdi na konferenco! Po nje sklepu malo hipnega tolažila in krep-čila telesnim zahtevam in močem, pa mahoma zopet vsak na svoj dom, na novo mukotrpno, neutolažljivo in nepotolaženo življenje. Na ta način so nam današnje u-radne konferenc skoraj bolj mučilnice duševnih in telesnih moči, nego vse oživljajoče in navduševalne bodrilnice na trnje-vem potu težavnega našega poklica. Bo li kmalu vstal pravi reformator teh največkrat neznosnih razmer? Upajmo vsaj!
Kaj naj šele javim o trpinih-zapisni-karjih na naših tako jako »priljubljenih« konferencah? Ni ga menda nobenega, ki bi tako mrzkega duha prihajal vsaj na naše uradne konference, nego oni, ki ve, da ga najbrž zadene usoda tega duhomor-nega delovanja. Pred večimi leti se nam je sicer obetalo, da se bodo učiteljem olajšala pisarniška dela, a kolikor je meni znano — delujem že mnogo let kot šolnik — še ni sv. Birokracij nikoli poprej vihtel s tako drzovitostjo nad našimi glavami svoje palice kakor sedaj in vzdiguje še vedno huje in huje svojo čudno in trmasto glavo, vtepajoč nam z vso silo svoje nam sicer nerazumljive, a jako neprijetne in nepriljubljene nazore. Nekateri res mislijo, da učiteljstvo nima boljega in nuj-nejšega opravka, nego vedno in vedno premnogokrat po nepotrebnem — vleči pero za rep. —Kakor javljeno, so ravno zapisnikarji na naših konferencah največji trpini in pravcati mučitelji svojih duševnih in telesnih moči. V počitnicah, ko bi se smel odpočiti od svojega mučnega posla in si nabirati novih moči za nadaljnje u-spešno delovanje v blagonosni prid narodov v šoli in zunaj šole, naj sede in prav počasno, lepo in snažno prepisuje vso su-hoparnost, najmanj 40 strani vsebujočega, tiskanega zapisnika v nemškem, tedaj popolnoma drugem jeziku, nego se je vršila
skoraj vsa konferenca. Kje je še najti tako nesmisel in je li to pravilno in zakonito? Vsak razsoden, pameten in pravično misleč človek mi mora potrditi, da kaj enakega menda mi najti na vsem svetu, nego je ta unikum med Slovenci in to med uči-teljstvom, da se razpravlja v enem, a isto piše v drugem jeziku! — Naj si bo še tako dober in spreten prestavljalec v druge jezike, tudi najboljšemu se lahko urine kaka pomota, zaradi česar dobi vsa razprava lahko čisto drug smisel, drug pomen. In vprašam še: »Je li to potrebno?« Nikakor ne. Dobro vem, da tudi gospodje v Gradcu ne odobravajo takšnega nezakonitega in nepravilnega postopanja in dobro mi je znano, da ima dvorni svetnik Končnik več vednosti iz slovenščine, nego mi vsi skupaj. Da tako postopanje ni zakonito, nas uči člen XIX. drž. osnov, zakonov.
Dobro se spominjam, ko sem pred večimi leti sestavil v slovenskem jeziku prošnjo na kabinetno pisarno Njeg. Veličanstva za podporo stavbe novega šolskega poslopja, da je došel odgovor v popolnoma lepi in pravilni slovenščini tudi na zavitku.
'Bodložnikr: presvetlega cesarja «ga naj posnemajo v njegovi pravicoljubnosti in spoštovanju zakonov. Članom stalniih konferenčnih odborov bi pa zabičal, naj se poprimejo dela možato in odločno, zakaj le kar sklenejo oni, mora priti pred forum vse konference. Vsem bi nasvetoval: krepko v boj za naše pravice, v boju se jači junaštvo in se jeklenijo zmačaji!
ICraniske vesti.
Franja Stepischnegg-Šetinova.
Dne 20. t. m. je umrla po kratki in jako mučni bolezni v 56. letu svoje dobe to-varišica Franja Stepischnegg-Šetinova, u-čiteljica v Mengšu. — Bila je zvesta kole-ginja in izborna učiteljica, cenjena in spoštovana od vseh, ki so jo poznali in imeli priliko z njo občevati. Otroci so jo ljubili, saj je ljubila tudi ona vse, ki so ji bili izročeni v pouk in vzgojo. Svoji nalogi je kot mati in učiteljica uspešno in požrtvovalno služila do zadnjega zdiha. Bodi ji blag spomin! — Preostalim naše iskreno so-žalje!
—r— Na ruskem bojišču je padel dne
26. avgusta domobranski stotnik Engelbert Busbach, rojen v Planini pri Rakeku in svak veletržca Robert Kollmanna v Ljubljani. — Rajni stotnik Busbach je absolvi-ral ljubljansko učiteljišče ter se je dal aktivirati, ko je prebil enoletno prostovljstvo. —• Bodi junaškemu borcu časten spomin v srcih njegovih nekdanjih tovarišev učiteljev.
—r— Razpisane učiteljske službe. —
Radovljiški okraj: Učno mesto na triraz-rednici v Srednji vasi. Rok do 20. oktobra. —■ Postojnski okraj: Učit. mesto (moško) na enorazrednici v Koritnicah. Rok do 8. oktobra. — Kamniški okraj: Nadučitelj-sko mesto na dvorazrednici v Št.Gotardu. Rok do 10. oktobra.
—r— Iz Ijudskošolske službe. Dežel, šolski svet kranjski je dovolil abs. učiteljski kandidatinji Amaliji Zajčevi brezplačno poučevanje na ljudski šoli v Velikem Gabru, abs. učit. kandidatinji Alojziji Komljan-čevi na ljudski šoli v Bučki in absol. učit. kand. Mariji Divjakovi na ljudski šoli v Dev. Mar. v Polju. — C. kr. deželni šolski svet je sporazumno z deželnim odborom odredil, da se za nekaj hiš vasi Koreno, Samotarica in Studenec ustanovi na tri-razrednici v Horjulu poseben razred in se v to svrho sistemizira novo učno mesto.
—	Okr. šol. svet v Kočevju je imenoval abs. uč. kandidata Rudolfa Pečnika provizoričnim učiteljem v Dobrepolju. — C. kr. okr. šol. svet v Krškem je imenoval učitelja Jožefa Breznikarja provizoričnim učiteljem. — C. kr. okr. šolski svet v Ru-dolfovem je imenoval absolv. učit. kandidata Antona Puglja provizoričnim učite-ljem-voditeljem na dvorazredn. v Hinjah.
—	C. kr. šol. svet v Logatcu je imenoval učiteljico Maksimiljano Grosovo za prov. učiteljico na štirirazrednici v Žireh.
—r— Kaj bo s poukom na ljudskih šolah? Na onih zavodih, ki so 31. julija predčasno končali pouk, se bo pričel 1. oktobra, oziroma, kjer so krajni šol. sveti za to prosili, zaradi poljskega dela, paše itd., 1. novembra. Na nekaterih zavodih, kjer so se 15. julija pričele počitnice, se je pouk že pričel
—r— Za »Rdeči križ«. Učiteljski zbor državne realke v Idriji je sklenil od svojih mesečnih plač darovati »Rdečemu križu« po 1%.
—r— Na deški meščanski šoli v Krškem se je pričel pouk dne 16. septembra. Sprejetih je bilo 81 dečkov in 32 deklic kot hospitank, torej skupaj 113 šoloobiskujo-čih otrok.
—r— Mestni dekliški lice] v Ljubljani. — Vpisovanje novih učenk bo 30. septembra, in sicer za licej in trgovski tečaj. 1. oktobra sprejemni in ponavljalni izpiti, 2. oktobra se bodo sprejemale gojen-
ke, ki so že bile na zavodu. Vpisovalo se bo v Narodnem domu v pritličju. Šolsko leto 1914/15 se prične dne 3. oktobra s slovesno službo božjo v Trnovski cerkvi. Eventualni drugi tečaji se otvore pozneje.
—š— Ljudska šola v Gor. Logatcu je priredila v nedeljo, dime 20. septembra, v svojih prostorih v korist naprave tople obleke vojakom, šolsko slavnost z deklama-cijami, petjem in spevoigro, ki je jako lepo uspela v moral,nem in materialnem oziru.
—r— Na meščanski šoli v Postojni se šolsko leto ne prične pred oktobrom; zato se vpisovanje učencev in hospitantk vrši še vsak dan.
—r—- Ljubljansko učiteljstvo v službi domovine. Iz poročila g. župana dr. Tavčarja, podanega na seji občinskega sveta ljubljanskega dne 15. t. m., posnemamo: C. kr. mestnemu šolskemu svetu so prirasli povodom mobilizacije in vojnega stanja sledeči posli: a) prostovoljno delo dijaštva. Vršila se je tozadevna enketa na c. kr. deželnem šolskem svetu. Prijavilo se je do 80 učencev ljudskih šol, ki so se stavili na razpolago za pomoč pri obrtih, trgovinstvu, kot seli, raznašalci in pomočniki na polju. — b) Pomožna akcija učiteljstva in mladine. Provzročil jo je c. kr. deželni šolski svet. Vse učiteljstvo je na različne načine na razpolago humanitarnemu delu na bojnem polju. Učiteljice so zaposlene pri kuhinjah, pri šivanju in pletenju bodisi kot nadzornice otrok ali pa kot so-trudnice. Več jih je tudi pri »Rdečem križu«, ki so završile strežniški tečaj. — c) Dnevna zavetišča. Za nadzorstvo in bavilo mladine, ki je pohajkovala, so se ad hoc ustanovila dnevna zavetišča Vincencijeve družbe, ki sprejemajo otroke čez dan proti nizki odškodnini ali tudi brezplačno. Takšnih zavetišč je v Ljubljani pet, pod nadzorstvom redovnega in tudi posvetnega učnega osobja. — Žetvena komisija za Barje je izbrala tovariša nadučitelja Fr. Crnagoja na Barju kot posredovalnega organa za posestnice, katerih možje so poklicani pod orožje. Vešči in dobrosrčni tovariš Crnagoj stoji barjanskim kmetoval-kam v vsakem slučaju z dobrim svetom in požrtvovalno pomočjo vedno ob strani. Vse prebivalstvo Barja, kolikor ga je ostalo doma, se zaupno v sili in potrebi obrača na tega res pravega ljudskega učitelja. — Tej ljubljanski žetveni komisiji, ki skrbi za ureditev poljskih del, načeluje izborni veščak občinski svetnik tovariš nadučitelj Anton Likozar.
—r—• Društvu »Mladiki« v Ljubljani so poslala za ranjene junake: vodstvo pet-razredne ljudske šole v Krškem 3 zaboje sadja, vodstvo ljudske šole v Leskovcu 2 zaboja češpelj, vodstvo ljudske šole v Za-tični 4 zaboje sadja.
—r— Umrla je tovarišu Rajku Justinu, nadučitelju v Trnju pri Sv. Petru na Krasu, petinpolletna hčerka Mimica.Naše sožalje!
—r— Vpisovanje na ljud. šolo »Mladike« v Ljubljani se vrši dne 1. oktobra t. 1. od 9. do 12. dopoldne v pritličju Narodnega doma.
—r— Sprejem gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo kranjske kmetijske družbe v Ljubljani. Šola se prične šele jeseni. Vse gojenke morajo stanovati v zavodu sester reda sv. Frančiška v Ljubljani na Spodnjih Poljanah. Na zavodu poučuje 7 moških in 7 ženskih učnih oseb. — Pouk je slovenski in se poučuje vse, kar rabi dobra gospodinja. Pouk nemščine je brezplačen in neobvezen. Na mesec plača vsaka učenka 35 kron. Vsaka gojenka mora prinesti s seboj tudi gotovo množino obleke in perila. — Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so
zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuhov, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
—	Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo vsaj do 15. oktobra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Če bo mogoče s poukom poprej pričeti, se bo oziralo na prosilke, ki se prve zglase.
—r— Baron Jožef Schwegel umrl. Iz Gorij prihaja poročilo, da je ondi na svojem gradu Grimšiči umrl veleposestnik baron Jožef Schwegel, bivši državni in deželni poslanec. Pokojnik je bil sin slovenskega kmeta, v mladih letih navdušen za svoj rod ter je še kot konzul v tujini bil v zvezi z Jan. Bleiweisom in slovenskimi politiki. V »Novicah« je priobčeval rodoljubne pesmi in pisal pisma Slovencem iz tujih krajev. Politiške razmere iin milje, v katerem je pozneje živel in deloval, so ga pa privedle v tabor nemške ustavoverne stranke, v kateri je imel velik vpliv in je postal celo eden njenih glavnih voditeljev. V kranjskem deželnem zboru je bil glava in vodja kranjskega veleposestva. Zadnja leta se je umaknil iz javnega življenja. Bil je častni meščan mesta Ljubljane. Svojo ožjo domovino Kranjsko je vedno iskreno ljubil ter si je pridobil za nje gospodarski razvoj mnogo neminljivih zaslug. Učitelj-stvu je bil vedno naklonjen ter si je želel doživeti končno ureditev njega materialnih razmer. — Bodi mu blag spomin in miren počitek v zemlji domači!
—r— Razpis nadučiteljske službe. Na dvorazredni ljudski šoli v Št. Gotardu v okraju Kamnik se razpisuje nadučiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno na-meščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vlagati do 10. oktobra 1914. — V kranjski javni ljud-skošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
—r— Dar. Tovariš Andrej Šest, nad-učitelj v Cerknici, je poslal upravni komisiji c. in kr. garnizijske bolnice 8 v Ljubljani za ranjene vojake 9 kg svežih hrušk.
—	Tovarišica Erna Ingerl, učiteljica v Komnu, je poslala na isti naslov in v isti namen 4 rjuhe, več obvez in 5 kg platnenih niti (šarpije).
—r— Iz srednješolske službe. Dr. Jakob Kelemina je na novomeški gimnaziji postal definitiven in dobil naslov profesorja. 1— Profesor J. Kuhla, ki je pred par leti služboval na kočevski gimnaziji in bil potem prestavljen v Plzen, je umrl.
Štajerske vesti.
—š— Iz Ormoža ob Dravi nam poročajo: Vojaško bojno društvo za Hum in o-kolico je priredilo po prizadevanju nad-učitelja in tajnika tovariša Antona Pore-karja 8. t. m. na Humu ljudsko tombolo v korist »Rdečemu križu« in v podporo ubogih rodovin tuokrajnih vpoklicanih vojni-kov. Prebivalstvo je podarilo mnogo dobitkov v ta namen. — Čistega dobička je tombola dala 133 K 85 h. Za trud bodi vrlemu tovarišu Porekarju izrečena iskrena zahvala!
—š— Novice ¡z Maribora. Poročajo nam: Tukaj je skoraj še v vseh šolah vojaštvo, da niso mogli pričeti z novim šolskim letom. — Pouk se je pričel le v vseh samostanskih šolah. Žensko tamošnje učiteljišče je spravljeno v starih prostorih. — C. kr. moško učiteljišče, c. kr. gimnazija in c. kr. realka začno s poukom šele v oktobru. Začetek se bo posebe naznanil. — Naslovi dijaških stanovanj se dobe v trgovinah g. Berdajsa in g. Weixla.
—š— Zgodnji sneg. Na Štajerskih planinah je zapadel te dni že prvi sneg. Prišel je z nevihto in vetrom, ki je napravil na sadnem drevju tudi po nižavah veliko škodo. Sneg je zapadel precej nizko v doline, tako da so morali živino večinoma že gnati s planin.
—š— Bočna pri Gornjem gradu. Tukajšnja požarna bramba je nabrala v bočnem šolskem okolišu za »Rdeči križ« vsoto 154 K.
—š— Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks«. — Odbor naznanja: Začetkom oktobra t. 1. se mora plačati donesek 4 K za 126. in 127. smrtni slučaj (Horvat Ernest — umrl 14. julija, Hochhauser Ivan — umrl 2. avgusta). To sta 7. in 8. smrtni slučaj v letu 1914.
—š— Na deški meščanski šoli v Celju se pouk še ni pričel. Začetek naznani ravnateljstvo pravočasno.
—š— Posredovanje spodnještajer-skih slovenskih poslancev. Mariborska »Straža« poroča: »Prejšnji teden so vsi poslanci S. K. Z. temeljito pojasnili položaj na Spodnjem Štajerskem na vseh civilnih in vojaških oblastih v Gradcu, in sicer z uspehom, ki je imel takoj dobre posledice. Tudi centralno vlado je poslanec dr.
Jankovič že prejšnji teden informiral. Te dni pa sta poslanec dr. Šusteršič in dr. Benkovič posredovala na D u n a j u na vseh merodajnih civilnih in vojaških centralnih uradih ter podala točno sliko o pravih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koroškem.
—š— Začetek pouka na spodnješta-jerskih srednjih šolah. Kdaj se prične pouk na gimnazijah v Celju in Mariboru, še ni ničesar določenega. Glede mariborske realke poroča »Marburger Zeitung«, da se utegne pouk pričeti med 9. in 16. oktobrom.
—š— Za »Rdeči križ«. Učiteljstvo na petrazredni ljudski šoli v Petrovčah je sklenilo za vojne 2% mesečnih prejemkov darovati »Rdečemu križu«.
—š— Vseučilišnikom v Gradcu. Večina akademičnega dijaštva ne ve, da se letos prično predavanja. Univerza v Gradcu je dala na prošnjo pojasnilo, da se prične vpisovanje 23. sept., predavanja pa 12. oktobra. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo mislil, da je vse eno, ali se vpiše ali ne. Kdor ni vpisan, izgubi semester. Semester se všteje sicer samo tistim, ki so v vojni, drugim izven vojne pa ne, ako niso vpisani. Najbrže bo tako tudi po drugih univerzah. Akademiki naj to upoštevajo.
—š— Umrl je v Gradcu ravnatelj štajerske deželne višje realke v pokoju dr. Franc Martin Mayer. — V Gradcu je umrl vpokojeni gimnazijski profesor dr. Franc Eisner.
—š— Poročil se je v Celju učitelj Ivan Ličar z gospico Jožico B r a č i -č e v o , hčerko nadučitelja v Št. Vidu na Planini. — Mnogo sreče!
Goriške vesti.
—g— S seje deželnega odbora. Na
gluhonemnici se razpišeta dve mesti. O-brtno nadaljevalne in kmetijske šole se začasno ne otvorijo.
—g— Smrtna kosa. V Pevmi je umrl Alojzij Fogar, veleposestnik, lastnik več mesnic in večletni podžupan v Podgori. Pokojnik je bil blaga duša in vkljub temu, da ni bil naše narodnosti, je vendar prav rad podpiral naše šolstvo. Blagemu pokojniku večni mir, preostalim pa naše sožalje!
—g— Kojsko. Dne 14. t. m. se je vršila v Kojskem kolavdacija novega šolskega poslopja.
—g— Poroka. Poročil se je Rudolf Cvetko, c. kr. telovadni učitelj na c. kr. slov. gimnaziji v Gorici, z gospodično Marijo Troštovo. hčerko pokojnega tovariša Fr. Ks. Trošta. Bilo srečno! — Dne 4. t. m. se je v Trstu poročil dr. Kari Pirjevec, c. kr. profesor na slov. gimnaziji v Gorici, z gospodično Ido Gombačevo, hčerko g. Gombač, nadrevidenta c. kr. državne železnice v Trstu. — Dne 7. t. m. se je poročil v Gorici g. Adolf Savelli, c. kr. poštni oficial, z gospodično Lidijo Miseritovo, učiteljico. Čestitamo!
—g— Na goriški realki se je te dni vršila matura pod predsedstvom ravna-teljevega namestn. prof. J.Zupančiča. Maturo so naredili sledeči dijaki: Bonetta Er-vin, Feigenbaum Jožef, Furlani Karel, Ga-sparini Silvij, Genser Robert, KosišaAdolf, Knes Edvard, Pan Viktor, Šiškovič Albin, Urbane Stanko, Hugo vitez Berks, Friderik Hočevar in Bogomir Sfiligoj.
—g— Dijaška kuhinja v Gorici. Društveni odbor je sklenil na svoji zadnji seji sledeče: Društvo »Dijaška kuhinja« začne svoje redno delovanje s pričetkom oktobra t.l., ako se priglasi najmanj 30 dijakov, od katerih se pa zahteva, da plača brez izjeme vsak po 15 K na mesec, in sicer naprej. Kdor do konca prvega tedna v mesecu ne plača gori označenega zneska, bo moral društveno obednico zapustiti. Ti pogoji pa veljajo le začasno ob sedanjih cenah živil. — Dijaki, ki žele imeti tu hrano, naj vlože svoje, na odbor »Dijaške kuhinje« naslovljene prošnje in naj jih pošljejo točasnemu podpredsedniku na naslov: Alojzij Bajec, c. kr. vadniški učitelj v Gorici.
—g— Maturo z dobrim uspehom sta
napravila na goriški nemški gimnaziji Slovenca Leopold Planišček iz Pevme in Karel Zorman iz Nabrežine.
—g— Imenovanje. C. kr. dež. šolski svet za Gorico in Gradiško je stalno učiteljico na enorazrednici v Koritnicah Pavlo Čigojevo imenoval za stalno učiteljico na ljudski šoli v Kamnici na Goriškem.
Triaške vesti.
—t— Učitelj C. M. šole pri Sv. Jakobu
Herman I p a v e c s Proseka, ki se je boril pri 7. pešpolku v Galiciji, je bil dne 8. t. m. ranjen v levo roko ter se nahaja sedaj v bolnici v Šopronju.
—t— Italijansko vseučilišče v Trstu?
Z ozirom na poročilo nekega dunaj- [ skega lista, da namerava vlada začetkom j bodočega šolskega leta ustanoviti v Trstu italijansko vseučilišče, pripominja »Edinost«, da ne ve, če odgovarja poročilo re- I
snici, a sodi, da ni verjetno. List ne dvomi, da politiške razmere do Italije posredno vplivajo tudi na notranje avstrijske razmere. Državni proračun za leto 1914-15 obsega tudi postavko »italijainska pravna fakulteta« pod naslovom 13 visokih šol, ki izkazuje v paragrafu 11. pavšalno potrebščino 130.000 kron, ki jo je obsegal tudi proračun za leto 1913. Postavka se utemeljuje s pogajanji o ustanovitvi samostojne fakultete z italijanskim učnim jezikom.
r —t— »Ali nas bodo tudi sedaj šikanirali?«—Tako se vprašuje »Edinost« z dne 14. t. m. in nadaljuje: Zvedeli smo, da na tržaškem magistratu tudi sedaj, ko žrtvujejo tisoči avstrijskih državljanov raznih narodov imetje in življenje za domovino, nimajo srca za potrebe prebivalcev. Državne šolske oblasti silijo na podlagi zakonov starše, da vpišejo svoje otroke v šolo, in zahtevajo od šolskih vodstev, da natančno vpišejo vse .potrebne podatke vpisanih otrok. Za to je pa treba predvsem točnih podatkov o rojstvu otrok, in te izdaja brez vseh pristojbin mestni anagra-fični urad v ulici SS. Martiri št. 4, a le za — neslovenske otroke! Staršem slovenske narodnosti stavljajo tam vprašanje: »V kakšno šolo hočete vpisati o-troka?« Na odgovor: »V slovensko družbe sv. Cirila in Metoda« odgovarjajo: »Za slovenske šole ne damo matičnih listkov«. -t Mogoče je za normalne čase res pravilno na podlagi veljavnih predpisov, da uraduje anagrafični mestni urad b r e z-plačnolezajavne šole, a zdaj smo v času vojne, v času, ko je dolžnost vsakega, pripomoči po svojih silah, da se u-blaži beda onih, ki s svojo krvjo branijo domovino. Če pa javni m e s t m i urad odreka materam onih otrok, katerih očetje so na bojnem polju, uradne pripomočke za vpis v šolo — in če je ta tudi slovenska — se nam zdi, da je tako postopanje kruto. Ali naj uboge matere, ki še za kruh nimajo, izdajajo denar za kolke za rojstne liste, doeim jim zadostuje navadni izpisek iz matice? — Prosimo deželno šolsko oblast, ki ima nadzorovati vodstvo uradov šolskih matic, da odpravi to za sedanji čas neprimerno navado na tržašk. anagrafič-nem uradu ter odredi, da dobi tam vsak otrok potrebni izpis iz matice brez ozira na to, v katero šolo pojde.
—t— Razpis službe. Na deški šoli Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je takoj oddati mesto suplenta. Zahteva se kvalifikacija za poučevanje laščine kot drugega deželnega jezika. Če bi ne bilo moškega prosilca, dobi mesto lahko učiteljica z zahtevano kvalifikacijo. Prošnje takoj šolskemu vodstvu. — Vodstvo deške ljudske šole Družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu.
—t— Podružnica »Glasbene Matice« v Trstu. Državljanska in domobranska dolžnost je poklicala sicer večino učiteljev naše glasbene šole pod orožje. Ravnatelj glasbene šole Š o n c, skladatelja Adamič in M i r k, nadalje Waschte in Šusteršič, vsi priznani učitelji naše glasbeine šole, se nahajajo v vojaški suknji. Tudi druge za letošnje šolsko leto pridobljene nove učne osebe ne morejo nastopiti iz istega razloga svojega delovanja- A v-zlic temu, da je številno učiteljsko osobje naše »Glasbene Matice« dalo toliko vrlih domobrancev, ji je še ostalo učnih oseb, med njimi priznani naš kapelnik T e p 1 y in vrli naš glasbeni organizator in učitelj M a h k o t a. S temi in še drugimi učnimi osebami, katere upa odbor še pridobiti s časom, se bo dalo vzdrževati na naši glasbeni šoli vsaj deloma pouk za klavir in violino, in sicer v novih primernih, svetlih in zračnih prostorih, ki jih je odbor z velikimi žrtvami, uvidevši skrajno njih potrebo, najel v »Narodnem domu« (ulica G. Galatti 20, mezzanin).
—t— Ženska podružnica CMD v Trstu je že začela s pripravami za »Božič-nico« .potrebnih otrok. Obleke za to so že deloma ukrojene ter izročene gospej Bi-ček - Razbornikovi, Narodni dom. Naše pridne delavke so opozorjene, da se obrnejo k omenjeni gospej ter si vzamejo, kolikor oblek mislijo napraviti. Za temi oblekami pridejo v kratkem druge. S tem, mislimo, smo ustregli odboru in tudi našim pridnim pomagalkam, ker imajo več časa na razpolago. Posebno letos je to prišlo kakor nalašč, ker zaradi vojne bo več potrebnih ter bomo zato potrebovali večje število oblek. Bučelice, tedai na delo! -a-
—t— Patriotičen č&n knjigarne. Kakor se nam s posebnim dopisom poroča, je sklenila slovanska knjigarna in papirnica v Trstu, ulica Caserma št. 16, zraven kavarne Commercio, dati 10% čistega dobička v korist slovenskim šolam Družbe sv. Cirila in Metoda. — Ker se začnejo šole ter se sedaj rabijo razne šolske knjige in druge razne šolske in pisarniške potrebščine, priporočamo vsem slovenskim staršem in otrokom, naj kupujejo v gori omenjeni knjigarni vse potrebščine, ker s tem tudi pomagajo našim šolam do precejšnjega dohodka.
—t— Slovenska knjigarna v Trstu. Gosp. Jakob Štoka je otvoril v Trstu v ulici Molino piccolo št. 19. /tik kavarne Nuova York) knjigarno in trgovino papirja. V trgovini bo zaloga vseh šolskih in pisarniških potrebščin, antikvariat in izposojevalnica knjig. Prepričani smo, da bodo vsi Slovenci in Slovani sploh z veseljem podpirali to mlado in potrebno slovensko podjetje.
Splošni vestmk.
Umrl je 25. t. m. ob 8. uri dopoldne g. Ivan Okorn, učitelj na mestni nemški deški šoli, v Ljubljani. Blag mu spomin!
Pouk šolske mladine o pomenu sedanje vojne. Naučno ministrstvo je naročilo, naj se na srednjih in ljudskih šolah pouči mladina o velikem pomenu sedanje svetovne vojne. Zlasti jo opozoriti, kako je sedanja vojna združila avstrijske narode, učence pa je podžigati, naj z marljivim učenjem pomorejo, da se bodo nadomestili ljudje, ki so v vojni padli. Zlasti pouk v zgodovini in v zemljepisju daje priliko pokazati na medsebojni vpliv posameznih narodov v gospodarskem, politiškem in narodnem oziru.
Češki mecen. Umrli praški odvetnik5 dr. Karel Adamek je zapustil vse svoje imetje v dobrodelne, znanstvene in narodne namene. 200.000 K je zapustil akademiji za znanost, 10.000 K Ustredni Matici Školski, 20.000 K občini Ledeč za mestni bolniški sklad, konvetu usmiljenih bratov 6000 K, Svatoboru 5000 K, kolegiju Hlavku 10.000 K, ubožcem v Pragi in Ledeču pa 1000 K, za poseben dr. Karel Adamekov fond je pa določil 20.000 K.
Rektorat c. kr. češke tehnike v Pragi naznanja, da se začne vpisovati na češki tehniki v Pragi dne 5. oktobra t. 1.
Brzovlaki imajo tudi III. razred. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic naznanja, da imajo od 15. t. m. naprej brzovlaki državne železnice, ki so imeli do tedaj le I. in II. razred, tudi III. razred. Tako imata sedaj oba brzovlaka iz Trsta proti Dunaju direktne vozove vseh treh razredov. Isto velja tudi za vlake v nasprotni smeri, to je od Dunaja proti Trstu.
Sadne konserve za ranjence. Društvo »Mladika« v Ljubljani ne reflektira več na kozarce in posodo za vkuhavanje sadja, pač pa prosi radodarna in usmiljena srca v imenu ranjencev in trpečega vojaštva, da se ga še za naprej spominjajo z novimi pošiljatvami raznovrstnega sadja, ki bo vsekdar dobrodošlo.
Benedikt XIV. Ker si je novoizvoljeni papež nadel ime Benedikt XV., bo naše čitatelje gotovo zanimalo vedeti kaj malega o njegovem predniku tega imena, papežu Benediktu XIV., ki je bil med vsemi papeži tega imena najkarakteristnejša o-sebnost. Bil je to Prosper Lambertini in tudi on je bil rojen v Bologni, kakor sedaj izvoljeni papež. Izvoljen je bil 1. 1740. ter je vladal do 1. 1758. Bil je za svojo dobo jako liberalen; sam pisatelj, je bil pisateljem jako naklonjen. Kardinalom ga je priporočil v izvolitev cesar Jožef II., rekši da je »vzor vseh papežev«. Grimme ga je proglasil za »najbolj nezmotljivega naslednika sv. Petra«; Voltaire mu je posvetil svojo knjigo »Mohamed II.« Papež Benedikt XIV. je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je povzdignil cerkev, vzpostavil v red državne finance, zbudil procvit poljedelstva, trgovine in umetnosti ter da je olepšal Rim in Bologno, svojo domovino. Njegovi spisi obsegajo 15 zvezkov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
* Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdho	^	- O
A. & E. Skaberne \
|	Ljubljana, Mestni trg 10
'	obstoji od leta 1883.	•
Vzorci poštnine prosto l	C	Izredno nizke cene t
Priljubljeni^
,Ročni zapisnik4
izide prve dni prihodnjega meseca v mnogo pripravnejši in lepši obliki, a z isto vsebino kot dosedaj. Cena ista kot dosedaj. Dobiva se brez kataloga, s katalogom za 100 in za 150 učencev v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti proaaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajote se vrne denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
Orgle, harmonije piana in pianina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tucek
Kutna Hora, Češko.
Pošilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869.	in franko.
Najizvrstnejše in najboljše ta m b urice izdeluje i« razpošilja	q
Prva sisečka ročma izdelovalnica tamburic
I J. Stjepušin Sisek.
Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem -vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica", ki prinaša razun pouka tudi kjasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K.

AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13
——— poleg Figovca ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolej nih. svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične
poizkušnje. Prevzema vsakovrstna steklarska dela, tudi nova dol. :: poslopja na deželi Itd. ::
Naš denarni zavod
Geslo: Bar plodonoano naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrov ta» ladrog» i omejenim jamstvom.
Promet do 31. avgusta K 133.92298. Uradne ure: Vsak čet/tek od t.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h T poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej IFrano Souvan eJLn I iiitilfana Mestni trg 22
l~iJULUJ ailfl, nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
sukna S!
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rut in šerp.
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri šifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno Izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
Knjigoveznica
Anton Janežič
Hij-u/tolO em.su
Florij anslca ulica.
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajačih
ll—IIIIIIIIIIB llllllll	BIIHIMIMIII»MM1IMM»
Pri večjih naročilih 104/, popusta.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgove«
■v O-orici
Tržaška -ulica, šte^T-. ±<3 v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetlške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem t mesto in na deželi.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
Velika izbira!
Solidna postrežba!
Mladika.
Vpisovanje na ljudski šoli „Mladika" bode 1. oktobra t. I. od 9. do 12. ure dopoldne v priltičju
Narodnega doma.
Šolsko leto 1914/15 se prične dne 3. oktobra 1914 s slovesno službo božjo v Trnovski cerkvi.	VODSTVO.
FR. P. ZAJEC, LJubljana, Stari trg št. 9
Izprašani optik.
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, , domobrancev i. t d.
Očala in ščipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Ooerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka!!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej
esina hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica štev 3.
IbTaj^ečja cloveiiska ±ij:exLiLo_Ica,I
Denarnega prometa koncem leta 1913 . . K 700,000.000'—
Vlog............... 43,500 000'—
Rezervnega zaklada.......... 1,330.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
41!
01 2 0
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrola c. kr. deželne vlade.
:: Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ::
IV,	,	. „
avstro-ogrske monarhije
na IDio-naju., I., ■,š7š7~ippHn.g'erstrasse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje In rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
najTrečja -mčiteljslra d-r-u-št^ra
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913.......86 8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.
* Zaloga pohi- s
štva in tapet-s niškega blaga s
mizarstvo.
Ljubljana, Ma- S rije Terezije c. 9 št. 11 (Kolizej)
■ ■■■■■•■■■■■■■■■•■■■■MBMI»«« ■■■■■■■■■« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aua »■■»■■■
■
Zaloga spalnih ter je- i Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih \ : o vanov, žimnic :
■
: najnovejših slogih. : \ in otroških vozičkov.

zgotovljena iz ta- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni Izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa: 2 dvovralni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega Pad 300 mod. slik