GEOGRAFSKI OBZORNIK Za doktorski študij se pripravi individualen študij- ski program, ki je vezan na vsebino doktorskega dela. Zaenkrat je program podiplomskega študija usmer- jen na področje izobraževanja, načrtujemo pa razši- ritev programa z različnimi smermi znotraj geografije. GEOGRAFSKI RAZISKOVALEC Darja Gros Nedavno je pri založbi Mladinska knjiga izšel slo- venski prevod zbirke G e o g r a f s k i r a z i s k o v a l e c bri- tanskega avtorja Philipa Sauvaina. Zbirka treh knjižic s po 30 stranmi srednjega formata v trdi vezavi obravnava naravnogeografske elemente pokrajine: gore, reke in doline ter morja in oceane. Je bogato opremljena s skicami in fotografijami, ki popestrijo sicer kratko in preprosto razlago. Na koncu vsake knjižice sta dodana še slovar in indeks. Vsaka knjižica je razdeljena na 12 tematskih sklo- pov, predstavljenih iz različnih zornih kotov, vendar zaključenih v celoto, ki nam v zaporedju ponujajo odgo- vore na vprašanja, kako in zakaj so različni geograf- ski pojavi nastali, kako se razvijajo in spreminjajo ter kako vplivajo na življenje ljudi. Prva knjižica v zbirki govori o g o r a h . Sprva pri- merja najvišje vrhove celin, sledi razlaga o nastanku gora in njihovem preoblikovanju v ledeni dobi. V na- Gore daljevanju izvemo nekaj o gorskem podnebju, rastlins- tvu in živalstvu. V knjižici najdemo med drugim tudi odgovore na vprašanja, zakaj na Kilimandžaru, ki se nahaja blizu ekvatorja, ležita sneg in led vse leto, zakaj nekatere živali spreminjajo barvo, katere nevarnosti prežijo na ljudi v gorah, na kakšen način poteka pro- met po strmih pobočjih, kako lahko izraba naravnih virov osiromaši gorsko okolje, zakaj je kmetovanje v go- rah tako težko in kako gorsko okolje izrabiti za turi- zem (primer Chamonixa v Franciji). Nenazadnje nas avtor opozori tudi na občutljivo gorsko okolje in varovanje le-tega pred škodljivimi učinki. R e k e in d o l i n e so vsebinsko nadaljevanje prve knjižice. Tu spoznamo reke od izvira do izliva, hkra- ti pa tudi izvemo, kako so reke sploh nastale, kako obli- kujejo doline, slapove in soteske, zakaj vijugajo in kakšni so učinki, kadar prestopijo bregove. Kako člo- vek lahko nadzoruje rečni tok, je prikazano na prime- ru velikega sistema rek Misisipi in Misuri. Izraba rečnih tokov nam je predstavljena preko rekreacije ob rekah in na njih, rečnega prometa ter jezov z velikimi aku- mulacijskimi jezeri, ki v mnogih sušnih državah služi- jo kot viri pitne vode, za namakanje polj, pogosto pa jih izrabljajo tudi za proizvajanje hidroenergije. Na koncu avtor posveti nekaj prostora tudi človekovim dejavnostim, ki škodijo vodam, oziroma (ne)sožitju člo- veka z naravo. Tretja knjižica, M o r j a in o c e a n i , je po zasno- vi podobna prvima dvema. Tu izvemo, zakaj je Zem- Morja in oceani 4 i> » r : Philip Sauvain 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK i [a iz vesolja videti modra, da se ognjenika na Havaj- skem otočju dvigata z oceanskega dna več kot 9500 m visoko, da školjke in polži dobijo kalcijev kar- bonat, ki ga potrebujejo za nastanek svojih lupin, v mor- ski vodi, kako nastajajo tropski viharji in zakaj oceani nikoli ne mirujejo. V nadaljevanju se knjižica dotak- ne še rastlinstva in živalstva ter globokomorskega živ- Ija, nato pa sledi prehod na kopno (kako oceani oblikujejo obale, zakaj so nekatere obale ogrožene, kako jih ponekod varujejo, kako človek izrablja mor- ja). Nazadnje so deležna pozornosti še prizadevanja številnih držav, da bi zmanjšale onesnaževanje morij in oceanov. V vsaki knjižici na koncu vsakega vsebinskega sklo- pa srečamo »geografskega raziskovalca«, ponazor- jenega z lupo nad zemljevidom, ki nas vabi k sodelovanju na zelo različne načine in z različnimi nalogami. Postavi nas v položaj vodnogospodarskih inženirjev, ki projektirajo velike rečne zajezitve, spet drugič smo televizijski poročevalci, ki poročamo o po- plavah, ali pa izvajalci preprostih poskusov, ki jih lah- ko opravimo kar doma. Nekatere naloge zahtevajo nekaj računanja, druge pogovor s prijatelji, tretje samo razmišljanje. Na koncu je v vsaki knjižici ob delu z zem- ljevidom potrebno uporabiti tudi svinčnik ter pojme, osvojene s pomočjo knjižice, vnesti na zemljevid In odgovoriti na vprašanja, s čimer lahko v grobem pre- verimo razumevanje osvojene snovi. Zbirka je dobrodošlo dopolnilo pri učenju zemlje- pisa v osnovnih šolah, saj učenca spodbuja k odkri- vanju in opazovanju naravnih procesov v lastnem okolju, obenem pa učenec spozna tudi svetovne okolj- ske značilnosti in probleme, zlasti ekološke, ki zadnje čase čedalje bolj krojijo usodo našega planeta. N O V A K N J I G A O METODOLOGIJ I TEMATSKE KARTOGRAFIJE Drago Kladnik Pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra Slo- venske akademije znanosti in umetnosti je v kratkem času izšla že druga knjiga v zbirki Geografija Slove- nije, ki jo izdaja geografski inštitut Antona Melika. Njen naslov je Metodologija tematske kartografije Nacio- nalnega atlasa Slovenije. Avtorica je inštitutska sode- lavka mag. Jerneja Fridl. Zaradi pomanjkanja tovrstne strokovne literature je predstavljena knjiga ena od red- kih slovenskih študij, ki znanstveno preučuje področ- je računalniške tematske kartografije. Knjiga je plod avtoričinega podiplomskega uspo- sabljanja ter sodelovanja pri razvojnoraziskovalnem projektu Nacionalni atlas Slovenije, ki je v knjižni obli- ki pod naslovom Geografski atlas Slovenije ugledal luč sveta pred slabim letom dni. Pri snovanju projek- ta in njegovi izvedbi je bila članica vodstva, članica uredniškega odbora, urednica zemljevidov in karto- grafinja. Za nacionalne atlase je značilno, da s pomočjo tematskih kart različnih znanstvenih disciplin predstav- ljajo temeljne značilnosti naravnih in družbenih raz- mer ter razvoja posameznega naroda oziroma države. Prvi nacionalni atlas so že leta 1899 izdali na Finskem. Po njegovem zgledu so jih pripravljali tudi v drugih bolj razvitih državah, kjer so spoznali, da so grafič- ne ponazoritve prostorskih podatkov nepogrešljiv vir za prostorsko, gospodarsko-politično ali kakršnokoli drugo načrtovanje razvoja države. Pomembne so tudi kot učni pripomoček. Do leta 1966 se med evropski- mi državami priprave nacionalnih atlasov niso lotile le še Irska, Albanija in nekdanja Jugoslavija. Prva resnejša ideja o slovenskem nacionalnem atla- su se je porodila leta 1969, do dokončne realizaci- je pa so morala preteči še skoraj cela tri desetletja. Ker smo bili Slovenci med zadnjimi snovalci, smo se lahko oprli na množico dragocenih izkušenj, tudi iz sosednjih držav. Hkrati so se z razvojem računalniš- tva pojavile povsem nove okoliščine, ki so omogoči- le mnogo cenejšo izdelavo te pomembne publikacije. V pričujoči knjigi so predstavljena vsa pomemb- nejša teoretična in praktična kartografska spoznanja pri pripravi 1 90 tematskih kart za naš prvi nacional- ni atlas. Opisane so vse stopnje delovnega procesa, METODOLOGIJA TEMATSKE KARTOGRAFIJE NACIONALNEGA ATLASA SLOVENIJE JERNEJA FRIDL 30