III. &tev. PoStnina plačana 9 gotosini. Cetje, soboia I. oktobra 1927. Leto IX. Irhaia v torek, četrtek In sobotu. Stane mesečno Din T— za inozemstvo Din 20'—. PossmeK"» števlfika Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urerfni&tvo In upravnltitv« ¦ Celie Strossmayerjeya uUca 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo O^lasl pm tarftfu. Tefefon int. Stev. 65. Slovensko Kosovo. (Spomin na poraz na Koroškem.) Bliža se 10. oktober, žalostna ob- letnica koroškega plebiscite, dan na- rodne nesreče, a tudi dan sramote; dan sramote ne toliko za prcmagano, od nekdaj teptano in prodano koroško rajo, pač pa za zmagovalce, za nem- ški Herrenvolk, ki se po iaša biti zma- govalcc nad majhnim drobcem »sub- deutschen Bedientenvolkes«, kakßr je nazival Metternich avstrijske Slovane. Razmerje sil za ponosni Herrenvolk baš ni kaj laskav, kajti za koroškirni nemčurji je stala vsa Avstrija v scnci bajonetov junaškega soseda Laha, v rezervi pa še vsa Nemčija, a za ko- roškimi Slovenes v glavnem le Slove- nija. Razmerje 1:70'ali 1 miljon SIo- veneev in 70 milijonov Nemccv. ki so potegnili omahljivce kot jcziček na vagi na svojo stran. Plebiscilno pre- bivalstvo je bilo kar od začetka oore- deljeno in sicer na 40 odstot odločnih Nemčurjev in 40 odstot. odločnih SIo- veneev, ostalih 20 odstot. omahljivcev pridobiti pa je bil problem plebiscita. Zato se je z vsiljenim nam plebiscitom tako mudilo; sicer bi prišel na pol raznarodeni omahljivec do popolne na- rodne zavesti in — namen je zgrešen. Namen pa posveča sredstva. Zato se je mudilo in izvršiti se je moral ple- biscit neslavnega spomina pod naj- slabšimi pogoji za nas. Klicali so na samoodločbo omahljivce prej, kar prvo leto po preobratu, ko so še kotnaj za- zrii prvo zarjo Iepše bodočnosti; ko so lih še I'omaj ogrevali prvi žarki pod svobodnim solncem; ko še niso rnogli spoznati svojih krvnih bratov, nc kuitumih in narodnili dobrin svo- bodnega rodn. Omahljivce je bi! toliko zažoljeni prodmet splošnega povprjiševanjzi ; ple- bisctna konjunktura mu j> bila prav jzredno ugodna. Potuhnjeno se je pri- liz-"ival tu in tarn, jedel je iz oboj;h jasel, tudi žrl je iz obeh korit. Ostal pa je tarn, kier so imeli v odločilnem trenutku položaj v oblasti, pri Nemcih Kljub temu pa Nerrci nisozaupaii ne svoji številni nremoči, ne svojemu ocjromnemu aparatu ; tudi ne oboro- ženi sosedni asistenci Sicer mehka d'Jsa koroškega Slovenca je pridobi- vala odporne sue dan za dnevom. Odpreti so morali v zadnjem času še demarkacijsko črto in navaliti na gla- sovalno cono z vsem terorjem; stari strah pred nemškim trinogom je moral omahljivca prevzeti do mozga, obla- stem pa so vzeli vso oblast in ves ugled. S probrisanostjo preizkušenega tirana so se potem Nemci vrgli na nesrečne žrtve, na tiste žalostne po- jave nad tisočletnega raznarodovanja, brez narodnega čustva in ponosa in brez zuvesti, ki slepo sledijo vsakemu mamilu in vabilu, zlasti pa materijal- nemu obetu. To je nemška zrnaga v pravi luči. Za vsako ceno so moraii pridobiti omahljivce, ker je pač enkrat morala zmagati tudi Avstrija. Plebiscitni dan jo za koroške Slovence dan groze v najnovejši dobi. Obglavljcni kakr.r bratski narod češki I. 1621. in hrvaški 1 1671. so danes creda brez pastirja, strti v tla, • pre- puščeui sebi in usodi ter čakajo na narodno smrt. Ä koroški plebiscit je ustvaril koroško vprašanje : Pride raz- mejitev med kraljevino SHS in Veliko Nemčijo. Govorimo jasno: Priključitev Avstrije k Nemčiji je istovetna s pri- ključitvijo Korotana k Jugoslaviji. Vse ima svojo dobro in slabo stran; tudi koroški plebiscit. Omah- ljivec, ki je vžival plebiscitne dobrine od obeh strani, hoče tudi hote ali nehote oberna dobro Nemcem je dal «10. Oktober-Gasse* v Celovcu, nam pa dobro šolo in slovensko Kosovo. Slovensko Kosovo pa nam mora vecpiti tudi živo zavest narodne ne- sreče, da bomo končno vendarle spo- znali usodne pogrcške Tudi naše Kosovo mora postati jedro nacijona- lizma vsega jugoslovenskega naroda in Gospa Sveta bodi naš cilj. Politika« p KAJ BO Z VLADO? .Davidovi- cev govor v Bjelini, kjer je razprav- ljal o razmerah v vladi in o možnostib /r) bodočnost, označuje.io vladiu ki'ogi splosn.o kot znaiinenje popušcajija. — Masprotno pa so nagi'aisa v demokrat- .skili krogih, da se more ravno ta govor .smalrati takorekoč za voino napoved Vukičeviče-vi vJadi. Mnogo se kojneaiti- i'a v politician- krogih rezultat zaup- ne.ga razgovora. med Davidovicem in dr. Bebmenoni. Davidovic je nainree P>'i tej pri tiki izjavil. da bo stela De- muki-a.tska; zajednica že v kratkem 102 poslanca in bo mogla staiviti vladi no- ve pogoje. V nwli-kalnih kvo^ih se za- irjuje. da je Vukicevic fa dobil1 migljaj. da naj se prostovoljno uniaikne, da se bo lažje iZAišifo razvozlj-anje notranje- političnega položaja. In res je bil mi- iiiistvski pvedsednik Vukičevic v četr- tek na.p]'a,tn novinarjem zelo rezervi- ran. Izjavil je, da je treba počakati i-ezultata seje radikalnega kluba, ki je sklicana za 3. oktobra. p SE])AJ BOMO PAMETNO GO- SrODARILI? Finaax-ni minister dr. Markovii: je s]irejel v sredo novinarjo iai jim .sporoeil o pi'iiicipph novega pro- računa^ ki bi temeljil na varčevanju. Bremeaia bodo znizana za eno miW- javdo, enako tudi izdatkK Vlada name- ra'va zn-ižati razne Oasu lveprimerne pristojbMie, na drugi strani pa bo tu- di morala preprečiti premočno obdav- i-enje potom. avtonominih korporaxnj. V nacrtu je vieč upravno-tebnicnih re- foriiL, da bo vendar enkrat aparat ce- nejši. Sorodna niinistrstva bodo činn- prej združena. Vlada bo dalje crtala vse inivesticije iz reduiega proraenna in jih krila z zmnamjimi posojili. Dr- zavni obrati, ki se doseda.j niso renti- t'ali. bodo komercijalizirani. Končno je izjavil minister, da pridejo vse re- forme, ker je skupšcina preveč ne- ckri-tna. kot dodatek v finaairni zakon. iiaredbeiiim potom. p NAPREDEK AKGIJE ZA »AN- SCHLUSS«. Pariški »Excelsior« ob- javlja poroicilo s-vojiega posebn^ga du- najskega poročevalca, kii ugotavl'ja, da je propaganda za priključitev Av- strije k Nemciji v Avßtriji vedno ži- \ab]iejsa in da vidnio naipi'eduje. Med Avslrijoi in Nenici' ni več nikake raz- like. Obivaji. obleka. naein življenja in sploh vse je popolnoma- izenačeno. V zimaiTJepolitičnih problemih zasto- l>a Avstrija vedno isto stališče, kakor Nenw-ija. Dusevno jie zdruzitev Avstri- je in Nemci je že izvršena. — V sredo s'e je vršila v Gradcu proslava drnštva (Gustav Adolf. Proslava se je razvita v iiianife.sta<'ijo za priključitev Avstrije Nenw-iji. \!s\ govorniki,1 aned njimi' neniski generalni konzul dr. Rey, gra- ški župam dr. Fitai in predsednik av- strijsk^a vrhovTiega sveta d'r. Gape- si UN so v svojih nagovorih pmxlarja- 11. da ni \w dalač čas, ko «e bodo te sanje uresnieiile. Za cerkveninn ujedi- n.jcnjw)i (v pros-tensaRmni) mora slet]i- (i ludi državno »edinjenje. p VAŽEN KONGRES. Od 7. do 12. oktobra se bo vršil v Sofiji koaigres M'ednarodne zveze lift1 Drnštva naro- dav. Kongresa se po dosedanjiih izja- vali udeleži 38 delegatov, ki bodo za- stopal.i 22 držav. Med itaiMjanskimi delogati host a tmdi poslanca dr. W il- ia n in dr. Besedmjak. V Sofiji se bodo luu-ela vprašanja nemške mianjšine v Poadižju in .slovensko-hrvaiske manj- šine v Julijski Krajinii. Vprašanje bol- gar.ske manjšine ne bo postavljeno na diH'vni red tega kon^resa iz povsem "inljivega; razloga. Na neda.vnem kon- M'l'e.su manjšinskill zastopnikov v Ber- lin u se je moral' bolgarski delegat ob- \i>zati, da se v Sofiji bolgai'sko manj- šinsko vprašanje ne bo načelo ali po- stavilo na dnevni red. Celjska kfonika. <• SPOMIN NA KOROÖKI PLE- BISCIT. Podfružniica Juigosloven&ke Matice v Celju priredi v spomin koro- škega pletoisi'ita spoiminsiko akademijo v .soboto, due 8. oktobra zvečer v veli- ki dvorani Narodnega donia v Celju i'n naslednjega dne dopoldne prodajo znakov in evietlic po mestn. Vsii na- rodna in kufturna druisbva vabimo na sodelovanje in prosimo, da se po svo- jili zawtopnikih udeleže seje J. M., ki bo v ta masmen v petek, dne 30. tm. ob 0. u ri zvečer v či talni.cni sotbi Narod- n'ega doina, Tedaji nam naj naznanijo tudi nači.n njihovega sodelovanja. c HUDINJA GROZI! Ob lanskih silnih poplaivaih je razbesnela Hudi- nja podrla na vec mestib iz zemlje na- suto branike. Z veliko silo i'n naglico se je z a eel a vjedati v rodovitna pol'ja na desni in levi ter si je utrlai poveem novo strii'go. Odnesla je že okroig 12 ha najplodovitejše zemlje. Kodier se je razprostiralo še lani bujno, rodovito in najskrbnejie obdela.no polje, je da- nes divje ra/zorana, kainenita razdr- tina. Zajede so že tako globoke, da bo- do prve visoke vode vdrle odtod na po- Ija., preplavii'e Spodnjo Hudinjo, ogro- /ale Majdioeva in Westenova velepod- jetja, ra/zlilo se bodo I'oz nes-recno Ga- berje in preplavile severni del Celja. Vwino do.seda.iljih v naglici in za silo zigrajeniJi obraaijibenih napra.v je voda zopet porušila in stotisoči so zdrknili v vodo. JaßTio je, da je zadeva skraj- no kritična in da je treba brez odfoga prireti s prav zasnoivainiini in veliko- jioteznimi obambejiimi deli, da se od celjske kotline odvrne sicer neizogib- iia, straÄna katastrofa. Gospod vodja srezkega poglavarstva je dne 28. t. m. sklical na razgovor zastopnike priza- deti'h čiiniteljev in obratov, da bi se diolot'ile smernioc obrainben'öga dela. V teni zboru se je vsestransko nagla- salo, da je takojšnji započetek regu> laeij.skih dei' neodložljiv. Gospodje ing. Dcdek, gradbeni svetnik Marek in vod- ja hidrotehnicnega oddelka svetnik Pi- let ic bodo v najkrajsem easu izdelali podrobni načrt in proraičun in delo se započne se me.seca oktobra. Gospod polkovnik Naumovič je obljubil izpo- slovati1 za obranibna dela vojaško po- ni'oc. Ginotne žrtve bodo velikanske in se bodo krile s prispevki ]>rizadetih korporacij in posaaneznikov, toda so neodložrjive, ako se boee uspešno za- Alke Wright: Prvi skozi cilj. >Jobn, jjoviico ti p,ovein, koaija sein ikup'ila«, je veselo vzradoščena naznanila. Angelica,. Bila sva na leto- višcu v Devonsliire. »Ko hii ti Je vedel, kako Jjubka zivalica je to, crn in bel, z rjavinii i'isami, in pa tako Ijubez- nive oči inia!« :>Hin^ konja!« sem vzkLi'knil. »Kaj pa inislis početi z njim?« Pogledala me je izpod čela: »0, kakšen tepee si ti, John, ali ne ves, da bo pojiu'tranjem v Lower Gogside dir- ka. praiva konjska dirka? Jutri grem, da ga prijavilm za dirko in »Four- leg«« — tako je namreč konju ime — bo dirkal, a ti ga boš jezdil« »Toda ljiuba moja«, sem priipom- nil, »saj venidar ves, da nisem poseb- no dober jezdec.« :Ah kaj, prazne marnje, tako bo, kot sem rekla, pa nič dniigače. Pojdi 7' menoj, da ti pokazeni u> ljubko hi dra-o zival'iico'.« Aloje mnenje jf bilo, da je bila draga zivalica zares draga;. Angelica mi je povetMa, da j.e dala pet funtov zanjo. Ako bi bil jaz kupec, bi.ponudil kvecjemu pol funta i-n še bi nastavil roko, če bi mi morda prodajalec kaj d'robiza vrnil. Ker je Angelica toliko pocek s tern kanjem, se že nisem mo- gel več upirati ter prislal, da bo njen jokej. V:se, kar je bilo bogatega in mod-' nega sveta v onem okolišu, je prišlo na dam dirke vkup. Angelica je kar za,rela, v teh dAeh dneh se je vidoma Pornladila. >Lepo izgledaš, John«, me je na- SoyorHa, ko sem se prikazal na dirka- lišou v svojem jopdcu, ki je bit pisan kot najlepsa niavrica. >Dirko boš z lahkoto dobil. kajti za prvo dirko je samo.se en konj pripivrvljen.« Ko smo čakali, kedaj bo starter dal znamenje, awn imel Oas, da sem si ogledial sv.ojega rivala. Bil je to mo- (•en flovek in n,ič kaj prinieren za jo- keja. Imel je konja, ki je biF zelo po- dobon mojemu, čeinur sem se zelo ču- dil, kaijti verjeti nisem mogel, da je še kako kljuse na svetu, ki je slično te- lTiai, na ka,terega h-rbtu sem sedel jaz. Daljawa je bila poldrugo miljo in i ker konj mojega tekmeca na dano zna- ' imenje ni hotel skočiti, sem bil kmafu sto jardov pTed njim. Dve oviri sem že vzel in na moje veliko zacmdenje, prav gladko. Ko sem prvikrat pridir- j jal okoliT je zaorilo med občinstvom, j da je moj ubogi »Fourlegs« še bolj po- | skočil, in za trenutek sem videl Ange- | lico, ko je mahala z robcem ter mi da- i jai'a pogum. -FouTlegs« jo je dobro pobiral, I četudi ne ravno s preveliko naglico. Ko sva dospela do zadnje ovire, sem ^ii še vedno za n,ekaj jardov pred »nim za. menoj in že je kazalo, da bom v resnici prvi letel stkozi cilj. Toda v^yno, ko je bilo treba skočiti preko °vire, se je »Fourlegs« nenadoma '^tavil in kdo drmgi je letef eez njego- yo glavo kot jaz? Dve sekiindi pozneje •)(> pridirjal moj tekmec, toda kakor da •^ta se š »Fourlegsom« zmenila, storil •je isto, naiinrec se je ustavil in njegov jezdec se je znasel'poleg mene na tra- v'i. Ko se se ni dobro prevalil, sem že •^koč-il pokonci ter zajahal kotnja, pre- don se je še oni na tfeh prav zavedel. kaj sy j,e zgodilo. Med burnim aplavzom in vzkli- kaiijem sem takoj nato letel skozi cilj ter tako odnesel prvenstvo. Vendar pa me ram,, tudi to povedatK da sem bolj leža] na konju kot pa jezdil, kajti pri Padcu s konja sem se poškodoval, tako da sem se kmalu omesvestil, ko sem stop if s konja in nisem mogel biti de- j ležen ovacij. katere mi je v svojem na- dušenju obči-n.stvo prirejalo. Ko sem se zavedel. sem se naha- ja 1 v bližnji bolnišnici, in moja Ange- lica je stala poleg post el je. »Vidi««, sem ji rekel, ko sem jo spoznal, pa sem le dobro jezdil, kajne, in dirko sem dob if.« Na moje veliko presenečenje pa se je z jeznim obrazom sklonila k me- ni ter siknila: »Da, toda bil si na na- pacMieiii konjiu1. Ko si se nainreč po- bral, si zajahal onega dTiigega konja mesto svojega.« JJdiiilu (jorin.sek: Meditacija. So besede, ki jih govorimo ne da bi, slišali njih zvok in so ljud-je, ki raz- uiinejo te besede ne da bi njih uiio ve- delo za nje. Te besede rodi prekipeva- joča duša; zato ne zvene ujsesu. Samo sreu zvene. * In so ljudje, ki hranijo v sreu ne- skoncne dalje, vse od tajmiih in nedo- segl'jivi'h solnc obžarjene; in njim go- vor e oci ko v svetem zamaknjenju. Besede govore brez zvok a in mimo pride človek in išce besed, črk, stav- kov, glasov — pa jih ne sliši. Zinaje z glavo, skomiigne z ramanii in. odide. In pride drug pa rarzume besede, dasi ne čuje zvoka . . . * Slehrna stvar v stvarstvu govori svoj jezik. Slehrno stvar razumea ce ne iščeš v govoru zvenecih besed, stav1- kov, crk in glasov . . . Zaka.i du^a je Mi'iit 2. » N i i V A D Ü f3 A« Stev. 111 jeziti nevarni hudournih. Naj hi so ti prispcfvki, ki so približno oenjeni na 1,200.000 Din, zasigurali čimpreje, da bode tudi' čimpreje odstranjena grozeca nevarnost. c ZNAMENITE STAR1NSKE SLIKE. PrejšnjiB oboinski svet je na podlagi obškneiga poročila konserva- torja spomenikov gasp, dr. Sterleta iz Ljubljana v seji 21. julija šklenil, da sc restavrrra slika na stropu porotne dlvorane v celjski Grofiji, ki je iz 16. all 17. stoletja ter zavzema med spo- rnen iki v Sloveniji svoje stall šče kot najodličnejši primer zigodnje baročne siikarije na stropu. Delo obstoji iz de- set obrob'nih in iz one večje glavne srednje si ike. Prenovljienije porotne dlvorane in. slik je sedaj že v toliko do- vTšeno, da pride prihodnje dni v Cel.i'e profesor Plečnik. Poklican je kot stro- kovujak, da da še nekatera naivodMa glede eiektricne napeljave in postavit- ve peči v ttvorani. Nato se, pritrdijo že pri praivl jene slike na strop in bo pre- sli'kana teni slikaan primerno sodna dvorawa. Gelje prklobi z rest&vracijo slik in sodne dvorane zgodovinsko dvorano redke vrednosti, za katero jo bodo zavidala vsa mesta nase države. c LJUDSKO VSEUČILIŠOE. — Obcni zbor ljudskega vseučilišča bo v petek 30. t. m. ob 20. v risalnici deške me&canske sole z običaijnim dnevnkn redoin. s GVETLIČNI DAN priredi v so-. boto 1. oktobra oeljsko drustvo Rdeči križ. Qdjjor se obrača na abcinstvo z vljudno prošnjo, naj vpošteva vzviše- ne nal'oge Rdeoegai križa ter naj ne odklanja cvotlic. c QBRTNA NADALJEVALNA SOLA V GELJU. Šolsko leto 1927./28. se prične v nedeljo, dne 2. oktobra. Vajenci im vajenke (tudi novinci in no- vmke) se zbero tega dne točno ob 8. uri zjutraj v meščanski šoli na Vodni- kovi cesti. Nato se vrši skupni sesta- nek v risalnici deške mešcanske sole im za tern vpiisovanje v posamezniK raaredih. Solnina za teto 1927./28. se bo pobirala 14. dni pozneje, ko bo imel že vsak vajenec oziroma. vajenka že svojo kontrolno knjižijco, kamor se bo tudi vpisalo, da je šolnino razred- niku all rawed nici resnicno vpla- cal. To nedeljo se vrše tudi sprejemni izpiti za takojšnji vstop v prvi raz- red. Z redniim poukom se pa prične takoj. v pondeljek (3. oktobra) v redu kakor lani ob popoldaiitskih uirah od 13. do 17. ure, v pripratvnicah pa od 13.—16. ure. Gospode obrtne mojstre se vFjudno prosi, da posljejo obrtni narawaj že točno to nedeljo v solo, ker zamudniki delajo samo neprilike in to na raeun rednega solskega dela. — Pripomiiinjiamo, da morajo novi učemci in učenke prinesti s seboj zad- nje šolsko spieevalo. — Vodstvo sole. c GOSTILNICARSKA NADA- LJEVALNA SOLA V CELJU. Vpiso- van-je se vrši v torek, dhe 4. oktobra od 15. do 16. ure v ravnateljevi pi- sarni deške mešanske sole. Vpisati se morajo vsi vajenci gostilničarske, ho- telirske in kavarniske obrti, ki bivajo do 3 km iizveo Gelja. Letos bo treba plaičati tmdi šolnino v znesku 50 Din. Reden pouk se pricne v petek, dne 7. oktobra ob 14. uTi. — Vodstvo. c LIKVIDACIJA VELETRGOVI- NE »SLOGA«. Leta 1919. na obsežni podlaigi kot zadlruga ustafnovljeno ve- lotrgovsako podjetje »Sloga« je v letu samo ena, vesoljna. Slehrno stvar v vesolju ožiivlja duša. Nje govor je vsein stvarem enak; brez zvoka; Duša raz- ume dušo. Kamen more govoriti s člo- vekoni, človek s šmarnico, šimarnica pa z morjem. * Ja>z sem v vesolju kar ta-fe kamen na cesti'. Jaiz ga raziimam; v njem je zWljenje, drobec vesoljme d'use; v me- nd tudi. Zato sva isto. Pride pa človek in kawien razJtolče, da bodo švigali prašni drobci po zraku; a v vseh drob- cih bo" življenje za se. Tudi jaz bom zdrobljen, Zaživel pa bi spet v nasled- nikih. Moje življenje — njihovo živ- l'jenje; drobec vesoljnega žitja. Drobec vesoljnega žiitja — človek — pa je najnesrečnejši, ker i,ma raz- wn. Zato misli in misli; bori se proti S'tvarstvu. — vesoljni diuši — in po- zablja, da je sam njega drobec. Bori se sam proti sebi. Propada. Rajši bi bil kaimen na cesti. 1923. prešlo v roke dvelv zasebnih tr- govcev. Radi konkurza lansko leto pa je bi'lo skladisce te dni prodano na jav- ni dražbi. Kinpil ga je trgovec gosp. Anton Fazarinc. c ESPERANTSKI TEC1AJ ZiA ZAr.ETNIKE otvori celjski esperant- ski ki'uib v inesecii oktobru.. Vsis ki se zanimajo za ta v današnjem času pre- potrebni mednarodni jezik in se ga že- le po lahki metodi še to zimo naučiti, naj javijo prkstop v knjigarn.i Goričar & Leskošek na Kralja Petra cesti1. c SOKOLSKA ŽUPA V GELJU je zakljiiicila zbirko^ za kn.iizn.ico So- kolskega društva v Črni in knjige tudi odposlaJa. Ob ti priliiki se naiiiskreneje zahivaljujie vsemi, ki so bodisi s knji- gami ali z denarjem prispevali k zbirkk c RAZVITJE PRAPORA ORJU- NE. Orjuaia Gaberje razvije v nedeljo, dine 2. oktol>ra na dvorišču Sokolske- ga,' doma ob 11. uri dapoMine svoj društveni praipor, katereiau1 bo kumo- vala gospa Adela Dečkova1. Pra.por bo blagoslovil pravoslaivni svečenik iz Ge- lja. ker ga katoliški po »vojcin zatrdi- lu ne sme. Zvečer ob 20. uri bo veselr- ca v vseihi prostorih Narodnega doma s plesoin v veliki dvorami. Vstopnina za več'ern,o prireditev 5 Din. c NOClNO LEKARNIŠKO SLU- ŽB0 bo imela od sobote lekarna pri Mariji Pomagaj na Glavnem trgu. c DELO FRANGOSKEGA KRO- ŽKA. Krožek bo organiziral počenši s 1. oktabrom na.sletlnje učne tečaje franco.sikega jezika: 1. Nadaljevalni tečaj prof. dr. Zelenika v zvezi s kon- verza,cijskimi viajami. 2. NadaljevaTni konverzacijski tečaj prof. J. Napotni- ka — oba zaodraisle — in 3. zaectw in naidaljevalne tečaje prof. dr. Zele- nika za mladino. Mesečna učnima za odrasle je 30 Din, za mladino 20 Din, vcMidar niorejo marljivi revni otroci prositi po preteku enega meseca za zniža.nje luenine. Tecaiji za odrasle se bodo vršili v sklad'u z žeijami udere- žencev v večerniili urah (predvidoina med 6. in 8. uro) v prost or ih drž. me- ščanske sole, oni za mladino pa v ra- nili p-opoldansikiih uira'h (predvidoina od 2. do 3. ure) v drž. ineščanski šoli in v niestni osnovni šoli. Prijave se morejo izvršiti u«tno za časa, knjižni- carskc ure, ki bo vvno oral in se jo radi vročine slekel. Š POZOR PRED GOLJUF1! Te dni je bifa izvršena v Ljuibljani golju- fija z dolarji,. oziroma z reklatnnimi listki, podobnimi dolarsklm bankov- cem. Zvečer je prišel v neko restavra- cijo neznan moški. star pri'blizno ka- ki'h 30 let. Naroci'l je brizganec, nato ]>a vprašal natakarico če je gospodar doma. Nalakarica mu je povedala, da ga ni in ga viprašala, kaj bi rad od njega. Dejal je, da bi rad zanionjal J.20 anioriških dolarjev. Natakarica je bifa takoj pripravljena, da jiih sama xaimenja. Nezna.nec ji je nato izrocil dva ban oni za 100 dolar- jev. Ta spTöh nikak bankovec nk nogo »bičajon reklamni listek neke amen- de tvrdke s številko 100 in i^delan približno tako kakor ameriški cleiu . Ker bo skusal neznani ffolM ^^ l sli,nesleparüenaj«e^^;^ 0P0Zf RFVMATIZEM (zahvahia iz- ^vtka 43 Boloha.L sem dalje casa za izn-išli 1»» je T)Ollla^al m tudi vsem ostalW' kojiin sen ga Priporocil. Za- S ev. 111. »NOVA DOBA< Strap 3 Šolske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1927/28, se dobijo v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goricar & Leskovšek, Celje 6 Kralja Petra oesta stew. 7—9 in Glavnl trg Stev. 14. Use šolshe in risalne patrebščine se dobijo w veliki izbiri in najceneje v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goricar & Leskovšek, Celje Kralja Petra oesta štev. 7—9 In Glavnl trg stev.14. to .se Viiiin najlepše zahvaljujem za Vaš Radio BaLsamiika. Prosiim Vas, da mi pošljete še tri stekleniee. S spošto- vainjem Djuro Brliv. Oštrefj (Bosna), 2. iebr. 1927. — Lek Radio Balsa-mi- k(i izdelnje, prodaja in razposilja po poktnem povzetju laboratory Radio Balsamika dr. 1. Rafdejeva, Beogracl Koaovska 43. 8 ITALIJANS-KI TEK. Na lasta- vice vpri/.ar.jajo Italijani v Primorju v jeseni' lov in nebro.i korksimih ptic polove ko so odpravi'jai.io v južiK? kra- je. So na videz sicer neki posebni za- konski predpisi v vairstv.o lastavii-, ali za to se ni'hce nc zmeni; lovijo in stre- lja.ro ji'h poljubno. To pa za to, ker je v ljuclstvu dva tisor let starn rimska kullura. TT o Š OTROCI NAŠLI ZLATO \ Sa- ra jevu so otroci našli v Miljaeki raz- licne zlate predm-ete. Pol.ieija ,ie tako.] uveclsa preiskavo in naišla še nekaj zlaia na istem krajii1. Oomnevajo. da so ne'znani tatovi v.rM'li pokrad-cno j zlatninio v reko. Ves najdeni nakit iz srebra in zlata tefota ba,ie 3 kg. . s ODMEVI SKUPŠflTNSKIH VO- L1TEV. Okroana orttainiziwija SHS v Posušju pri Mos-tarju je vložila tožbo radi tatv-itne krogljic. 517 seljakov je pripravljenih pod prisego izjaviti, da ; so »lasovali za HSS, toda v skrinjiei : HSS je bilo saano 150 krosljic. Okrož- | no Kodiišee je »edaj cdredil'i) preiskavo ; zoper člane volilneffa odbora. j š 1527 NAJEMNIKOM V Z*A- GREBU ODPOVEDANO. Kakor smo ' že javili, se v Za^rebu računa, da bo .; do konca toga meseca odkazano 2000 : imje-mnikom sta>n>ovainje. In res pravi i zadnje poročilo iz Zagreba, da je bilo 1 do srede odpovedanib že 1527 stano- j vanj. Vsaik dan se odipove okoli 100 j stain ovanj. Š DEMON TI It AN J K UN I V K HZ. ¦¦Pravdai« poroif-a i'/. zainesljuvesn vira, da priipvavlja in>inisora.la njibovo število 1'ediJt'ira.ti. na 8000 in tucli teb ne more več polno zaposliti K N0VE DRUŽBE Z 0. Z. V SLO- VEN1JI. V clrugein četrtlet.iu t. 1. je bilo vpisainih v trgovski register 11 družb z o. z. s kapitalom 726.000 Din napram 18 s kaipitafoni 997.000 Din v prvem cetrtletju. Padanje novega ka- P-'inla toh dnižb j-e v 2. cetrtletju se- zi.jski poja.v. Sku.pno je bilo uistanov- ; l.jenih v prvi polovici t. 1. 29 dmžb z : o. z. s kapitaloni 1,723.000 Din v pr- vem c-etrtletju.. Padanje novega kapl- taia teb družb je v 2. cetrtletju sezij- siki iiojaiv. Skupmo je bilo ustanovlje- J niJi v prvi polovici t. 1'. 29 dru.žb z o. ! z. s ka:|)itatom 1.723.000 Din, Lani je bilo celo leto vpisanih 54 družb s ka- pital oin. 4,130.000 Din. Ž v tek. cetrt- letju je kapital večji kakor v pretek- leni. doeiin je število imanjše. Ljudska prosveia. 1 SLüiVENSKA UMETN0ST. I. del Slikarstvo. Spisal Viktor Steska. Založila Družba sv. Mohorja. Str. 432 z 72 sl'ikaimi. Knjigiotržka oena broš. 40 Dim, vez. 52 Din. Še pred nekoliko leti si se težko spoznaval v slovonskem slikaa\stvu. Zborni'k uinetmostno zgo- dovrnskega drustva pa je že marsdka- ko nejasnost pregnal. Sedaj pa je iz- dala Moihorjeva druižba kn.jigo, ki bo vsem ljubiteljem domače umetnasti dobro došla.. Pitetaitlj j al)iral snov nad 30 let. Kar je našel v ttekiu kar je do- ! gnal na potovamju o sfovenskih pokra- • jina'hi, kar je razbral i'z a-rhiviov ali po- | rzf\-edel ad znamcev, to je povzel v cel-o- { to, ki jo podaja v zgoraj naislovljeni ! knjigi. Preko 400 slikarjev ma stop« v tcj zgod.ovini našega sli'karstva, ne- katieri z bolj obsirminii ZMiljienjepi'si, drugi s krajširni, po važnosti dot'ncne- .ga umetni'ka,, ali pa tndi po razmerah. kdikor se je moglo o njem ugotoviti. Besedifo pojasnjuje 72 slik. š GLEDALIŠKA RAZSTAVA. — Vsled velikega zanimanja in. obilnega obkska je sklenila uprava velesejma, da podalijša gledališko razstavo, ki se naJiaja v pavii'jonu K, do pondeljka 3. oktobra. Opozarjaiino interesente, da si to izredno uspelo kultnrno prirerli- tev ogled a jo. Rmzstava j« odprta vsak daii od 10. do 12. in popoldne od 1. do 6. \we zv.ecer. Vstop,näna znaša 2 Din. Prosvetna društva. sole in dru- ge korporacije, ki jasvijo upravi vele- sejnia svoj poset, dobe znizano vstop- nino po 1 Din na osebo. Zacasnii do- liod na gledaliako raizstavo je preko sejmišča skozi glavni portal ob Gospo- .svefski cesti. Razgled po svetu. ! i\ A.I^TAREJSI K AN I)I.DAT. 0 ])riliki fetošin.jiii parlamon/tarnib vo- li'tev v Fi'aiici'ju bo kandidiral mod dringinii tudi bivši poslanec im znani politik Andrieaix, kojcga kandidatura vzl)ii'jn tern veejo pazorncsrl, ker je nedvcniiio eden najstarejšili poslaneev mm s-vetu1. Anda'i'eux ima nainreč že 87 let. a je se le pred kratkim promoviral nil filozofski fakulteti Sorbonme. r SPL0ŠN0 MEZDNO GIBANJE V NEMtlIJT. Z ozirorn na zvišanje nradniških plaič se pripravlja splosno ¦ inozdno gibanje, za katero so dali ini- I cijativo železničarji, ki so na celokup- j no delavstvo in na vse nameščence iz- I dafi poziv, naj takoj pričnejo z mezd- nim gibanjem. Ta pokret je v politic- nin in gospodarskih krogih povzročil precejšnje skrbi. Vlada sporwa. da se morajo na vsak način najti sredstva, da se prepreči ta pokret, ki bi napra- vil iluzorno vsako povišanje plač. r STRAŠNA B0LEZEN. Bolezen obromelosti otrok kakoršna se je nro in je s tern postavil nov svetovni rekord. Kupi se dob^o ohranjen zaboj za gla- sovir v vclikosti 193 x 143 x 50 cm. Naslov v upravi lista OglaSujte v ,Novi dobiM Eleptnii ttovije obstoječe iz dveh sob in kuhinje, se odda distinguirani stranki na »Livadi«, Gaberje 21. Vpraša se ob popoldnevih. R. SAVNIK modna In galanterijska trgovina CeljGy Aleksandrova ul. 4 nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr. moSko in žensko perilo, nogavice, ro- kavice, otroške obleke, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse vrste robcev itd. po najnižjih cenah. I Postrežba solidna in točna. 26-20 POBLEITE nizke cene čevljev: iz tttletlne moški 152 Din, iz kravlne moški podkovani154 Din,KoJzercll80Din boks rnoški ami;rik. au pol Simi 159 Din, boks nizki moški ali ženski 149 Din, dam- ski Seyro 169 Din, damski lak 199 Din, otročji iz ovčevlne 30 Din, iz teletlne 41 Din, iz boksa 54 Din. Izbira novin modelov vedno ve- likanska ! Veletrgovica 1 Siermeclii, Celje. Oglcjte si izložbe! , Zbirajto I iatke za& nagrado! Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Alaster'-s Voice» in «Columbia«, katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokihpri Mm E (esffovself, Celje knjiga^^ai in veieftrgovina s papirjem, pisalni»ni in risalnimi pr*edmeti. Pm mmii wA išw v Cell CanEarjeva ul. kt. it priporoča svoja izwrstna namizna ter odbrana sortimeratna V9NA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "99 P^" Vzorci na razpolago ! EN GHOS - EN DETAIL „..,.... . . ,. .. TL*4p ElehtrotBhnicno in mehanično podjetje ^P® Drago Gams| § CELJE - GÄBERJE ŠTEV. 91 g ^ aanagRsiaiBEiBnHBiiaiHaBHiitBatiHaBBBiiiiBBBiiBBBiaaHHHaaaaaBii 2 g NajveCja zaloga koles, šiv lnlh strojcv ter po- r« n sameznih delov. — Popravlja vse v tnehanično stroko spadajočc v* "5 predinetc, n. pr. kolesa, rnotorje, avtomobile, šivalne, pisalne in vse ostale ^ _& strojn. — Prodaja elektrotehnične in tnehaničiie predmete, n. pr. elektro- < 'S1 motorje, žarnice, kolesa, motorje, šivalne stroje, otroSke vožičke.^umije vseh o» ^ vrst kakor posamezne dele mehaoičnih predtnetov po nojnizjl ceni. ^ Proračuni in prospekti brezplačno, istotako strokovni nasveti. Samoprodaja »STYHIÄ DÜBKOPP« kolcs, Graz, od 1400 Din naprej 5 vsi S torpedo prostotekom. — Sivalni stroji od Din 1500 naprej. lü Najuečja zaloga in samoprodaja z\7,\l najprippaunEisih 1L - v&^f PUCH koles Ü r'-;I in kol&s ziiamke Wafft>xntr^SktAif 's ife^?4 9 9 ¦¦' *• ¦ ¦ ¦*? is n cm vm "s jpt"~^^'^ jBEm&mmSfa Vsa kolesa s torpedo-prostotekom "^\ sjSfnfü/X y^TT^v in p o v r at no-stopalno zavoro. ^si stroji so za (^^^r/l^M\ Cen« od Din 1600-- n»pre|. ^ezenJe Pripravni. WS&WWnml) 4 NaJvečJa ™\°Z* delov koles in Si- Pou1^ v vezenju X^Jj^aWiN^^/ valnih strojev po najnižjih cenah. zastonj. ^1*—<* Popravila tujih izdelkov strokov- Največja reparacij- 12 mesecev garancija. njaško, hitro, dobro in ceno. ska delavnica. A. NEGER, Celje, Gosposka ulica št. 32. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev ill. Hlfldilnili (Eishasten) (d. 1Oö cm, 5.56 cm, v 95 cm), malo rab- ljen, na prodaj. Naslov v upravništvu Brezpiačno stonovanjB z zajtrkom dobi disak proti malemu dnevnemu delu. Naslov v upravniStvu. 1-2 Legons de frangais Lezioni d'ltaliano English lessons §ff«|?g 17 Foceni se proda: lesena tabla za firmo, 8 m X 42 cm, veliko ogledalo 107X60 cm, plahteno gonilo (Piachengetriebe), izvesek za firmo iz pločevine 98 X 76 cm, velik kovčeg za potnika, spalni divan, stojalo za pu§ke, šivalni stroj »Singer«, skoro nov. z mizo. Vpraša se pri Fr. Karbeutz, Celje. Kralja Petra cesta 3. SfonGuanje (z do 3 «&) s kopalnico ali brez kopainice išče mirna boljSa stranka brez otrok. Plača visoko najemnino. Ceniene ponudbe na g. A. Medvešek, Celje, Kralja Petrac.4. Švicarske ure, zlafo, srebro, briljante, opiika, očala Največja delavntca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, Juvellr, öptlk CELJE, Glavni Irg 4 Dehle za vse! ki zna tudi kuhati, se išče k mali dru- žini. Predstaviti se je v Zagrebu, Ma- žuranič trg 2 a, dvoriSče, II. nadstropje. Oglašujte! P. n. občinstvu na znanje! Za izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škrobljenega moš- kega peri la po men' se priporoča c. občinstvu konfekcija moškega peri/a Si. Z. S>ajk Celje, Do I go polje 9 a [vila Winter] 2-2 Hišnik bre? otrok. ki ruzume tudi vrtnarstvo, se iakoj sprejme. — Vpraša se Kralja Petra cesta St. 22. Priporoča se brivnica „Zora", Kralja Petra cesta 27. Lastnik Matija Bukovčan. Dobra in snažna postrežba. Sprejme tudi britve v brušenje. V zalogi tudi Iasna voda »Zora«, ki daie lasem prejšnjo barvo. Dijaki in otroci polovične cene. Hišo an wilo v mestu ali ckolici Celja (z vrtom aii brez njegd) kupim proti takojšnjemu plačiiu. Ponudbe pod ,Nujno 28' na upravo. Ant« P. Arzenšek Celje, Kralja Petra c. 22 ima na prodaj: enodružinske in večdružin- ske hiše, trgovine in gostilne v mestu in okolici Celja. Nadalje lepa gosposka in kmetska posestva v okolici Celja in drugod. Razsirjajte „Novo Ooho"! j !* strojepislia i§če mesta. — Nas'ov v upravi lista. Poprovild pisttft slrojev hitro, eksaktno in poceni izvršuje specijalni mehanik z dolgoletno prakso in koncesijo v Ce!ju. — Prvowrstna dokazila na razpolago. — Pi- salni stpofi novi in rabljeni v zalogi* JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 Damske plošče kostume, smoking-obleke kakor tudi vsa moSka dela izvrSuje po konku- renčn.h cenah tvrdka 1—2 tftsKo, (elje, AlcHsa-droVa cesta. P O Z O R! Cenj. obiunstvu vljudno naznanjam, da imam v C e I j u, SlomŠkov trg 1 (tik fame cerkve) t«vamišho jcalogo vteh vrtt pletenin kakor: nogavice, rokavice, pie- teno penlo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Nribar. 7-43 Inserirajte v ,NOVI DOBI'! Franjo Dolžan, Celje Za kresijo st. 4 Kleparstvo I' Vodovodne in naprava Strelovodov. I in&taiacije, naprava moderno* Poltrivanje Sireh in I higijeničnih kopalnih sobf ^^^^= ZVOnikov. ^^^^= | klosetov in zdravstv. napra«. Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvrSujejo točno in soüdno ter po konku- I renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. I Zvezna Mn i; Cdiii se priporoca raznim društvom za tisk plakatov po najnižUh ceuah. Deiaj, nabiraj in Popolnoma vamo Ralozite denarne prihranke pri varčuj v miadosti, hrani, varčevati ¦•...¦¦.•... • *> ¦ . m ¦• da stradal nc boš se nc branü stavbeiii in ksecJitm zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju v starostn EASTTVI DOM Obrestuje hraniine f^ ®/r% Večje stalne vlogc po dogovoru najugodneje. vloge po \J /" Jamstvo za vlogc uad 2,000.000 Dirt. Marliivost treznost Pri naložbi meska do SO Din se dobi nabiralnik na dom. J. ' Iz malega raste npvogoinonra3r pisai*!« v Ceüu, Prešemova ulica 6. Zaloga eevljev ->--* ŠT. STRRŠEKS^ Velika izbira jesenskega obuvala za moderni damski in moški svet. Bogata zaloga otroških eeveljekov. Samoprodaja „Bally" in „Tip-Top" eevljev. °?Sitieb;il _________________________________________ J Diuji kostanj vsako količino kupi -2—2 Gustav Stigrex», Celje. ^ Hunmnn M^> trliveljst nil II ¦ 1WBIWIJ iiMljiii(»rKSfi II ——^ ii iUM . Franjo Jošt, Celje, Al^sudrora ul. 4 Pupilarnovaren in javnokot»isten denarni zsvod celjskega mesta Celjska mestna hranilnica Ustanovljena /eta 1864. V lastni palači p»i~»i kolodvopu. Vsi hranilnlčnl posll ae tzvršn}ejo na)KuIanfne)e, hltro lnfoC- no. Ugodno obresiovanje. Pofasntla in nasveti brezplačno. Pod trajnim drž. nadzorstvom. Za hraniine vloge jamči mesto Celje s celim svojim premozenjem in z vso svojo davčno močjo. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. - Odgovorna sta za izdnjatelja in tlskarno Milan Öetina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Oba v Celju.