SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplaian 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld
V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
.1
Naročnino in oznanila (iaserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclju v „Kutol. Tt&karat", Vodulk.te ulice St. 2.
Rokopisi m »e Trafiaj«, Befrankoraaa pisma ne vsprejemajo.
Vredntttr* je t SeMeniSklh ullcali St. 2, I., 17.
Izhaja vsak da*. iurzeaiSi nedelje ia praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 89.
V Ljubljani, v soboto 17. februvarija 1894.
Letnik XXII.
Nekaj pozabljenih resnic.
ii.
Nemško protestantstvo nam je neizmerno mnogo škodovalo; v pravnem oziru je rodilo trditev, da je država absolutna; vse pravice, da celo vsa nravnost po mnogih mnenju izvira le iz države. Naravnega prava nočejo več poznati in trde h krati, da je pravni red neodvisen od nravnega reda. Državo samo pa vrejajo po abstraktnih teorijah, ki imajo svoj začetek v modroslovskih zmotah. Gesla „dr-žavni vzor", »državna ideja", v katere imenu se mora umakniti vse, tudi najsvetejše: vest, vera, družina, narod, cerkev, so žalostni plod teh zmot. Odtod pa izvirajo vedni nemiri. Nered povsod, boj povsod, nevarnosti na vseh konceh, strah pred silovito prekucijo vlada po celem svetu; silovita sredstva se pač pridno rabijo, da bi se odstranila nevarnost, toda nobeden ne vpraša, kje je korenina zlu in z bojazljivo natančnostjo se izogibljejo vsemu, kar bi jim jo moglo odkrili. Zato tudi ostajajo skoraj nepoznani glasovi, ki kličejo Odrešenika človeštvu in celo dobri ljudje si niso popolnoma svesti, da je j edino le v krščanstvu zagotovljen temelj sreči in blagostanju.
Ko so sodili pariškega anarhista Vaillanta, je njegov zagovornik Deshajes dejal mej drugim tudi te-le pomenljive besede: »Zreblje, iz katerih je bila sestavljena bomba, ste sicer prešteli, toda pozabili ste prešteti peresa, ki so jih pripravljala." Ni dovolj, drhtati iu tresti se, ni dovolj, javkati, da je sprijen svet in v kotu se stiskajoč klicati policijo na pombgaje, marveč treba je moško priznati, da so posamui pojavi surovosti in divjaštva le dokazi, da so izpodko-pana tla, na katerih stojimo in da je okužen zrak, ki ga vdihavamo. Ni dosti, šteti le posamne pojave, marveč treba je, da govorimo za zagovornikom Vaillantovim, šteti tudi peresa, ki so jih pripravljala, treba je šteti zmote v umu, ki so se svo-
bodno širile mej svet in ki so se presadile mej gromom topov in potoki krvi v življenje.
Mi smo povdarjali ob svojem času, ko se je preiskavalo na ljubljanskem gimnaziju glede dijakov, naj se dijaki kaznujejo, kolikor je moč, milo, zato ker po naših mislih zaslužijo kazen le tisti, ki so polagoma provzročili njihova zla. Slabe knjige in brezvestni pisatelji vsajajo v mlada srca pohujšanje. Zato pa nikakor nismo prijatelji brezhasnemu tarnanju in uajčešče hinavskemu zgroževanju nad zlob-nosijo sveta, marveč zaupajoč v Boga iu v zdravo naravo človeštva meuimo, da je dolžnost vseh dobrih iu značajnih mož, poučevati svet, da je vse, kar je res dobrega v človeštvu, v zvezi z Odrešenikom, in da je človekova natora najboljši apologet, najboljši branik katoličanstva. In s tem bo h krati jasno, da tisti, ki ruši katoličanstvo, ni samo nas"protnik nadzemskih vzorov in nadnator-nega upanja, marveč da s tem uničuje steber vsakega, tudi pozemeljskega blagostanja.
Pogoje obstanku in napredku človeštva branimo s tem, da krščansko vero in njena načela zahtevamo za temelj vsemu javnemu življenju. Prijatelji in sovražniki krščanstva so ločeni tedaj kot prijatelji in sovražniki človeštva in njegove sreče. Zato je neizrekljivo pogubonosna zmota, če se smatrajo katoliška načela za načela strankarska, in če se misli, da se sme iz kdo kakšuih oportunističnih vzrokov ostavljati njihova obramba. To so resnice, katere vedno oznanuje bolnemu svetu v rešitev namestnik Odrešeniku in jedinemu Zdravniku sveta — sveti oče. V prvem članku smo omenjali, kako se kratijo v novodobnih državah družini najšvetejše pravice. Ker je vsake družbe 'začetek družina in ker je družina prvotuejša in natornejša, nego država, zato ni čuda, da ni reda v državi, če se družini ruši temelj in njena prava. Sveti oče trde ravno to:
»Evo ti družine! domača družba j je, jako majhna sicer, toda prava
družba, ki je starejši, nego vsaka država. Zato pa mora imeti tudi svoje pravice in svoje dolžnosti, ki niso nikakor odvisne od države. — — Kakor je država družba v pra vem besede pomenu, tako je tudi družina družba, kateri vlada potrebna, namreč očetna oblast. Zato mora sicer delovati v mejah svojega namena; toda ko si izbira in ko uporablja stvari, ki so potrebne za njeno nepokvarjenost in pravičnosvobodo, ima družina vsaj jednake pravice z državo. Vsaj jednake, pravimo, ker družinsko življenje je po ideji in stvarno prvotne j še, nego državljansko združenje; iz tega se pa razvidi, dasotudidružiuske pravice in dolžnosti prvotnejše in natornejše. Ce bi dobivali državljani in če bi dobivale od države družine, udeleživše se skupnega življenja v družbi, n a m e s t u ptdpore v pravici — krivico namestil obrambe pravic — izgubo pravic, potem bi morali tako družbo bolj studiti, nego želeti. Kdor tedaj hoče, naj državna oblast svojevoljno prodira v notranje prostore družinske, se jako in nevarno moti. — — Očetna oblast je taka, da se ne more uničiti, da je pa tudi država ne more pogoltniti, ker ima ravno tisti začetek, kakor človeško življenje samo. Otroci so del starišev in v njih se očetova oseba nekako pomnožil je, in če hočemo govoriti jasno, otroci ne vstopajo v državno družbo in se je ne udeležujejo sami za-se, marveč po domači družbi, v kateri so se rodili." Okrožnica »Rerum novarum" z dne 15. maja 1891.
Te resnice beremo, tudi v okrožnici o krščan-
LISTEK
Pijanist Anton Foerster ml.
Ko je I. 1887 nastopil v Ljubljani slavni češki umetnik na gosli Frančišek Ondfiček in je s svojimi čarovnimi glasovi osrečeval svoje poslušalce, sedel je tedaj tik umetnika na odru mladenič star 19 let, ki je malo poprej dovršil ljubljanski gimnazij. Spremljal je Ondrička na glasoviru. Ze to njegovo spremljanje, ša bolj pa krasna Chopin-ova g-mol balada, katero je ob tej priliki Auton Foerster ml. — saj on je bil ta 191etni mladenič! — tako moj-sterski izvel pred svojimi poslušalci, je prepričala vsakega, ki se je le nekoliko globlje zatopil v njegovo umetniško igro, da v tem mladeniču biva tudi glasbeni genij, da torej umetnika spremlja — umelnik!
In to prepričauje ni varalo.
Nadepolni mladenič se je podal še tisto leto v Lipsko na kouservatorij, da tam izpolni svoje glasbeno znanje. Takoj ob vsprejemni skušnji že je vzbujal občno pozornost profesorjev. In ta pozornost je naraščala potem skozi vsa 4 leta, katera je bival
vn 'hn .
na tem ustavu. Vse ga je hvalilo, vse se je čudilo njegovi izvanredni nadarjenosti. A njemu samemu ni bilo zadosti, da je dovršil konservatorij z najlepšimi vspehi; hrepenel je še višje. Hoteč se temeljito izuriti v novejšem Liszt-ovem slogu, postane na to še za 2 leti učenec neposrednega Liszt-ovega učenca, pijanista Martina Krause-ja. In tudi tukaj se je tako odlikoval, da so ga že sedaj nazivali kar »malega Liszt-a". Kdor vč, kaj je Liszt, ta kralj pijanistov, on ve, kolika odlika je to za Foersterja!
Iu sedaj je Anton Foerster dovršil svoje šolanje — ako smemo tako reči, ker umetnik se mora vedno učiti! — sedaj nastopa on kot umetnik v svet! Pač veliko se je trudil in učil — s<ij od svojega 7. leta dalje je živel takorekoč le pri klavirju ! — a učil se ni zastonj. Povzdignil se je na stopinjo pravega umetnika in na te je in mora biti svet ponosen!
Kot pijanist je nastopil Foerster doslej, osebno povabljen, že po raznih večjih nemških mestih, v Berolinu, Magdeburgu, Jeni, Bremenu, Hallu, Dessau-u, Weimarju, v Lipskem in drugje. A kjer je še bil, donela mu je enoglasna pohvala nasproti. Naj sledi temu v dokaz le par takih kritik!

»Foerster je pianist, ki ima zmožnost, povspeti se na najvišjo stopinjo umetnosti. O njem se bode nedvojbeno še veliko govorilo po svetu!" (Bremen.)
—	»V osebi Antona Foersterja smo spoznali umetnika, ki se že danes more primerjati z najbolj nadarjenimi umetniki, pri nadaljnih študijah pa bode v kratkem pijauist-velikaii najprve vrste!" (Berolin.)
—	„V Foersterju smo spoznali mladega visoko-nadarjenega pijanista, ki se je s svojimi velikimi vspehi v mestih kot so Bremen, Magdeburg, Halle in druga, pridobil največje priznanje ne le v umetniških krogih, marveč tudi v drugem občinstvu; on ne zastaja celo za največjimi sedaj živečimi pija-nisti!" — (Halle.) — »Foerster je vse kar elektri-zoval. Igral je kot dovršen umetnik; njemu se ni treba bati konkurence!" (Lipsko.) — »Čarobna moč Foersterjeve igre je pred vsem v čutu in duhu, s katerim on igra. Pod njegovimi rokami klavir kar poje (posnema človeški glas)!" (\Veimar.) itd.
Res težko je dobiti koga, ki bi bil že takoj v začetku pozdravljen s tolikim priznanjem !
Ko torej sedaj po tolikih letih resnega truda in napora prihaja Foerster kot priznan umetnik tijii, kjer je preživel svoja mladostna leta, ko prihaja v
skem zakonu in o krščanski vredbi držav in v njenem svitu še le prav nmevamo ražritost družbe, v kateri živimo. N a m e s t u očetov in mater zvezanih z zakramentalno vezjo, vzgaja sedaj mladino po abstraktnih idejah vkrojena država in po svojih služabnikih vsiljuje svoj vpliv najdražji lastnini krščanskih starišev — namreč otrokom. Krščanski stariši imajo vestno dolžnost, izre-jati svoje otroke v strahu božjem — za nebesa; to dolžnost so slovesno vsprejeli pred poročnim oltarjem, a sedaj jim je ni mogoče izvrševati. Morajo in ne morejo !
Šola ue vprašuje za njihove dolžnosti, ne meni se za najsvetejše želje njihovega srca glede otrok, ne vidi v otrocih božjega daru in umnih bitij vstvar-janih za večni namen, marveč pripoznava v njih samo njihov državljanski značaj. In če se v šoli blati vera, če se novodobne strasti kurijo v mladih, sprejemljivih dušah, tako da se mladenič pokvarjen, tuj maternemu srcu vrača domov, ko je dovršil srednjo ali višjo šolo, se nobeden ue briga za to. Mrzlo i 11 brez občutka so vsprejeli nedolžuega otroka šolski prostori, mrzlo iu brez občutka se zapro šolska vrata za odhajajočim, s cela spremenjenim mladeničem.
K nekemu duuajskemu duhovniku je prišel pred par leti žalosten oče. Pripovedoval mu je, da ima sina, ki je uedavno izvrši! ljudsko šolo. Ves objokan mu je tožil, kako groznega sovraštva do vere in cerkve se je navzel. Dejal je, da se štirinajstletni dečko najbogokletnejše izraža o verskih naukih, obredih iu duhovnikih in da se le zaničljivo krohote, če ga on ali mati kaj posvari. Pristavil pa je, da je imel vsa leta — židovskega učitelja. — Mi pa pridevljemo, da se t« k i vspehi vzgoje ne kažejo samo vsled židovskega vpliva, marveč povsod, koder poučuje veri iu cerkvi so.vražen učitelj. — In stariši, kaj naj poreko?"--—
Razvidno je, da je krščanskih starišev nedotakljivo in nerazrušljivo pravo — verska, krščanska šola, ker brez nje ne morejo izvrševati svoje prve dolžnosti, ki spada k namenu njihove zveze — namreč — vzgoje!
Razmere na goriški gimnaziji.
Interpelacija do visoke c. kr. vlad^ o razmerah na c. kr. srednjih šolah v "Gorici.
O razmerah naših srednjih šol množe se čedalje bolj pritožbe. Roditelji in učenci se pritožujejo, da so zahteve v nekaterih predmetih do skrajne meje pretirane. Vzlasti se čujejo splošne pritožbe proti učitelju nemščine na višji gimnaziji, g. profesorju dr. Vrbi. S tem gospodom bavili so se že koncem lanskega šolskega leta razni časopisi, kakor: »L'Eco del Litorale«, »Soča«, »Vaterland« in drugi. Učenci pripovedujejo, da se morajo za jedno njegovo uro pripravljati doma po 4 do 6, da celo do 8 ur! Da ne morejo vsled lega zmagovati drugih predmetov, je jasno. Te pretirane in popolnem nepedagogične ter nezakonite zahteve iz nemščine, ki se naslanjajo baje edino le na navode c, kr. dež. šolskega nadzornika, obsojujejo že sami Nemci. Tudi drugače ni popolnem pravilno vedenje gosp. prof. dr. Vrbe. Lansko leto je v šoli na surov način dajal zaušnice nekemu učencu. Mati učenca se
svoj domači kraj, v Ljubljano, hoteč tudi tu pokazati svoje znanje in svoje zmožuosti, kaj ni potem v posebni meri naša dolžnost, da tudi mi ne zaostajamo za drugimi mesti, marveč jih presegamo?
Otroci so ponos starišev in v otrocih slavimo gotovo prav posebno njihove stariše. In če kdo, za služi gotovo v polni men našega priznanja, pa tudi naše hvale oče imenovanega umetnika — naš slavno-znani skladatelj Anton Foerster! Celih 25 let že deluje on tu mej nami. se trudi in žrtvuje svoje velike moči našemu narodu, ua<>i glasbi. In mari brez vspeha? Slep bi moral biti, kdor bi ne priznal zgodovinskega pomena Foersterjevega plodovitega, a zraven — nikar si ne tajimo! — trnjapolnega delovanja !
Ljubezen do prave umetnosti in hvaležnost do našega mnogozaslužnega skladatelja A. Foersterja združi nas torej v prav obilnem številu dne 1. raar-cija v muzinih prostorih, da spoznamo, kaj premore pravi umetnik na klavirju I S tem blažimo in ove-selujemo sami sebe, bodrimo pa in navdušujemo mladega umetnika, ki naj tudi iz Ljubljane si nese lepih spominov seboj v veliki svet.	—k.
pride k profesorju pritožil, in glej, gospod profesor naklada učencu celo vpričo matere nove zaušnice! llbogi materi je krvavelo srce! Šla se je pritožit k gospodu ravnatelju. Kak vspeh je imela la pritožba, ne vemo : pač pa vemo, da je užaljena mali takoj vzela iz šole svojega sina, ker ga ni hotela prepustiti še nadalje v rokah takega profesorja. Letos je pa ta gospod profesor v šoli naravnost žalil vse dijake našega kmečkega stanu, ogromne večine vsega prebivalstva v deželi. Dejal je v nekem višjem razredu: »E s i s t e i n e undankbar e A r b e i 1, a u s d i e s e n v e r b a u e r t e n ti e -hirn-en civilisirten Menschen zu bilden."
Vsled nemškega učnega jezika, vsled pretiranih zahtev nekaterih, profesorjev, in vsled neopravičene st?ogosli v obče so rezultati koncem leta takošni, kakoršni se od neke strani želijo, namreč jako slabi. Številke kriče! V zadnjih letih je padla koncem šolskega leta povprečno skoraj jedna četrtinka vseh dijakov, kolikor jih ne pade na nobeni drugi srednji šoli v Avstriji. Tako je padlo koncem leta 1889. izmej 386 dijakov 76, leta 1890. izmej 402 99, leta
1891.	izmej 383 82, leta 1892. izmej 389 74 in leta 1893. izmej 405 80 dijakov, tedaj povprečno 21 °/0, v tem ko je padlo v prejšnjem desetletji od 1880. do 1889. samo 15 °/0 vseh dijakov, a vendar še mnogo več kakor na drugih gimnazijah. Drugod je padlo v šolskem letu
1892.	povrečno 10 °/0 vseh učencev, na pr.: Celje 4-5%. Line 7 °/0, Gradec (prva gimnazija) 750/°, Maribor 8 %, Inomost 8 °/0, Dunaj (akad. gimnazija) 10 °/0, Brno (prva gimnazija) 4 °/0, Opava llodst. Praga 12 0/° in Ljubljana 120/° a Gorica 19 odst.
Tem kričečim razmeram je v prvi vrsti kriv nemški učni jezik, kateri zavira pri nas, ki nismo Nemci, dosego pravega namena srednjih šol in katerega bi smeli na tukajšnjih srednjih šolah učenci le v toliki meri se učiti, da bi bilo onim, ki jih dovršijo, mogoče slediti predavanjem na visokih šolali, ki so nemške. Nadalje so istim kričečim razmeram krive osebe, katere ta nenaravni in anakronični sistem vporabljajo v dosego svojega, za nas žalostnega namena, s katerim uničujejo naš po potrebni izobraženosti hlepeči naraščaj, kar se najočitneje kaže zlasti, od kar je na tem zavodu sedanji ravnatelj.
Ta mož kaže tudi očitno ves čas svojega ra\-nateljevanja neko mržnjo proti vsemu, kar ni nemško Prvi njegov čin je bil, da je odpravil pri dijaški službi božji slovensko in italijansko petje, ki je bilo dovoljeno pod vsemi prejšnjimi ravnatelji, pod Holzingerjem , Schaffenhauerjem, Zindlerjem in Pantkejem. Drugi njegov čin je bil, da je se svojimi poročili, češ, da ni prostora, zabranil od ministra Gautscha z odlokom z dne 20 junija 1891 št. 5040 zaukazano vpeljavo slovenskega in italijanskega poučnega jezika v geografiji in zgodovini. Kar so vsi prejšnji nemški ravnatelji mirno pri-poznali, odstranil je sedanji gosp. ravnatelj. — Pod prejšnjimi ravnatelji so bili v programih razglasi, zadevajoči vpisovanje učencev začetkom prihodnjega šolskega leta priobčeni v treh jezikih; pod sedanjim pa samo nemški, ki ni deželni jezik. In ti razglasi so namenjeni edino le roditeljem, ki umejo le eden, namreč slovenski ali italijanski deželni jezik. Gospod ravnatelj svetuje tudi roditeljem pri vpisovanji, naj ne vpisujejo svojih otrok v obligatni pouk materinega jezika, češ, da bi se imeli potem več učiti, saj jim delajo itak že drugi predmeti dovolj težave. A mi vemo, da taki sveti so sposobni, ne le da sramotijo našo narodnost, ampak tudi jemljejo dijakom ves pogum in veselje do učenja in do obiskovanja šole.
Gosp. ravnatelj tudi ne vsprejema domačih učencev, prihajajočih z drugih gimnazij z dobrimi spričevali, brez vsprejemne preskušnje, za katero je plačati 12 gold. . . . Tako je zapodil lansko leto učenca Lokarja iz Ajdovščine, ki je dovršil z dobrim vspehom nižjo gimnazijo v Šent. Pavlu na Koroškem A ta dijak — domačin — bil je vsprejet brez ugovora in brez vsprejemne preskušnje na c. kr. gimnazijo v Trstu. Tako se je zgodilo letos tudi gosp. Josipu Trampužu iz Kostanjevice na Krasu, — Vsa ta navedena fakta morejo omajati v našem prebivalstvu zaupanje v nepristransko in objektivno uradno delovanje gosp. c. kr. gimnazijskega ravnatelja v tem, ko obujajo pri nas prepričanje, da se dela sistematično proti našemu mlademu naraščaju, ki se želi izobraževati.
Skrajna razburjenost vlada pa proti deželnemu šolskemu nadzorniku Leschanofskemu, čigar drzno delovanje kaže dovolj jasno, da je mož, ki nam neče pripoznati veljave §XIX. drž. temeljnih postav glede narodne jednakopravnosti. Ako bi ne veljali omenjeni skrivni nameni za tako postopanje, utegnili bi domnevati, da si misli ta mož, da leži naša poknežena grofija gori kje ob nemški lteni. Le tako si moremo razlagati njegove ukaze glede nemščine pri nadzorovanju naših srednjih šol in njegova zahtevanja iz tega predmeta pri zrelostnih izpitih. Povsodi povdarja in zahteva najhujšo strogost v n e m š č i n i. Če napravi dijak v nemški nalogi le jedno veliko napako, mora dobiti slab rod. Če napravi pri drugih predmetih pravopisno napako v nemščini, mora dobiti slab red tudi v dotičnem predmetu, naj je tudi naloga sicer brez pogreška. Sploh je gledati pri vseh predmetih v prvi vrsti na znanje — nemškega jezika, a še le v drugi in tretji vrsti na znanje iz dotičnega predmeta.
A naravnost nezakonita so bila njegova zahtevanja iz nemščine pri zadnjih zrelostnih izpitih na naši gimnaziji. MinisterskI odloki zahtevajo, naj se izprašuje iz poučnega jezika literarna zgodovina le v pregledu in le priznanih klasikov živenje in odličnejša dela. (Bei der Unterrichts-sprache ist die Literaturgeschichte nur im Ueber-blicke, und nur bei den anerkannt classischen Autoren deren Lebenslauf und hervorragendsten Werke zu priifen«). A gosp. dež. šolski nadzornik Leschanofski je dajal abiturijentom vprašanja kakor: »Deutsche Sprachgesellschaften, Meister-gesange, Biografie des llans Sachs, und UIrich von Lichtcnstein, Schlesische Schule, Die deutsche Dichtung im 12. Jahrhundert, 1 Iandschriften des Nibelungenliedes und ilir Schicksal; Narrenlitera-tur; Entvvicklung der deutschcn Lirik; die hofi-schen Liriker; Entwieklung des deutschen Epos; Entvvicklung des deutschen Dramas; Lehrgedichte und Fabeln«.
Ta vprašanja so se stavila maturandom, čeravno je profesor nemščine v šoli naravnost p o vda rj al, da bode vprašal le klasično dobo od Klopstooka naprej. Dijaki so tedaj ponavljali to dobo ne le po šolski knjigi, temveč večina izmed njih še po knjigi: »Kluge, Geschichte der deutschen Nationalliteratur,« ki se jim je v šoli priporočala, a niso dobili nobenega vprašanja iz tega, kar so se učili in znali. To nam zatrjujejo lanski maturandi, katerih imena bi lahko navedli, ki so pripravljeni to svojo izjavo s prisego potrditi. Gospod Leschanofski pač dobro ve, da je tako njegovo ravnanje nezakonito, sicer nam je nedoumno, zakaj je 1. 1891, ko so dobri dijaki padli pri maturi, dal s ključem zapreti vhodna velika vrata, da je s tem vhod zabranil osebam, ki imajo pravico pričujoče biti pri teh skušnjah, ki so javne. — Saj je pod nadzorstvom njegovih prednikov z dobrim vspehom končalo toliko 100 in 100 slovenskih in italijanskih di jakov naše srednje šole, ko se ni toliko tirjalo od učenca glede znanja nemškega jezika in so vendar dovršili visoke šole.
Vsa ta protizakonita in nehumanna ravnanja gospodov — profesorja Dr. Vrbe, sedanjega gimnazijskega ravnatelja in šolskega nadzornika Le-schanofskega, kakor tudi to, da se nastavljajo, no le za profesorje, ampak celo za vodje naših srednjih šol taki možje, ki ne znajo deželnih jezikov, merijo pač edino na to, da bi popolnoma onemogočili mladeži naše dežele obiskovanje tukajšnjih srednjih šol, v katerih more pri takih razmerah edino le učenec nemške narodnosti, ki ni primoran učiti se na gimnaziji deželnih jezikov, komaj zadostovati onim pretiranim, nezakonitim in zdravju škodljivim zahtevam glede znanja nemškega jezika; in na ta način se le to doseže, da se Slovenci in Italijani v lastni deželi ne morejo v zadostnem številu izobraževati in da dosledno nimamo dovolj lastnih izobraženih mož, ker se naši mladeži tako zapira pot ne samo do srednjih, ampak dosledno tudi do visokih šol.
S tem strogim ravnanjem se pa ob jednem neizkušena mlatlež draži, da pobija profesorjem okna in da raztrguje na javnih prostorih razredne knjige, morda v tiho veselje prouzročiteljem takih razmer, a gotovo ne v dosego pravega namena državnih, naši deželi namenjenih šol.
Tedaj vprašamo visoko c. kr. vlado:
1.) Ali so ji znane navedeno razmere na naših srednjih šolali, katere imajo deželi škodljiv namen?
)
2.)	Ali hoče navedene krivice, naperjene proti deželnima narodnostima, namudoma odstraniti, da bodo mogli naši deželani v potrebnem Številu pošiljati svoje otroke v jedini srednji šoli v deželi?
3.)	Ali hoče čim prej uvesti v goriške srednje šole paralelke se slovenskim in italijanskim učnim jezikom, da se sedanji nezakoniti in nezdravi od-nošaji, ki nalagajo ljudstvu tudi vsled pripravljalnic nepotrebne davke, v teh šolah temeljito in stalno premene ?
V Gorici, 8. februvarja 1894. Dr. Aleksij Rojic. — Alfred grof Coronini. — Dr. Anton Gregorčič. — Dr. And. Lisjak. — Tomaž Čerin.
Deželni zbor kranjski.
(Trinajsta seja dne 15. februvarija )
Deželni glavar Oton De tel a otvori sejo ob '/,11. uri; vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n.
Naf-rt zakona o napravi nove, 380 metrov dolge okrajne ceste pri Radsvljici se odobri v tretjem branju.
Poslanec M urnik poroča v imenu fiuančnega odseka o prošnjah občin Škofja Loka, Žiri, Poljane, Trata, Javorje in Senožeče za zgradbo železnice Škofja Loka-Divača ter predlaga: „Prošnje občin Škofj a Loka, 2iri, Poljane, Trata, Javorje in Senožeče za zgradbo železnice Loka-Divača predložiti je z ozirom na sklep deželnega zbora z dne 9. maja 1893 vi9. c. kr. trgovinskemu miuisterstvu."
Poslanec dr. Tavčar naglaša, da baron Schwegel skuša obrniti nameravano železnico od Celovca skozi Ljubelj in Kranj proti Bohiuju. Od te železnice bi imela v prvi vrsti korist kranjska industrijska družba, ne pa dežela v obče. Zato je jedino pravo, ako se železnica od Kranja izpelje mimo Škof|e Loke proti Razdrtemu. Zato nasvetuje, da se iz poročevalčevega predloga izpusti sklicevanje pa sklep deželnega zbora z dne 9. maja minolega leta, ker se s tem le podpira načrt železuice skozi Bohinj v Gorico ter dotične prošnje za železnico Loka-Divača predlože trgovinskemu miuisterstvu s toplim priporočilom.
Baron Schwegel obširno govori o železnič-nem omrežju med Trstom iu severom naše države, v katero spada kranjska dežela. On izjavlja, da je za vsako železnično progo, ki bode v korist °deželi in državi, a meni, da bi železnica Kranj-Loka-Di-vača ne ustrezala v toliki meri potrebam in koristim dežele in države, kakor morda kaka druaa po njegovem mnenju primernejša proga. Država namreč namerja podržavati južno železnico in tako bi nova železnica Loka-Divača le konkurenco delala.
Poslanec Luckmann poudarja, da so se Go-ričani v prvi vrsti potegovali za železnico skozi Bohinj, ne pa industrijska družba. Sicer pa v Bohiuju živi okoli 8000 marljivega prebivalstva, katerim bi bila železnica gotovo v korist.
Poslanec K lun obširneje dokazuje potrebo in korist železnice Loka-Divača ter pobija pomisleke in ugovore prejšnjih dveh govornikov. Konečno prečita iz stenografičnega zapisnika iz leta 1886 dva odstavka iz govora barona Schwegel-na, ki je tedaj obširno in odločno naglašal potrebo železnice od Divače skozi Razdrto iu Loko do Tržiča in dalje, ter toplo priporoča imenovane prošnje.
Govorila sta še dr. Schaffer in dr. Tavčar v formalnem oziru, ter poročevalec, ki naglaša, da se lanski sklep ne more tolmačiti drugače, kakor da naj trgovinsko ministerstvo poleg črt Loka-Divača in Loka-Cirkno-Gorica jemlje v poštev tudi črto od primerne točke Rudolfove železnice skozi Bohinj do Gorice.
Pri glasovanju je bil z glasovi uarodne večine sprejet predlog, da se označene prošnje s toplim priporočilom predložč trgovinskemu miuisterstvu.
Poslanec vitez Langer poroča v imenu upravnega odseka o napravi nove deželne ceste od Gomilo do Štamberga v trebanjskam cestnem okraju in o uvrstitvi od Gomile do deželne ceste Radna-Mokronog-Velika Loka držečega 380 metrov dolgega kosa okrajne ceste med deželne ceste. Zveza med Trebnjem in Mirno, oziroma Mokronogom posreduje sedaj le okrajna cesta, ki se nad Mirno odcepi od deželue ceste, drži čez Gomilo in Raduo ter se pri Dol. Nemški Vasi stika v državno cesto. Torej se pride v Trebnje le po ovinku. Poleg tega so na imenovani cesti veliki klanci, ki zadržujejo promet s tovorno vožnjo. Trebanjski cestni odbor je že leta
1877 dal narediti načrt za zgradbo nove ceste, ki bi se pri Logarju na Gomili odcepila od obstoječe okrajne ceste ter držala skozi dolino pri Dolu in se pri Štambergu združila z državno cesto. S tem bi se zveza s Trebnjem skrajšala za 1110 metrov in promet iz mokronoškega okraja bi se obrnil na dolenjsko železnico. Stroški te cestne zgradbe so proračunjeni ua 13.000 gld. Sicer so posestniki v Gor. Medvedju in v Dolu prosili, naj bi se cesta izpeljala skozi te vasi, toda proga bi bila daljša in stroški mnogo večji, zato se ne more ozirati na ednake prošnje, kajti ceste se ne morejo ncprav-ljati za posamezne hiše. Po vsem tem se predlaga: Visoki deželni zbor izvoli odobriti, da se pro-jektovaua, 4272 metrov dolga proga v smislu prošnje okrajnega cestnega odbora trebanjskega zgradi kot deželna cesta ter s preje omenjenim, 380 metrov dolgim kosom obstoječe okrajne ceste vred uvrsti med deželue ceste, in zaradi izvršitve načrta dovoliti potrebni kredit v pokritje na deželni zaklad odpadajoče polovice stavbinskih stroškov v znesku 6500 gld.
Ta predlog je bil sprejet in odobren dotični načrt zakona. Ob jednem je bila sprejeta resolucija, naj deželni odbor potrebno ukrene, da se proga deželne ceste čez Veliko Loko do Korenitke uvrsti med okrajne ce6te, in okrajna cesta od Gomile do državne ceste pri Dol. Nemški Vasi uvrsti med občinske ceste.
Poslanec vitez L a n g e r poroča v imenu upravnega odseka o načrtu za preložitev deželne ceste iz Radne čez Mokronog na Veliko Loko, med Rakovnikom in Mirno. Iz raznih razlogov je nujno potrebno, da se ta kos ceste preloži. Stroški se pro-računavajo na 6110 gld. 41 kr. Vaščanje iz Prapreč, Straže iu Trstenika prosijo sicer, naj bi se ta cesta ne preložila, toda take pritožbe so navadne v enakih slučajih, in ko bi se oziralo na-nje, bi se sploh nobena nova cesta ne mogla izvršiti. Sprejet je bil naslednji predlog:
V interesu splošnega prometa odobri se na prava novega, 1360 metrov dolgega kosa na deželni cesti Radna-Mokronog-Velika Loka med km. 24.140 in 25.760 ter za izvršitev načrta dovoli potrebni kredit v pokritje na deželni zaklad odpadajoče polovice stavbiuskih stroškov v znesku 3055 gld. Ob jednem je bil odobren dotični načrt zakona.
Poslanec baron Rechbach poroča o uvrstitvi občinske ceste od Belega Brega čez Drnovo, Zasap iu Cešnjice do Cerkljau v krškem okraju med okr. ceste. Vzdržavanje te ceste ne bode posebno veliko stalo, ker drži skoraj popolnoma po ravnem in po suhem svetu. Sprejeta sta bila naslednja predloga :
1.	V krškem cestnem okraju se nahajajoča občinska cesta, ki se pri Belem Bregu od krško kostanjeviške deželue ceste odcepi ter drži čez Drnovo, Zasap in Cešnjice do Cerkljau in od tu naprej do ondotnega broda čez Krško, se uvrsti med okrajne ceste.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izročitve te ceste v oskrbovanje krškega okrajnega cestnega odbora potrebno ukrene.
Nato poslanec Hribar utemeljuje samostalni predlog, katerega so podpisali vsi narodni poslanci razven »Triglava" in nekaterih drugih, ki menda niso bili navzoči. Predlog se glasi:
Deželuemu ouboru se uaroča, obrniti se do c. kr. trgovinskega ministerstva z obrazloženo zahtevo, da se pri c. kr. poštnem in brzojavnem nadravna-teljstvu v Trstu zagotovi slovenskemu jeziku ona veljava, katera mu gre z ozirom na ogromno večino prebivalstva vojvodiue Kranjske; zlasti, da se napisi nad uradi c. kr. poštnega iu brzojavnega nadravna teljstva napravijo tudi v slovenskem jeziku.
Po kratkem, in stvarnem utemeljevanju |je bil predlog izročen upravnemu odseku.
Isti poslanec utemeljuje v obširnejem govoru svoj iu tovarišev naslednji samostalni predlog: Deželnemu odboru se uaroča:
1.	da pri c. kr. deželnem šolskem svčtu ne-utegoma in z vso energijo stori potrebue korake, da se bode s šolskim letom 1895/96 ua c. kr. državnih gimnazijah v Ljubljaui in v Novem Mestu začelo v petem razredu poučevati verouk, latinščino, matematiko in naravoslovje v slovenskem jeziku;
2.	da za izdavanje šolskih knjig dovoljeni in doslej neporabljeni kredit porabi za pisateljske nagrade iu založbo slovenskih učnih knjig za peti in šesti gimnazijski razred.
Predlog je bil izročen upravnemu odseku v poročanje.
Poslauec V i š n i k & r poroča v imenu finančnega odseka o načrtu zakoua glede naprave mitnice na savskem mostu pri Radečah in o prošnji g. V. Krisperja, lastnika papirnice pri Radečah, za pavša-liranje mostarine pri novem mostu čez Savo.
Kakor že znano, bodo troški za novi most znašali 88.000 gld. Država je zagotovila podpore 30.000 gld., dežela bode pokrila dve tretjini ostale potrebščine, to je 38.666 gld. 67 kr., občina radeška pa 19.333 gld. 33 kr. Da pa se tekom let povrnejo ti troški, treba je vpeljati mostarino. Po dogovoru občinskih zastopnikov, okr. cestnega odbora in članov odbora za zgradbo mostu so se določili naslednji tarifi: za vsako glavo uprežene vozne živine 12 kr., za glavo gnane živine (konje, bike, vole, krave, ju-nice in telice, mezge in osle) 5 kr., za glavo drobnice 3 kr., za prazen voz brez uprežne živine 6 kr., za samotež voziček ali velociped 3 kr., za osebo 1 kr. Osebam, ki se peljejo na vozu ali ki vodijo voz, ni treba plačati. Mitnica bi nesla na leto približno 3000 gld., vsa potrebščina za obrestovanje in amorti-zovanje stavbenih predplačil, za popravljanje mosta itd. pa bi znesla na leto 3700 gld., torej bi vsako leto primankftlo okroglo 700 gld. Ker pa je dež. zbor že 1. 1873 dovolil za lesen most 4000 gld. podpore iu je za most pri Krškem dal 10.000 gld., zato bi bilo umestno, da se dovoli iz dež. sredstev 10.000 gld., tako da bi dežela dovolila predplačila 28.666 gld. 67 kr. proti 5°/0 obrestim.
Načrt zakona o mitnici je bil sprejet, kakor tudi predlog, da se dovoli 10.000 gld. podpore, kot predplačilo pa 28.666 gld. 67 kr., ki se bodo s 5% obrestovali in amortizovali iz dohodkov mostarine. Po dovršeni zgradbi smatrati je most čez Savo pri Radečah kot del krško-radeške deželne ceste. — Vsi ti predlogi so bili brez ugovora sprejeti.
Posl. Višnikar v imenu finančnega in upravnega odseka poroča o samostalnem predlogu posl. Povše-ta in tovarišev glede gorenjskih pašnikov. Na tem mestu le to omenjamo, da sta odseka imela dve dolgi in jako živahni posvetovanji, pri katerih so se navajale razne pritožbe živinorejcev, katerim se na razne načine krati in obttžuje paša na planinah. Ker je g. dež. predsednik slovesno obljubil, da bode strogo pazil na to, da 6e gorenjskim živinorejcem ne bode kratila določena jim paša, in bode strogo postopal proti vsem prestopkom, zato se odseka konečno zjedinita za poročilo in predlog, katera objavimo prilično na drugem mestu.
Posl. Lenarčič čita obširno poročilo o samostalnem predlogu glede oddaje živinske soli po znižani ceni ter nasvetuje naslednjo resolucijo:
Dež. odboru se naroča, da pri obravnavi z vis. c. kr. vlado zastopa sledeče stališče: Ministerska naredba z dne 20. dec. 1893 št. 176 prenarediti je tako, da se bode kontingent živinske soli za posamezno občino, določil na podlagi zadnje ljudske štetve, ne da bi trebalo vsakoletnega popisa po županstvu, kateremu se da pooblastilo, da v okviru tega kontingenta naročuje živinsko sol. Ko je potem na primeren način dalo na znanje občauom, kolika množina pripade na vsako žival raznih kategorij, ter je pozvalo, naj se oni, kateri žele take soli, do določenega časa zglase pri županstvu — sme županstvo posestnikom izročiti tudi v večji množini, — kakor jo zakon določa, namreč 2 kg. ua glavo. Finančna straža naj pazi le na to, da se ne vrši kaka zloraba s to soljo v druge namene. Dežel, odboru pa se naroča, da pri obravnavi z vis. vlado dela na to, da se cena take soli zniža od 5 gld. na 2 gld., ker bi se potem trikrat toliko porabilo živinske soli".
Dež. predsednik obljubi, da bode rad ustregel izraženi želji ter delal na to, da se olajša dobava živinske soli po znižani ceni.
Baron Rechbach poroča o preložitvi c. kr. ceste med Rako in Veliko Vasjo pri Selih. V ta namen se dovoli okr. cestnemu odboru v Krškem 3500 gld. iz deželnega zaklada ter odobri dotični načrt zakona.
Posl. dr. Tavčar poroča o popravi in delni preložitvi občinske ceste pri Brezovici poleg Nemške Vasi v črnomaljskem in kočevskem okraju med deželne ceste.
Posl. D r a g o š odločno ugovarja, da bi moral okr. cestni zaklad črnomaljski plačati 508 gld., ker nema od te preložitve nobene koristi in tudi ni bil vprašan v tem oziru.
Zato izjavlja, da glasuje proti načrtu zakona, Poročevalec odgovarja, da bi se bilo sicer spodobilo
vprašati tudi črnomaljski cestni odbor, kakor se je kočevski, sicer pa bi moral itak plačati delno svoto. Pri glasovanju je bil predlog z načrtom zakona sprejet.
Poslanec Kersnik poroča o opustitvi mitnice v Podklanci na ribniško-bloški deželni cesti v ribniškem okraju ter nasvetuje:
Z ozirom na sedaj navedeno, .usoja si deželni odbor nasvetovati: Visoki deželni zbor izvoli to poročilo na znanje vzeti, ter skleniti, da se mitnica v Podklanci na ribniško-bloški deželni cesti opusti s 1. aprilom 1894.
S tem je bil o V«4 uri dnevni red končan.
(Štirinajsta seja dne 16. febr.)
Včerajšnja seja je trajala od 9. ure dopoludne s kratkim presledkom do 1li9. ure zvečer. Vršila se je takozvaua proračunska debata, ki je bila, to moramo naglašati, nenavadno mirna in stvarna, iz-vzemši, nekatere točke v govoru poslanca Sukljeja.
Najprvo podamo svojim čitateljem v glavnih potezah proračun dež. zaklada za 1. 1894.
Po nasvetu finančnega odseka znaša vsa potrebščina 1,180.751 gld., skupno pokritje 876.188 gld., torej se kaže primankljeja 304.563 gld.
Potrebščino sostavljajo naslednje točke: Troški deželnega zbora 14.024 gld.. administrativni troški 55.244 gld., troški za dež. posestvo 7375 gld., redni troški za deželnokulturne namene in za vodne zgradbe 25.500 gld.
Izredno potrebščino nasvetuje finančni odsek z 28.700 gld., torej nižje za 2700 gld. V tekočem letu se namreč ne bode potreboval delni kredit 5000 gld. za deželno razstavo, dalje sodi odsek, da bode pavšalni kredit 6000 gld. (IV. 3, a, b) za-doščal tudi za Bezuljak in Sv. Križ pri Litijskih Moravčah, kjer je deželni zbor uže bil dovolil za vodovod podpore 1800, oziroma 900 gld. Temu nasproti je upoštevati zvišek kredita »Za povzdigo vinarstva" (6, a) za 2000 gld., in končno nasvetuje finančni odsek podporo Kranjsko-primorskemu gozdarskemu drušvu v Ljubljani s 100 gld. in sadjarski zadrugi v Vipavi z 200 gld.
Poseben kredit za deželni prispevek k vodovodu črnomaljskemu iu za uravnavo vipavskih voda deželnemu odboru dovoljeni kredit 15 000 gld. za leto 1894 ne vidi potreben, ker se prava dela bržkone prično šele prihodnje leto.
Skupna potrebščina v kulturne namene iu vodne zgradbe znaša tedaj 54.200 gld.
Troški za zdravstvo se proračunavajo na 10.232 goldinarjev.
Za dobrodelne naprave: Po nasvetu finančnega odseka računati je redno potrebščino z 218.110 gld., to je višje za 1150 gld. z ozirom na deželnozborski sklep, s kojim se je blazničnemu zdravniku dr. Praj-niču dovolila osebna doklada letnih 200 gld., bolnici usmiljenih bratov v Kaudiji pri Novem Mestu pa letni prispevek 1000 gld.; odpade pa donesek 50 gld. za bolnico istega reda v St. Vidu na Koroškem.
Izredna potrebščina se nasvetuje s 301050 gld., torej višje za celih 269.300 gld.
Ta znameniti povišek provzročen je po stavbenih stroških za novo bolnišnico v Ljubljani. Deželni odbor postavil je bil v proračun 1. 1894 za to zgradbo le 26.000 gld. kot delen donesek na račun onih 100.000 gld., katere je bil deželni zbor precej izprva iz deželnega zaklada dovolil za to zgradbo in katerih je 48.700 gld. dozdaj že izplačanih. Ostali znesek 25.300 pa naj bi prišel v proračun 1. 1895. Za poravnavo stavbenih stroškov, ki za 229.000 gld. presegajo z zneskom 344.000 gld. proračunjeno pokritje, naj bi se po nasvetu deželnega odbora v prilogi 33. najelo posebno posojilo, ki naj bi se vknji-žilo na novo bolniško poslopje in amortizovalo v 50 letih.
Finančni odsek je sodil, da posebnega posojila za bolnišnično zgradbo ni priporočati, ob enem je pa sprevidel, da je treba v proračun postaviti vse zneske, ki bodo tekom 1. 1894 izplačati za to zgradbo. Pač imamo namreč od raznih v ta namen zagotovljenih doneskov pričakovati od skupila za staro bolnišnico 80.000 gld., skupilo za infekcijsko bolnišnico 8000 gld., od kranjske hranilnice zadnja dva obroka 40.000 gld. in od mesta ljubljanskega 36.000 gld., skupaj torej 164.000 gld.; ali od vseh teh doneskov smemo računati le na 20.900 gld. kot tretji obrok kranjske hranilnice, vse drugo se bode izplačalo še le po 1. 1894. izvzemši gori omenjenih 20.000 gld.
mora torej dežela skrbeti za vso drugo potrebščino, ki jo bode letos prizadevala zgradba nove bolnišnice. Da bi finančni odsek zvedel to potrebščino, zaslišal je stavbenega vodjo, ki je pojasnjeval, da bode 1. 1894 vsega skupaj izplačati 300.000 gld., ki se po odbitku hranilničnega doneska 20.000 gld. znižuje na 280.000 gld. S tem zneskom pa deželni zaklad ne pokrije le vže tekom leta 1894 celega svojega stavbenega deleža, ampak vplača predplačiloma še 39.000 gld. katere mu bode kasneje vrniti, ker bode leta 1895 po zagotovilu stavbenega vodje izplačati le še 125.000 gld.
V smislu tega nasveta odpadeta kredita 1 e in f v skupuem znesku 31.000 gld. Ako končno še pristavimo svoto 300 gld., katero je deželni zbor podaril občini ribniški za napravo bolnišnice iu hiralnice. kaže nam primera dotičnih številk (300000 -f- 300 — 31000) onih 269300 gld. za katere nasvet finančnega odseka presega nastavke deželnega odbora.
Skupna potrebščina tega poglavja znaša tedaj 519160 gld.
Troški za pouk, omiko in dobrodelne namene: Redna potrebščipa tega poglavja po nasvetu finančnega odseka zuaša 204886 gld., v primeri z nasvetom deželnega odbora torej nižje za 6891 gld. kar je primanjkljaj normalno šolskega zaklada po sklepu deželnega zbora manj i za 8445 gld. (170795—162350); z druge strani pa se nasvetuje zvišek kredita sub: »Druge ustanove in podpore za obrtne namene« od 8876 gld. na 10000 gld., in sicer z ozirom na troške za povzdigo slamarstva in za črevljarijo v Kropi, torej za 1124 gld., in primanjkljaj učiteljsko-pokojninskega zaklada bil je od deželnega zbora višje proračunan za 430 gl. Zvišek pri muzejskih troških (100 gld. nagrade arhivarja Koblarju) poravnava se s svoto 100 gold., katera se je odbila pri troških za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu; torej se opravičuje nastavek redne potrebščine, nasvetovane po finančnem odseku.
Kot izredno potrebščino nasvetuje finančni odsek 18150 gld. mimo predloga deželnega odbora več 2250 gld., in sicer vsled sklepa deželnega zbora: 300 gld. za nakup nekaterih parcel pri Ce-rovci za grmsko šolo, dalje za »Šolske zgradbe« (VIII. 7) v e č za 650 gld. (od teh 600 gld. kraj-nemu šolskemu svčtu pri Sv. Ani pri Tržiču) in končno mesto pavšalnega kredita:
1.) Dramatičnemu društvu 3000 gld., 2. za nemške gledališke predstave 3000 gld., 3. muzeal-nemu društvu 400 gld., 4. Ciril-Metodovi družbi 1000 gld., 5. filharmoničnemu društvu 300 gld., 6. dunajskemu »Studenten Krankenverein" 50 gld., 7. graški podpiralni zalogi 200 gld., 8. „A-ylvereiu" na Dunaju 50 gld., 9. »Mensa academica" na Dunaju 100 gld., 10. podpornemu društvu slovenskih visokošolcev na Dunaju 200 gld., 11. dunajskemu medicinskemu podpornemu društvu 30 gld., 12. »Freitisch-Stiftung" za tehnike v Gradcu 30 gld., 13. podpornemu društvu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld., 14. »Radogoju" 200 gld., 15. podpornemu društvu na spodnji gimnaziji ljubljanski 300 gld , 16. na gimnaziji novomeški 250 gld., 17. na gimnaziji kočevski 100 gld., 18. Luki Jeranu za uboge dijake 200 gld , 19. liudski in dijaški kuhinji ljubljanski 100 gld., 20. za ustanovitev novomeške dijaške kuhinje 100 gld., 21. »Narodni šoli" 200 gld., 22. društvu za zgradbo zavetišča v Ljubljani 400 gld. (in sicer za 5 let), 23. podpornemu društvu za izpuščene kaznjence 100 gld., 24. nRudečemu križu" 100 gld., 25. »Belemu križu" kot ustanovni donesek jedenkrat za vselej 100 gld., 26. »Patriotischer Frauenhilfsverein" 50 gld., 27. Šolskim sestram v Trnovem 150 gld., 28. bolniškemu društvu zasebnih uradnikov 100 gld., 29 Janezu Bajdetu podporo za iznajdbo glasb, stroja 100 gld., slovenskemu planinskemu društvu 200 gld., 32. podpornemu društvu juridične fakultete na Dunaju 50 gld.
Skupni znesek vseh teh »Podpor" zuaša za leto 1894 že izdatno svoto 11.200 gld. Finančni odsek sodi, da je skrajni čas, pri rešitvi vedno množečih se petieij postopati nekoliko ostreje in mani radodarno.
Ako izredno potrebščino osmega poglavja prištejemo redni, potrebujemo kot skupno potrebščino 323.036 gld.
Troški za občila (ceste, mostove železnice) znašajo 173.817 gld., troški za priprego in vojaške namene 10.550 gld , primanjkljej deželnega posojilnega zaklada 81.117 gld., razni troški 5000 gld.
Torej znaša skupna redna potrebščina 752.734 gld.. izredna pa 428.017 gld., skupna svota torej 1,180.751 gld.
Pokritje: 1. Prihodi iz deželnega posestva 56 082 gld. 2 Prihodki iz javnih naslovov 3559 gld. 3. Razni prihodki 56.268 gld. Skupno pokritje torej znaša 115.909 gld , primanjkljej pa 1,064.842 gld.
(Konec sledi.)
Iz štajerskega deželnega zbora.
V seji dne 13. t. m. poročal je slovenski poslanec dr. Radey o delovanju deželnega odbora zastran novega lovskega zakona. Lani se je bilo deželnemu odboru naročilo, da naj poizveduje o lovskem zakonu in v njem obseženih pridržkih pri odkupu lovskih služnin, in na predlog poslanca Ha-geuhoferja iu tovarišev o zahtevah za potrjenje osobja za varstvo deželne kulture pri sadjarskih iu vrtnarskih, gozdnih in lovskih društvih in o tem poroča deželnemu zboru. Nadalje se mu je bilo naročilo, da popolni lovsko statistiko s podatki o tem, koliko lovskih pravic imajo lastniki sami, koliko najemniki, koliko krajevne iu koliko davčne občine.
Deželni odbor je poizvedoval, ali od označenih društev še ni dobil odgovora. Zato pa še deželni odbor ne more staviti nobenih predlogov. Dopolnilo o lovski statistiki je deželni odbor dobil še le v zadnjem času.
Deželni zbor je na to vsprejel poročilo na znanje in izrekel nado, da drugo leto deželni odbor o lovskem zakonu stavi določnejše predloge.
Poslanec Hagenhofer je poročal o deželni podkovski šoli iu deželni živinski bolnišnici. L. 1892 je iniuolo deset let, kar je bil mestni zbor v Gradcu za deset let dovolil po 500 gld. podpore za pod-kovsko šolo. Na prošnjo deželnega odbora je pa mestni zbor podaljšal to podporo za daljših 10 let.
Nadalje omenja odsekov poročevalec da so že leta 1830 sklenili štajerski sianovi, da se osnuje ta šola. da se odpomore pomanjkanju konjskih kovačev in pa živinskih zdravnikov v deželi Z najvišjo odločbo z dne 23. junija 1834 se je ta zavod dovolil. V organizacijskem načrtu se navaja, da se bode na zavodu učilo: 1. Teoretično podkovstvo, 2. anatomija v zvezi z fizijologijo, 3. nauk o zdravilih, 4. zdravljenje konj, 5. praktično podkovstvo, 6. bodo tudi klinična predavanja v bolnišničnem hlevu. Iz tega učnega načrta je pa vidno, da zavod ni bil le podkovska šola, temveč sploh tudi živinozdravniška šola. da je torej imel pravico, dajati učencem spričevala, da znajo zdraviti živino. Zadnji čas pa politična oblastva smatrajo bivše slušatelje te šole kot mazače in jih kaznujejo z visokimi globami. Tako postopanje je neumestuo in škodljivo ne le za do-tičnike. same, temveč tudi za prebivalstvo, ker je malo diploraovanih zdravnikov in pri živiuskih boleznih je pa večkrat treba hitre pomoči. Deželni odbor pa misli, da postopanje oblastev ni utemeljeno, ker je sekcijski načelnik v odseku zbornice, poslancev, kateri je pretresal zakon o živinskih kugah, se izrazil, da se ministerstvo ne vjema z mnenjem nekaterih nižjih oblastev, da bi se zakonite določbe o ma-zaštvu mogle porabiti tudi na živinozdravstvo in se torej ne more kazensko postopati proti ljudem, ki zdravijo živino. Izjemši kuge je ni zakonite določbe, ki bi kako omejevala živinozdravniško prakso. Vsakdo lahko zdravi svojo živino, kakor hoče, in jo daje zdraviti, komur hoče.
Kulturni odsek je gledč na vedno večje pomanjkanje živinozdravnikov na deželi predlagal resolucijo, da se vlada naprosi, da naj politična oblastva opozori, kako je uporabljati zakonite določbe proti ljudem, ki zdravijo živino, in da se začno pogajanja z vlado o osnovi učilišča za nižje živinozdravnike.
Vladni zastopnik dr. Netoliczka je naglašal, da vlada zakonito postopa proti mazačera v živino-zdravstvu Tiste osebe, ki so dovršile podkovsko šolo, še niso opravičene, živine zdraviti.
Poslanec Proboscht misli, če se je kdo izobrazil na podkovski šoli, da se mu potem krivica godi, če živine zdraviti ne sme. Zal, da se proti takiiu osebam jako ostro postopa. Govornik prosi tiste poslance, ki pripadajo tudi zbornici poslancev, da naj tej stvari obračajo vso pozornost.
Govornik Kaltenegger pravi, da so v zbornici poslancev nekateri govorniki pojasnili vso stvar, posebno dr. Pattai. Če govedo zboli, se ne more daleč hoditi po zdravnika. On ve za okrajnega glavarja, ki je poslal po tacega mazača, če tudi je imel blizu diplomovanega zdravnika.
Vladni zastopnik Netoliczka pravi, da as vladni organi oziraio na krajevne razmere.
Pose h je zagovarjal resolucijo in prosil vlado da naj pomaga kmetom.
Morre je zagovarjal živinozdravnike. Ce ste prepričani, da za nekatere stroke ni treba izobraževati ljudij, zakaj sq potem toliko izdaje za višje šole. Cemu se toliko plača za živinozdravnike, ako navadni ljudje ravno toliko vedo. Sicer pa priznava, da star kmet včasih bolje pozna bolezen, kot mlad neskušen živinozdravnik.
Dr. Heilsberg misli, naj se pridobljene pravice spoštujejo. Nevarnosti za diplomovane zdravnike ni, ker nekdanji učenci te graške šole izumirajo.
Poslanec Hagenhofer odgovarja Morretu. Govornik lahko navede slučaje, da diplomovani zdravniki manj poznajo bolezni, nego drugi skušeni možje. Resolucija se je potem jednoglasno vsprejela.
Deželni zbor je potem sklenil, da se sklepanje o vravnavi ribiških pravic odloži za drugo zasedanje.
Vzelo se je na znanje poročilo deželnega odbora o kmetijski šoli v Grottenhofu in vzgledni mlekariji v Oberhofu. Potem se je vzelo na znanje poročilo deželnega odbora o reorganizacij deželnih pomožnih uradov.
Potem je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da naj se pogaja s c. kr. finančnim minister-stvom, da se olajša dobivanje živinske soli.
Dne 15. t. m. je bila razprava o nekaterih pre-membah zakona o povzdigi živinoreje, ker sedanji zakon ne zadošča vsem potrebam. Nov vladni načrt ima pred vsem le nekatere jako poostrene naredbe. Poslanec Hagenhofer je ugovarjal načrtu, ker on misli, da bi več škodoval nego koristil. Živinoreji se ne more pomagati le z ostrimi določbami, temveč le z denarnimi podporami. On zatorej predlaga, da se zakon vrne deželnemu odboru, naj poizveduje pri okrajnih zastopih in se oziraje na skušnje v druzih deželah v drugem zasedauju predloži nov načrt zakona. Za ta predlog se te izrekel v imenu somišljenikov svojih tudi dr. Raday in se je na> posled tudi vsprejel.
Pri razpravi o poročilu deželnega odbora o lokalnih železnicah je dr. F ti rs t se pritoževal, da so tarifi za blago previsoki in da primanjkuje vozov za ljudi.
Poslanec Rochlitzer misli, da je treba večje previdnosti pri grajenju železnic. Lokalne železnice ne donašajo toliko kakor se je od njih pričakovalo Po njegovih mislih je tudi v prvi vrsti dolžnost dr žave, da skrbi za železnice v deželi.
Dr. Vošnjak želi, da se hitreje zgradi želez niča Celje-Velenje-Spodnji Dravbreg. On se sicer po polnoma vjema z nazori predgovornikovimi. V železniških ozirih je on centrali jt, ker misli, da bi vlada morala več storiti za občila.
Dr. Schmiderer ugovarja Rochlitzerju, da vse prečrno vidi.
Posl. dr. Ser nec želi, da se bolj hiti z zgradbo spodnještajarskih železnic, da bodo konkurirale dragi južni železnici.
Poročilo deželnega odbora se je na to vzelo na znanje in vsprejeli so se razni predlogi poslancev o grajenju novih železtre. Tako se je vsprejel predlog deželnega odbora, da naj se gradi železnica Rogatec Slatina.
Deželnemu odboru se je naročilo, da se oglasi pri vladi za podržavljenje južne železnice. Zbor je izrekel ministru Bacquehemu in sekcijskemu načel niku Witteku zahvalo, ker sta šla ua roko pri grajenju železnic. Naročilo se je deželnemu odboru, da naj poizveduje, koliko bi stala ozkotirna lokalna železnica iz Wies-Eibiswald-Maribor in koliko prometa bi imela in da naj pri merodajnih faktorjih stori korake za grajenje železnice Maribor-Ptuj. Pri razgovoru o teh stvareh je deželni odbornik dr. Schmiderer pojasnil, da bi železnica Wies-Pesnica z oskim tirom stala 1,500.000 gld., Wies-Leiters-berg-Maribor 1,600.000 gld. in Wies Gams-Mari bor 2 00.000 in Wies-Pesuica z navadnim tirom 2,700.000 gld.
Prošnja odbora za grajenje železnice Rogatec-Slatina, da se mu izroči grajenje, se je iiročila deželnemu odboru, da stori vse, kar je še dalje potrebno.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17 februvarija. Ministerski predsednik in deputacija
društva za pobijanje protisemitizma. Odgovor, katerega je knez Windischgratz dal deputa-ciji društva za pobijanje protisemitizma, je bil baje sklenjen v ministerskem svetu. Gr< f Schonborn je v ministerskem svetu predlagal, da ministerski predsednik dil deputaciji jako ugoden odgovor in jej obljubi, da bode vlada z vso strogostjo postopala proti protisemitom. Temu predlogu se je pa z vso odločnostjo uprl minister notranjih stvarij Buquehem ker ministerstvo se ne sme dati siliti, da postopa proti kaki stranki. Večina ministerstva je bila tega mnenja. Plener je s prva molčal, ko je pa videl, da večina ni za Schonbornov predlog, se je tudi on pridružil Baquehemovemu mnenju in si tako nakopal nevol.|o dunajskih Židov, kateri so se pa menda že potolažili, ker Plenerja vendar ne kaže izrivati iz ministerstva.
Sleacelova zadeva. Vojaški vikar dr. Bielo-potocki je vojaškemu kapelanu Skacelu pisal pismo, v katerem mu izreka svoje priznanje, da je odrekel pogreb polkovnemu zdravniku dr. Wagnerju, pad-šemu v dvoboju. Ravnal je popolnoma po cerkvenih zakonih. Vojaški vikar ob jednem izreka svoje obžalovanje, da je vojno ministerstvo brez njegovega dovoljenja, da celo proti njegovemu ugovoru Skacela prestavilo v Bosno.
Predarlski deželni zbor snide se zopet po leti, do tega časa si bode pa vlada prizadevala, poslance pregovoriti, da odstopijo od svojih zahtev gledč deželnobrambovskega zakona. Upati je, da se poslanci ne udado, ker njih zahtevanje, da se odpravijo dvoboji in mučenja vojakov ter vpelje po-svečevauje nedelj, je opravičeno. Govori se, da s^ tudi tirolski deželni zbor v tej stvari postavi na jednako stališče.
Verska šola. Koalicija ni mogla verske šole spraviti z dnevnega reda v gorenje-avstrijskem deželnem zboru, dasi so nekateri to jako želeli. Šolski odsek je sklenil in deželnemu zboru predlagal, da se naj izreče sa obnovljeuje verske fcole. Proti temu predlogu je v zbornici govoril dr. Bayr, ki misli, da je sedanja šola že dovolj verska. Cerkev je šoli bila mačeha. Liberalci se bodo vedno temu upirali, da bi se šola odtegnila državnemu nadzorstvu. Škof Doppelbauer je zavračal izraz, da bi cerkev bila šoli mačeha. Bila je vedno največja prijateljica šole, vzgoje in znanosti. Potrebna pa je zahteva, da bodi v šoli več vere, kajti šoski zakon verskim potrebam ne zadošča. Vera je varstvo proti socijalnemu prevratu. Krivo versko načelo je vrhovno nadzorstvo države uad verouaukom. Veronauk se v šoli premalo ur poučuje, cerkev mora nadzorovati vzgojo učiteljev v učiteljiščih, da katoliški narod dobi katoliških učiteljev. Da verska šola ne pomenja omejitve znanosti, kažejo mnoge protestantske šole po deželi. Blagiuja naroda je odvisna od tega, da se povrne k veri in začeti se pa mora že pri mladini. Liberalec Bayr se spudtika nad škofovim izrazom, da je krivo versko načelo, če ima država vrhovni nadzor nad veronaukom, kajti šolski zakon je potrdil cesar. Ne odreka ctrkvi zaslug za znanosti, ali odločno je proti temu, da bi nauke znauosti morala poprej potrditi cerkev. Škof mu je odgovoril, da le vrhovni cerkveni glavar ima odločevati, kaj je kri voversko. Opat Grasbock je zahteval za otroke jed-notno vzgojo iu jednoten pouk v katoliškem duhu. Opat Baumgartner je trdil, da so vspehi nove šole v mnogih predmetih, zlasti v nemški slovnici, slabši, nego so bili v prejšnji. Govorilo je še več govornikov za predlog in proti njemu, in pri glasovanju se je predlog sprejel z 82 proti 15 glasom in tako je večina deželnega zbora pokazala, da se ne odreče svoji zahtevi po verski šoli. če tudi žele nekateri, da se vsa politična vprašanja odlože.
Moravski deželni zbor je vsprejel neko premembo volilnega reda, po kateri bode sedaj vsako mesto volilni kraj. Poleg tega je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da naj predloži natančne podatke o tem, koliko davka plačujeta obe skupini veleposestva. da se bode na to oziralo drugo leto, ko se bode sklepalo o premembi volilnega reda za veleposestvo. Naročilo se je deželnemu odboru tudi, da naj poizve pri namestuištvu, če vlada ne zmatra za umestno, da se vpeljejo neposredne volitve v kmetskih občinah in ali naj se voli v vsaki občini doma, ali bi pa vkupe volilo več občin. Vidi se, da
vedno bolj prodira misel, da volitve po volilnih možeh več ue ugajajo. V dolenje avstrijskem dež. zboru tudi baš zastopniki kmetskih občin zahtevajo neposredne volitve. Pri tem je le velika težava zastran volilnega kraja.
Srbija. Srbski rezervisti sklicani so na dan 21. t. m. k štiritedenskim vajam. O tem se v Be-lemgradu posebno mnogo ugiblje, zlasti v radikalnih krogih. Misli se, da se pripravlja na dan 6. marca, ob obletnici proglašenja Srbije za kraljestvo, kak velik državen akt, s katerim je v zvezi sklicanje rezerv.
Buski minister Giers odpotuje zopet za dlje časa v Italijo. Ne ve se še, bode Ii potoval preko Dunaja ali preko Berolina, vsekako se bode sešel s kakim vodjo politike trodržavne zveze. V Italiji se pa Giers tudi najbrž snide s Orispijem. Nekateri celo politično važnost pripisujejo temu, da bode miuister se zdravil v Italiji, ne pa v kakem francoskem južnem zdravišču. Važnejši nego je Giersovo potovanje, je pač to, kdo ga bode nado-mestoval v Peterburgu, ker se Giers gotovo več mesecev ne bode za politiko dosti brigal. O tem se pa še nič ue poroča.
Delavska društva na Siciliji so se jedva razpustila, že so se osnovala nova, ki pa imajo največ programe prejšnjih društev. Da bi pa preslepili oblastva, so nova društva si nadela imena, ki prikrivajo pravi namen društev. Tako se imenujejo „Re Umberto", .Principe de Napoli", .Francesco Crispi", .Sanctissima Maria". Vladni komisar se pa vendar ni dal s temi imeni preslepiti in je dal povelje, da se društva takoj zaključijo.
Anarhizem na Francoskem. Vlada francoska misli od sedaj odločneje postopati proti anarhistom, kakor je posneti iz odgovora francoskega ministra notranjih stvarij na interpelacijo poslanca Bougeja. Zabranilo se bode pred vsem po časopisih proslavljati anarhizem in tudi se ne bodo pustile demonstracije anarhistov na Vaillantovem grobu. Večina zbornice poslancev je bila zadovoljna z ministrovim odločnim odgovorom.
Kemško-ruska trgovska pogodba. Nekateri ruski listi mislijo, da bode sporazumljenju v trgovskem oziru sledilo popolno sporazumljenje mej Rusijo in Nemčijo tudi v druzih ozirih. Posebno je to pričakovati, če se več ne obnovi rusko-francoska trgovska pogodba. V Franciji je namreč upor proti trgovski pogodbi hujši, nego v Nemčiji. Prijatelji varstvenih carin, katerim je na čelu Meline, so za tako visoko carino na rusko žito, da bi se mu zaprla popolnoma pot v Francijo. Baš zaradi anarhizma, ki se mogočno kaže baš v Franciji, se bodo tudi monarhistične države bolj zbližati morale. Francozi pač mislijo, da se Rusija jim ne bode hotela zameriti, ker imajo v rokah toliko francoskih vrednostnih papirjev. Rusi pa vendar niso teh mislij, temveč so prepričani, da se bodo v Nemčiji že našli kupci za ruske vrednostne papirje. Sploh bi pa Francozi imeli največ škode sami, ako bi začeli borbo proti ruskim vrednostnim papirjem.
Prepir na bruseljskem vseučilišču bode kmalu poravnan. Upravni svet je precej od-jenjal in privolil, da se izključeni dijaki zopet lahko vpišejo. Predavanja na vseučilišču so se zopet pričela. Profesorja socijalogije Viljema de Greff so vpokoiili, ker je še dalje predaval, dasi je vseučilišče bilo zatvorjeno.
llazmere na Španjskem. Letošnji pred-pust je bil na Španjskem jako žalosten. Veselic je bilo jako malo, samo pri nekaterih veiikaših so bili plesi. Ljudstvo se ni udeleževalo nobenih pustnih norčij, ker povsod vlada pomanjkanje. Na tisoče ljudij berači, krade in ropa. V srednjih stanovih množe sa samomori. Vedno bolj se širi prepričanje, da se sedanje razmere dolgo ne morejo obdržati. Republikanska stranka si skuša izkoristiti bedo prebivalstva v svojo korist. Ljudstvo hujska k vstaji. Ministri so v velicih skrbeh, ali ne vedo, kako si pomagati.
Portugalsko. Velika nevolja vlada na Portugalskem proti vladi, ki je razpustila več društev, katera so ugovarjala nekaterim vladuim naredbam, zlasti nameravanim novim davkom. Vlada ustavo kar z nogami tepta. Predsedniki razpuščenih društev pritožili so se pri kralju, pa niso ničesar opravili. Vlade kralj neče odpustiti. Pismena tajnost se več ue spoštuje, brzojav vlada strogo nadzoruje, ker je izvedela, da se pripravila nekaka republikanska vstaja. Vsi opozicijski listi so se ustavili. Po vladnih listih se sedaj uaglaša, da se bodo davčne predloge
nekolik o premenile, da ne bodo tako hudo zadele prebivalstva. Tega skoro nikdo ue veruje. Sicer pa vlada sama ne more dosti storiti, ker jej je denarja potreba iu ga brez novih davkov dobiti ne more.
Brunšvisko prestolonasledstvo. Nemški cesar baje želi, da se brunšvisko prestolonasledstvo delinitivno uravna iu se s tem doseže kako spora-zumljenje z vojvodo Oumberlandom. Po strani se je vojvodi naznanilo, da je sedaj poslednja priložnost, da varuje interese svoje rodovine. Poleg odpovedi hanoveranskemu prestolu zahteva se od niega, da njegov sin vstopi v kak pruski polk in se sploh vzgoji v Nemčiji. Stvar se sedaj mora kmalu odločiti, ker princ bode v oktobru 1898 že polnoleten, torej ni več mnogo časa za njegovo vojaško in politično odgojo v Nemčiji.
Srbsfea kraljeva vojaška; pisarna. V kratkem se osnuje v Belemgradu posebna kraljeva vojaška pisarna. S tem se kralj bolj približa vojni in ne bode moglo vojno ministerstvo tako vseh razmer mej kraljem in vojno nadzorovati. Radikalci so odločni nasprotniki take pisarne, ki bi pomanjšala vladni vpliv in s tem tudi vpliv parlamenta.
Strajk častnikov v Rum uniji. Rumunski konjiški častniki so že dolgo jako nevoljui. Inšpektor kavalerije general Cantili je jako strog in v kavale-rijo se vrivajo častniki iz peštva in generalnega štaba, s čimer se ovira avanzovanje. 130 kavale-rijskih častnikov je zatorej naznanilo, da izstopi iz voine. Opozicijski listi so zaradi tega silno veseli, ker je vlada v zadregi. Ce odjenja častnikom, škoduje vojaški disciplini, ki že tako ni posebno vzgledna v Rumuniji, ako pa ne odjenja, bode pa težko izpolniti izpraznena mesta. Vojni minister baje že misli odstopiti zaradi težavne stvari.
Napadovalec Henrik Breton se imenuje prav za prav de Boisgebey. On je iz stare plemenite francoske rodovine. Njegova mati ima gostilnico v nekem selu blizu Pariza in je baje vdova nekega francoskega pisatelja. Njegova teta je bogata in je markizinia.
Razgled po slovanskem svetu.
f Dr. Fr. Rački.
Iz Zagreba, 14. febr.
Ko se je pred tremi tedni raznesel glas, da je dr. Pranjo Rački nevarno zbolel na plučnici, zbal se je ves hrvatski narod za dragoceno življenje velikega učenjaka in domoljuba. Hitra zdravniška pomoč ga je sieer rešila, da ga ni že takrat pobrala bela smrt, ali zdravja mu vendar ni mogla nobena zdravniška umetnost povrniti. Telesno slab je hiral prav hitro, dokler ni izdihnil svoje duše dne 13. februvarija ob 6. zjutraj.
Glas o smrti pokojnega dr. Račkega razžalostil bode ne samo njegove mnogoštevilne znance iu prijatelje na Hrvatskem in po vsem slovanskem svetu, kjer se goji znanost in kjer so bila poznata njegova strokovna dela, nego bode dirnil še posebno globoko celi hrvatski narod, ki je s pokojnim izgub>l enega svojih najizvrstnejih sinov.
Le redki so možje, ki bi se tako odlikovali v vsakem pogledu, kakor pokojni dr. Rački. Njega je poznal ves učeni slovanski svet in tudi učenjaki drugih narodov so ga jako čislali, pa je s tem ob enem bil počaščen tudi sam narod hrvatski. Doma pa ga je spoštoval vsakdo, ki je imel le količkaj smisla za duševni napredek našega naroda. Vse politične stranke brez razlike so ga spoštovale kot velikega domoljuba.
Pokojni Rački je bil v prvem redu duhoven, in sicer duhoven z vsemi svojstvi, ki se zahtevajo od pravega svečenika in sluge božjega. Vse svoje življenje je pokojnik tako uravnal, da ni bilo najti niti najmanjega madeža na njem. Z njegovo smrtjo zgubi katoliška cerkev na Hrvatskem enega svojih najvrednejih in najdostojneiih članov in predstavnikov, a kapiteljski zbor prvostolue cerkve zagrebške najumnejega in najglasovitejega svojega druga, ki si je tudi za popravek monumentalne katedralke zagrebške stekel neumrljivih zaslug.
Kakor se pravemu duhovniku prispodobi, bavil se je pokojni Rački od prve svoje mladosti neumorno z nauki, a posebno je volil narodno zgodovino, ki je bila do tedaj prav slabo obdelana, ali bolje rečeno zanemarjena. Trebalo je energičnega duha in neumorne marljivosti, da se to polje še le prevrne, a potem še le da se začne vsestransko obdelavauje v obliki študij in monografij. Morali so se še le izvori iskati in kritično iziskovati, pa da se še le na
tem temelju povzdigne zgradba narodne zgodovine. Rački se je z vsem oduševljenjem svoje duše podvrgel temu trudu, ter je nabral po vseh zuarnenitijih arhivih in knjižnicah ogromno gradivo, katero je kritično izdaval, a ob enem ga upotrebil za posebne monografije ter tako zgodovinsko znanost pospeševal v najširjih krogih domoljubnega občinstva. Rački je nasledil v kritičnem iziskovan.ju prof. Mesiča, ali je tečajem svojega dolgotrajnega delovanja povzdignil hrvatsko historijo na površje moderne kritične nauke ter bode njegovo delovanje na polju historije ostal temelj za vse daluje čase.
Izučavaujem izvorov zgodovinskih in zbiranjem materijala za opisovanje različnih dob naše prošlosti, zaustavljal se je Rački tudi prav skrbno pri vseh kulturnih pojavih, pa je tako začel tudi izdajati kritično kolekcijo »starih pisateljev hrvatskih", ki jo izdaje akademija, a z druge strani je osvetlil mnoge kulturne momente davne naše prošlosti in oduošaj hrvatskega naroda v prošlosti naproti drugim kulturnim narodom, posebej nasproti talijanski rene-sanci in zapadnemu humanizmu. In tudi v tem pogledu bodo njegove razprave temelj, na katerem se bode laglje dalje raziskovalo na tem polju.
S celokupnim svojim strokovnim delovanjem, katero je bilo usredotočeno v jugoslavenskej akademiji, stekel si je pokojni Rački neumrlih zaslug, katere se mu bodo morale priznavati od roda do roda. In kakor je bil pokojnik natančen kot učenjak tak je bil tudi politik. Čvrst in neomahljiv je šel vedno za istim ciljem, za čim večo samostal. nostjo hrvatskega naroda. Tako je delal za to samostalnost kot član hrvatskega sabora vse do nesrečnega dualizma, a kasneje pa največ s peresom in sovetom svojim. Njegova beseda je bila vedno cenjena v zboru pravih domoljubov, pa se je on smatral tudi v sedanjih osodepolnih časih vedno najjačim stebrom hrvatske opozicije. Zategadelj pa sodi tudi o njegovem delovanju nemški poluslužbeni list »Agramer Zeitung" na prav nedostojen način, kar najbolje dokazuje, kakšna je današnja maža-ronska generacija.
Poleg škofa Strossmayerja, katerega velike osnove je pokojnik izvajal, gotovo je on najzaslužneji hrvatski domoljub, kateremu večna slava!
j
Cerkveni letopis.
Postni govori v Ljubljani.
V	stolni cerkvi: Vsako nedeljo iu praznik ob 4. uri popoldne slovenski govor : Navodilo za premišljevanje trpljeuja Gospodovega. Govornik: vikar Aud. Kalan. — Ob petkih ob 6. uri nem-š k i govor: Gott in seinem Wesen und Offenbarung. Govornik : o. V. L o i n g e r S. J.
V	mestno župnijski cerkvi sv. Ja. k o b a: Vsako nedeljo in praznik ob 2. uri popoldne: Značaji iz zgodovine trpljenja Gospodovega. Govornik: Janez Oblak, mestni kapelan.
Vfarni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih: V torkih ob 3. uri popoldne; Križevi pot. Govornik: o. An-gelik Hribar.
V	farni cerkvi sv. Petra: Vsako nedeljo in praznik ob 2. uri popoldne: Jezusovo trpljenje iu greh. Govornik: Mihael Bu lovec, mestni kapelan. — Vsako nedeljo ob 4. uri popol-ene postni govori za vojake (slovenski in nemški): O sv. pokori. Govornik: dr. Janez Ev. Krek, stolni vikar.
V	farni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem: Vsako nedeljo in praznik ob 2. uri popoldne: Sv. Križevi pot. Govornik: A. Plečnik, mestni kapelan.
Zadnja enciklika papeževa
o svetem pismu že kaže svoje sadove. B. Ignacij, glavar anglikanskih menihov, proslavlja v pismu na katoliški tisek zadnjo encikliko Leona XIII. kot heroičen čin v naših časih. V njem pravi: Ni mogoče povedati, kako sem z vedno več|im začudenjem čital in proučeval te modre in pogumne besede. Sam sveti Duh je vodil to roko, ki jih je pisala iu ji narekoval. Drugi Leon Veliki je razsvetil svet z žarki božanske svetlobe, kar mora tolažiti vse prave svečenike Kristusove in česar se pravi protestantje morda še bolj radujejo, nego katoličani. Razmere so se zelo izpremenile. Protestanti kateregakoli imena in Angiikanci delajo vse, kar le morejo, da bi zatrli vero v sveto pismo, a glej, rimski p.ipež povzdigne svoj glas, da razbije protivni nauk prote-
atantskih profesorjev. Bog daj, da bi tudi naš nadškof canterburyski sledil papeževemu vzgledu. A on na to niti ne misli. Nedavno sta mu dala škofa glocesterski in bristolski peticijo s tisoči podpisov, proseč ga, da naj se izjavi proti kriku, ki so ga naredile besede onih, kateri ta.je božje navdihnjenje sv. pisma. A on se za prošnjo ni zmenil. Zakaj izgubljajo svoji duhovni poglavarji vso vero v sveto pismo? Zakaj jih je sram, javno priznati, da sploh verujejo v sveto pismo? Ako poglavarji angleške cerkve nimajo srca, da bi branili veljavo sv. pisma, in ne morejo zapreti besede njegovim protivnikom; naj se na to pripravijo, da d o ž i v e prej ali slej odpad k katoliški cerkvi, kakor doslej še nima primere.
Zidanje cerkve v Trnju.
Iz Trnja na Pivki, 11. febr.
Ob novem letu sem poročal o nameravani zgradbi naše nove cerkve. Danes vam poročam, da smo se dela lotili z vso pridnostjo in vztrajnostjo. Že je nakopanega do poldrug sto voz brinja za veliko apnenico, katera bode dala 2200 stotov apna in katero pridejo še ta mesec stavit vrli Kastavci. Res veselo je bilo gledati prošli petek, ko se je vse vrtelo okrog brinjfc od prvega posestnika do zadnjega gostača v vasi. Dobra volja in združene moči vse premorejo. Tudi peska so navozili Trnjani prošli teden do 100 voz. Ako vztrajamo, upati smemo, da se v dveh letih že vidimo v novi cerkvi in ako nam dobroiljivi Bog obudi še kaj dobrotnikov. Pretekle kvatre darovali so:
Podpisanec nabral pri duhovnjanih . gld. 117-64
Po »Zgodnji Danici"....... H'—
C. g. Andrej Kalan, vikar v Ljubljani „ 5'— Neimenovana duhovnika pri „Zvezdi" 3. januvarija s pristavkom, da bi tudi ostali trije pričujoči kaj darovali „ 71— C. g. Val. Bernik, župnik holmski . „ 3 — C. g. Janez Strnad, župnik knežaški . „ 3-— Neimenovana oseba iz Kranja ...» 10'— C. g. Janez Brence, župnik Št. Gre-
gorijski........... 1'
Č. g. B. Bartol, vpok. župnik ...» 5'— C. g. Jožef Lukanec, vpok. duhovnik v
Št. Ivanu.......... 10 —
G. Simon Punčah, nadučitelj v Slavini » 1 — C g. Simon Zupan, župnik na Ježici „ 3"— C. g. Jožef Krčon, župnik v Predosljih » 3"— C g. Ivan Tomažič, župnik v Skofji
Loki............ 10-—
C. g. Oroslav Dolenec, voščeničar v
Ljubljani.........»	—
Č. g. Anton Kržič, profesor v Ljubjani „ 10'— C. g. Mihael Bulovec, kaplan v Ljubljani ............—
C. g. Josip Šiška, knezoškofijski tajnik
v Ljubljani..........
Č. g. Alfouz Levičnik, knezoškof. tajnik
v Ljubljani......... - "
Č. g. Matija Mrak, vikar v Ljubljani „ 3 —
Neimenovanec......... 100'
Bog povrni stotero vsem dobrotnikom! Prosimo pa tudi za nove darove, zakaj cerkev je nujno potrebna, ker stara zadošča komaj za tretjino prebivalcev. Ljudstvo stori, kar more, a denarja dati Bog vč kaj ne more, ker ga nima. A s samo tlako se cerkev tudi ne d A sezidati. Vrhu tega imamo letos na vrsti tudi vprašanje o dobavi pitne vode, katero je treba dve uri daleč voziti, kadar Pivka izgine. Zopet nujno, težavno in drago delo! Zato se obračamo do usmiljenih src, da nam priskočijo na pomoč. Vsak še tako majhen dar sprejme s hvaležnostjo	Peter Bohinjec,
kurat.
Slovesnost v čast Lurški Devici Mariji.
Maribor, 14. svečana 1894. Naši preč. očetje frančiškani pač kaj lepo skrbijo za naš dušni blagor. Komaj da smo dokončali prelepo slavnost v čast blaženemu Leopoldu iz Gajik, so nas že zopet razveselili z ganljivo slovesnostjo v čast Lurški Devici Mariji. Nedelja, 11. svečana je bila njej posvečena. Cerkev, zelo praznično oblečena, je bila celi dan polna pobožnega ljudstva, neprenehoma molečega pred izpostavljenim Najsvetejšim. Popoldne ob 3. uri imel je preč. gospod kanonik dr. Križa nič lepo pridigo, v kateri nam .je popisal Lurd in njegove čudeže, omenivši zraven marsikatero zanimivo dogodbo iz svojega lastnega romanja v Lurd. Zvečer ob 6. uri nam je pa čast.
gosp. dr. Medved s prekrasno zgovornostjo proslavljal Lurško Devico, da je bilo vse do solz ganjeno. Zraven so nas vnemali za obile darove, s katerimi se naj v novi frančiškanski cerkvi sezida Lurška kapela. Da bi pač bila uslišana ta njihova prošnja, da bi zamogli vsi Mariborčani v oni kapeli častiti čudapolno Lurško Marijo! V to nam poma-gajta Bog in Marija !__
Slovstvo.
Cerkveno leto. Spisal prof. Ivan Komljanec. V Ljubljani. 1893. Cena 50 kr. trdovezana 60 kr., po pošti 5 kr. več. Vlansko leto je izhajal v Danici jako temeljit popis svetih ;časov in dnii cerkvenega leta izpod peresa č. g. I. Komljauca. Žel ia mnogoterih, naj bi se ta spis ponatisnil, se je izpoluila. V lični knjižici nam na 90 straneh podaje pisatelj v redu cerkvenega leta temeljit zgodovinski iu jasen litur-gičen spis posameznih dob in praznikov, ki spadajo vanje. Tvarina je brez dvojbe jako mikavna in zdi se nam, da knjižice ne moremo bolj pohvaliti, nego, da priporočimo si. odboru Mohorjeve družbe, uaj vsemu slovenskemu svetu priredi podobno delo. Knjiga je sedaj bolj namenjena kot pripomoček, koder dobi vsak brž, česar potrebuje glede zgodovinskih podatkov ali liturgičnega pomena posamnih dob in praznikov. Pisatelj sam piše v predgovoru:
Spis, ki ga s tem izročam javnosti, utegue vzlasti služiti tudi prepovednikoin, kakor nas uči lastna skušnja. Bazni zgodovinski podatki se dajo prav primerno porabiti propovedim za uvode. Iz opazk v stvarni vsebini dotičnega praznika in iz njegovega obredniškega popisovanja pa se da lahko od-brati propovedim tudi primerna vodilna misel in glavna snov. — Knjižico iskreno priporočamo in ji želimo obilo vspeha.
Matica Hrvatska I. 1893. Lepo procvitajoča se Matica Hrvatska v Zagrebu je razposlala minule tedne Bvojim udom širom slovanskega juga književni dar za 1. 1893, osmero krasnih knjig v 10.000 izvodih. Društvene knjige so:
1.	»Mirko Bogovič: Pjesnička djela. Svezak prvi". Obsega drami: Matija Gubec in Stje-pan, poslednji kralj bosanski. Str. 285 v 8°. — Matica izda v treh zvezkih pesniška dela pokojnega Bogoviča. Uredil jih je Milivoj Srepel.
2.	„Bosanke. Pripovijeda Ivan Lepušič". Zv. 154—156. ,Zabavne knjižice'. Str. 198 v 8°.
3.	„Matija Vodopič: Marija Kona-voka". Povest, z uvodom M. Kušarja in sliko pisateljevo. Zv. 157.—159. .Zabavne knjižice. Str. XXXIV + 164 v 8°.
4.	»Jovan Hranilovič: Izabrane pjesme". Zv. 160—161. ,Zabavne knjižnice'. Str. 175 v 8°.
5.	„11 irski Glazbeniei. Prilogi za poviest hrvatskoga preporoda. Napisao Fr. Š. Kuhač". Z 8 slikami. Str. VIII. + 285 v 8n. — Znamenita knjiga z životopisi 18. Ilircev glasbenikov.
6.	Ivan S. Turgenjev: Izabrane pri-poviesti. Zvezak prvi. Preveo Jos. Miškato-vič. Str. XII. + 320 v 8°. — To prvi zvezek novo osnovane -»Slavonske knjižnice", v kateri se bodo objavljali prevodi iz raznih slovanskih slovstev. Obsega prvi zvezek povesti »Plemičko gniezdo" in »Rudjin".
7.	„Poviest srednjega vieka. Po naj boljim piscima izradio Franjo Vali a. Drugi dio". Z zemljevidom. Str. 326 v 8°. — To je šesta knjiga »svjetske poviesti", katero izdaja Matica.
8.	»Ribe. Prirodoslovne i kulturne crtice. Napisao dr. Mišo Kišpatic". S 138 slikami. Str. VIII. + 455 v vel. 8° Ta lepa znanstvena knjiga je 18. zvezek »Poučne knjižnice".
Bogat je književni dar Matice Hrvatske. Da bi jo kedaj dosegla Matica Slovenska._L. + 4.
Koledar
za 8. teden leta 1894.
Nedelja, 18. februvarija: 2. postna ali kva-terna, evangelij: Jezus se spremeni na gori. Mat. 17.
—	Simon šk. Ponedeljek, 19 februvarija: Julijan d. Bon. Al. T o r e k , 20. febr.: Evherij šk. Sreda, 21. februvarija: Maksimilijan šk. Četrtek, 22. februv. : Petra stol v Antij. Petek, 23. februvarija: Peter Dam., Tančica Gospod. Sobota, 24. februvarija: Matija ap. — Lunin spre min: Šip. 20. febr. ob 3. u. 14 m. zjutraj.
—	Solnce izide dne 20. febr. ob 6. u. 59 m.; zaide ob 5. u. 28 m Dan zraste v tem tednu za 15 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. februvarija.
(Konfiskacija.) Včerajšnja številka »Slovenca" je bila konfiskovana zaradi listka: .Postno pismo", v katerem se je razpravljala prepoved »R. Katol." na ljubljanski višji gimnaziji.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes 15. in zadnjo sejo v tem zasedanji. Pričetkom seje je zbor soglasno in navdušeno sprejel predlog, s katerim se naroča dež. odboru, da v prihodnjem zasedanji stavi primerne nasvete, kako bi dežela kranjska vredno poslavila petdesetletnico vladanja presvetlega cesarja ter s kakim človekoljubnim činom izrazila neomejeno zvestobo in preudano hvaležnost do predobrotljivega vladarja. O včerajšnji seji omenjamo na tem mestu, da se je pričela ob 9. uri dopoludne. Na dnevnem redu je bil proračun deželnega zaklada za 1. 1894. Ker se v prvi vrsti v>l^d velikih troškov za novo deželno bolnico kaže nepokritega primankljeja 304.563 gld., zato so se člani finančnega odseka opetovano posvetovali, kako pokriti ta primankljej. Od jedne strani se je predlagalo, naj se naklade povišajo za 4°/o, od druge strani se je priporočalo, naj se vpelje deželna naklada na prvo po 1 gld. od hektolitra. Z večino jednega glasu je obveljal predlog, da se deželna naklada od 28% povikša na 32°/0. Vsled dogovora med narodnimi poslanci, pretresal je finančni odsek še jedenkrat to vprašanje. Pri novi razpravi so posl. Hribar, Klun, M u r n i k, dr. P a p e ž, Stegnarin Žitnik glasovali za to, da se deželna naklada ne zviša, temveč najame posojilo do najvišjega zneska 250.000 gld., da se pokrijejo troški za novo bolnico. Manjšina odsekova pa je ustrajala pri prvotnem sklepu, da se namreč zviša naklada, ter so zboru predložili poročilo manjšine. V dolgotrajni splošni debati v zbornici so govorili poslanci :Luckmann, Hribar, dr Schaffer, dr. Tavčar, deželni predsednik baron Hein, baron S c h w e g e 1, Žitnik, poročevalec večine Klun in poročevalec manjšine, S u k 1 j e. Seja je trajala do 1I29. ure zvečer.
(Poziv slov. katol. političnega društva za Dolenjsko.) Slovensko katoliško politično društvo za okraj novomeški, krški in črnomaljski s sedežem v Novem Mestu bilo je due 8. t m. stalno osnovano. Podpisani odbor stopi danes pred Vas, predragi Dolenjci, z uljudno prošnjo, ta za Vas velevažni čin blagovoljno na znanje vzeti, oziroma pristopiti k našemu društvu.
Geslo društvu bode: Bog in narod I Na verski podlagi si hočemo pošteno prizadevati za duševni in gmotni napredek svojih milih in vrlih rojakov. Bodite uverjeni, blagi Dolenjci, da nas pri osnovi tega v sedanjih svetovnih razmerah prepotrebnega društva niso vodili nikakšni strankarski sebični nameni, le čisto, pristno rodoljubje vdihnilo nam je to pre-blago misel. Duševni in telesni blagor našega dobrega naroda bodi z božjo pomočjo jedini smoter našemu marljivemu delovanju.
Vabimo torej v naš naroden tabor tudi one, ki doslej še niso bili z nami. Zjedinimo se na podlagi načel naše katoliške vere! Le v tej jedinosti je mogoče v resnici koristno delovati za naš narod ; v tej jedinosti je mogoče, narodu slovenskemu ohraniti njegov narodni obstanek.
Naj že skoraj — skrajni čas je — poneha domači prepir! Mali narodič smo; če smo še med seboj razdvojeni, kdo nas bode branil, kdo otel? Malo imamo prijateljev na zunaj; če smo si celo. nepri-jatelji v borni hišici domači, postanemo prej ali slej v zasmeh svojim mogočnim in strastnim nasprotnikom. Le v jedinosti in bratovski slogi je naša rešitev, naša moč! Bog in narod! Janez Babnik, župnik, predsednik; Franc Kaste lic ml., trgovec, I. podpredsednik; Anton Aleš, dekan, II. podpredsednik; Franc Povše, kanouik, blagajnik. Anton J are, trgovec; Jožef Zurc, posestnik; Josip Benkovič, kapiteljski vikar; Vi l.j e-m Pfeifer, deželni in državni poslanec; Anton Fetti ch-Frankheim, župnik, in
Franc Šenbrun, posestnik — odborniki.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) č. g. Ignacij Fertin, kurat v c. kr. ženski kaznilnici v Begunjah, gre za farnega upravitelja v Fužine (Weissenfels). Na njegovo mesto pride č. g. Simon Šmitek, kapelan v Mošnjah. C. gospod Josip Knific, kapelan in beneficijat v Gorjah, gre za duhovnega pomočnika na Ig.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Za ku. šk. lavantinskega duh. svetovalca je ime-
novan č. g. Jožef Slavič, sekovski duh. svetovalec in župnik pri Sv. Ani na Nemškem. — Umrl je dne 12. t. m. č. g. Martin Sattler, župnik v Majš-bertju v 66. letu svoje dobe. Pogreba se je udeležilo 25 duhovnikov. Ondotni kapelan, č. g. Martin Zekar, je postal provizor. — Rogaška nadžupnija je razpisana do 27. marcija t. 1. — Služba veroučitelja na tukajšnji gimnaziji je zopet razpisana do due 15. aprila.
(Šola »Glasbene Matice".) Da se ustreže željam občinstva, odredil je odbor »Glasbene Matice" posebne uradne ure za šolskega vodjo, ob katerih izključno uaj slavno občinstvo blagovoli i šolnino vplačevati i poizvedovati o glasbeni šoli in njenih učencih. Ob vsakem drugem času bi se s tem le pouk motil. Te uradne ure bodo po zimi od pol 5. do pol 6., po leti pa od pol 6. do pol 7. ure popoludne.
(Slovensko gledališče.) „P r o d a u a nevesta". Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Po češkem izvirniku preložil A. Funtek. — Krasna ta opera, ki je v Pragi učakala že n«d 250 repriz, pela se je predvčeraj prvikrat na slovenskem odru vseskozi gladko in umetnijsko povoljuo. V prvi vrsti zasluži hvalo gospicaLeščinska, ki je pela vlogo Marinke izborno. Istotako je vrlo ugajal gospod V a š i č e k v vlogi »prebrisanega" in blebetavega mešetarja Kecela; dal.je gospod B e n e š, ki je včeraj pel mirneje kot sicer in premišljeno. Omenjati moramo tudi gosp. P a v š k a, ki je prismojenega Vaška igral naravno in vzbudil mej občinstvom mnogo smeha. Da gosp. Nollija ni treba posebej hvaliti, razume se ob sebi. Manjše vloge bile so v dobrih rokah gospic: Rihove, Nigrinove in Polakove in gg. Š t a m c a r j a, Rusa inPer-dana: osobito ugajala je gospica P o 1 a k o v a, ki ima jako lep, le nekoliko prešibek glas. Krasen šestero-spev v 3. dejanju (gdč. Leščinska, Rihova in Nigri-nova in gg. Nolli, Vašiček in Stamcar) ugajal je tako, da se je moral po dolgotrajnem živahnem ploskanju ponavljati. — Konečno moramo pohvalno omenjati tudi obeh zborov — moškega in ženskega — ki sta se skozi dobro držala; — istotako tudi orkester. — Občinstvo imelo je izreden vžitek od včerajšnjega večera in je svojo zadovoljnost kazalo z živahnim ploskanjem pri odprti sceni, kakor tudi koncem posameznih dejanj. — Odboru dramatičnega društva pa gre vsa čast, da prireja tako lepih večerov. Gledališče bilo je razprodano do zadnjega prostora.	F. K.
(»Narodni Dom.") Upravni odbor .Nirodnega Doma" vabi društvenike na izvanredni občni zbor, ki se bode vršil v ponedeljek dne 19. febr. t. 1. ob 6. uri zvečer v čitalniških prostorih. Na dnevnem redu je »oddaja zidarskih del za društveno zgradbo na podlagi došlih ponudb". Z ozirom na važnost predmeta nadejati se je mnogobrojue udeležbe.
(Odlikovanje.) Cesar je podelil dvornemu svče-niku pri graškem namestništvu g. Rudolfu grofu Chorinskemu vitežki križec Leopoldovega reda.
(Strela.) V Pliskovici pri Komnu na Krasu, treščilo je 13. t. m. med 7. in 8. uro zvečer v zvonik, vrglo križ daleč proč, razrilo in posulo ga do zvonov in tudi pod zvonovi kak poldrugi meter na dolgo zelo poškodovalo. Strela predrla je cerkveno streho, razbila streho nad lečo, razbila obok pred prezbiterijem, vrgla enega angeljčka iznad tabernakeljna do srede cerkve, pokvarila sv. križev pot, stole, spovcdnice, posebno pa orgije. Cel prst na debelo bilo je po vsej cerkvi malta okrušena od sten in stropa, ki je zelo poškodovan. Cerkev je komisija zaprla, da ne sme nikdo noter. Tudi stanovanje g. vikarja je obiskala, ter mu ubila dve kravi. Pri ognjišču predrla je zid in prišla v kuhinjo, kjer je sedelo 5 oseb, na drugem kraju zopet zid predrla in šla ven. Osebe ni poškodovala nobene. Vsa škoda se ceni na 7000—8000 gold. Tudi v Komnu je prišla ona stražnica skozi dimnik v g. kontrolorja stanovanje in ga po nogi nekoliko ožgala.
(Primorski romarski vlak) odrinil je 15. t. m. z nad 150 romarji proti večnemu mestu. Zjutraj ob 8. uri maševali so prevzvišeni nadvladika v stolnici »pro peregrinantibus", molili po maši molitve za romarje in podelili jim svoj višepastirski blagoslov. Bog jih vodi iu srečno privedi zopet v domovino poživljene v verski zavesti.
(Slovenske posojilnice na Koroškem.) S Ko-roškega: V nedeljo, dne 11. t. m. je bil v K lečah blizu Beljaka ustanovni zbor osemnajste
slovenske posojilnice koroške. Shod je bil prav dobro obiskan in prebivalstvo se za novo posojilnico zelo zanima. Posebno važen iu zanimiv je bil podučni govor g. V Simon-a iz Maribora, ki je govoril o posojilničnih stvareh.
(Imenovanje.) Dež. zbor kraujski je danes v tajni seji imenoval za dež. knjigovodjo dosedanjega prvega račuuskega oficijala g. A nt. Prelesnika.
(V Celovcu) je dn3 15. t. m. umrl gimnazijski prof. dr. H. Purtscher (filolog), brat znanega zdravnika za očesne bolezni dr. 0. Purtscherja. Bolehal je že dolga leta.
(»Kako delujejo Slovenci.«) Pod tem naslovom obvestuje predzadnji resnicoljubni »Corriere di Gorizia« svoje lahkoverne Citatelje, da je Slovencem dragocen zaklad vsak slovenski otrok, da Slovenci lovijo v svoje mreže tudi laške otroke. Da bi kdo posvetil po zasluženju »Corriere«-u, s podatki osvetil njegovo resnicoljubje, razkril Lahov nečedna, proti Slovencem naperjena dejanja stekel bi si zaslug za slovenski narod. Zato ponovimo le: kar bi Slovenci brez težkoč*jasno dokazali in s podatki vtemeljili proti Lahom, očitajo namenoma Lahi Slovencem. Škoda nadaljnih besed.
(Toča po zimi.) Dnč 10. t. m. je v Gavlušovicah mjeleškega okraja v Galiciji jela popoludne okoli štirih se vsipati mej gromom in bliskom huda toča. Vsa polja v okolici je precej na debelo pokrila.
(Židje znajo!) Blizu Badena se je pred nekaj dnevi ustrelil v železniškem vozu mlad človek, o katerem se je mislilo, da je žid s Poljskega. Pokopali so ga zato na židovskem pokopališču. Toda kmalu se je dognalo, da je bil dijak-medicinec katoliške vere, po imenu Stanislav Vojciehovski. Židje so zahtevali, naj ga prekopljejo in res so prenesli njegovo rakev na — katoliško pokopališče. Če katoličani kaj jednakega zahtevajo, pa vstane ves Izrael in »humaniteta, ♦ »toleranca« i. t. d. se ponavlja v vseh možnih napevih po listih in zborih, katerim gospodarijo židje.
(Umrl je) v tukajšnji bolnišnici danes popoldne okoli 2 ure učitelj v Kamni Gorici vsled operacije na vratu. Došel je v poudeljek v Ljubljano, da bi mu v bolnišnici prerezali neko bulo, a doletela ga je pri tem neizprosna smrt. N. v m. p.!
(Sv. maša zadušnica) po ranjkem odborniku konserv. obrtnega društva g. J. Bukovniku bode v torek, dne 20. t. m. zjutraj ob 6. uri pri čč. oo. frančiškanih. Da se te črne sv. maše udeleže mnogi člani konserv. obrtnega društva želi	odbor.
(Razpisana učiteljska služba.) V St. Vidu pri Oirknici se bode ondotna jednorazrednica razširila v dvorazrednico, ter se tem povodom razpisuje nad-učiteljska služba s III. plačilnim razredom, navadno službeno doklado in prostim stanovanjem. Prošnje do 28. febr. na c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu.
(Kako se prepričaš, jeli si prav množil?) Malo znano, a jako lahko se je prepričati, če se ni pri množenju velikih številk vrinila kaka zmota. Recimo, da imamo množiti 237.324 s 7539. količina znaša: 1.789,185.636. — Ali je to prav, poskusimo tako-le. Najpreje seštejemo številke multiplikan-dove :2 + 3 + 7 + 3 + 2+ 4=21; te svote §te. vilke tudi seštejemo 2 + 1=3: ravno tako naredimo s številkami multiplikatorjevimi: 7 + 5 + 3 + 9 = 24 in 2 + 4 = 6, sedaj množimo 3X6 = 18 in seštejemo številke te količine: 1+8 = 9. In sedaj štejemo številke količine: 1 + 7 + 8 + 9 + 1+ 8 + 5 + 6 + 3 + 6 = 54. In številke to svote morajo znašati 9; kakor je tudi res: 5 + 4 = 9.
(Iz Sel pri Šumbregu) 14. febr.: Pri občinski volitvi v Dobrničah si je novoizvoljeni občinski odbor dne 13. t. m. izbral enoglasno županom g. Janeza Zupanč ča iz Luže. Za svetovalce pa so bili izvoljeni: Julij Treo, veleposestnik v Mali Vasi; Anton Kužnik, posestnik iz Lokve, Jože Verce, posestnik iz Korita, Jože Ozimek. posestnik iz Sel pri Sumbregu in Matevž Zupančič iz Dobrn č. Izvoljeni so vsi značajni možje; vzlasti zasluži vso čast vrli župan, ki že ednajst let jako marljivo in spretno občinske posle vodi — zato vživa splošno zaupanje. Na Selih pri Šumbregu imeli smo dnč 8. t. m. tudi požar. Jednemu prav trdnemu gospodarju pogorelo je z eno besedo vse — škode je do 5 tisoč gld. a zavarovan ni bil niti za eu vinar. Ko bi vsaj naši poslanci vendar enkrat že skovali postavo, da bi bil vsak kmet prisiljen zavarovati se.
(Iz Cerkelj na Dolenjskem.) Tistega Jurija Oberžana, o katerem ste svojedobno poročali, da je pri Radečah utonil, našli so v Savi pri Krški vasi;
dne 15. t. m. je bil ua pokopališču v Cerkljah pokopan.
(Nemški „schulverein.") Iz C e 1 o v c a , 15. februvarija: Na kratko sem že poročal, da se je ustanovila nova „schulvereinska" podružnica prav pred durmi celovškega mesta, za St. Peter-Zrelec. Kumo-vali so najmlajši ti hčerki mogočne majke Germa-nije znaui Celovški pragermani vitez Hillinger, dr. Luggin, dr. Steinwender in drugi. Pristopilo je k podružnici doslej 39 udov, ki nemške kaše pa tudi še ne bodo zabelili! Kjer se pokaže „schul-verein", tam stopi na plan gotovo tudi neizogibni dr. Luggin. Tako je bilo tudi v Št. Petru, kjer je ta nemški velemož proslavljal zasluge »schulvereina" za — Slovence! Raca, pa ne na vodi, ta jo je pa res zadel! Škoda, da listi njegovega govora ne objavljajo. Biti so morale lepe — čenče! Dr. Stein-vvender je govoril v imenu osrednjega odbora. Druge nesreče ni bilo.	—m—
(V Trnovem na Notranjskem) je 14. t. m. na nagloma umrl g. Matija Kranjc, bivši gostiluičar in mesar, kakor tudi več let izvrstni župan trnovski. Mož je bil resnoben, značajen in sploh pošteujak, da malo takih. Zelul bi vsaki občini takega župana, kafcoršen je bil nekdaj ranjki Kraujc. Bil je dober katoličan, ki je svojo vernost kazal ne z besedo, temveč dejanjsko v zvestem spolnovaniu verskih dolžuostij. Duhovnikom je bil odkritosrčen prijatelj in jih je posebno, kadar se je kaj pri cerkvi na-rejalo, podpiral, in celo sam je večkrat delo nadzoroval. Podružn co sv. Trojice je bil nekdaj z velikim trudom vso prenovil. Bil je kot narodnjak ud družbe sv. Mohorja, pred več leti tndi društvenik »Matice Slovenske" in naročnik ,S!ovenčev". Naj bo blagi mož priporočen posebno duhovnikom, kateri so nekdaj tukaj pastirovali, v blag spomin in molitev.	xy.
(Blisk, grom in sodra.) Pregovor goriških Slovencev veli, da po gromu ni več zime, nadejati se je letos zime le po jeseni in ne več pred pomladjo, kar presenetili so nas v torek večer nenadoma blisk, grom in sodra, oziroma debela toča. Ze v sredo zjutraj bili so pobeljeni bližati hribje. Odzvonilo je zraku soparno - vlažnemu, sedaj imamo krasne pomladanske dneve.
(Mestni vžitninski pazniki v Ljubljani.) Nedavno smo opozorili mestno oblastvo na slabo plačo mestnih vžitninskih paznikov v Ljubljani. Danes dostavljamo še, da tudi za slučaj bolezni ali smrti ti pazniki niso nič zavarovani, kakor je to sploh v navadi za službujoče. Ako je torej tak mož zdrav, z največjo silo in varčnostio shaja s svojimi dohodki. Ni torej skoro mogoče, da bi kaj dal na strau za kako bolezen. Ako pa paznik oboli, nima nobenega prihodka ue za-se, ue za družino. — Želeti bi torej bilo, da bi se tudi v tem oziru mestna občina za paznike ne pokazala kot maloskrbno — mačeho.
(Semnji po Slovenskem od 19. do 24. februv.) Na Kranjskem: 19. febr. v Tržiču, v Lašičah, v Višnji gori; 20. februvarija v Črnomlju, v Gor. Tuhiniu; 24. febr. na Bučki, v Moravčah, v Žubnem in v Cirknici. — Na Štajerskem: 19. februvarija v Braslovčah, v Zgor. Polskavi, v Pišecab, pri Sv. Trojici in v Poličanah; 22 febr. pri Sv. Filipu v Veračah; 24 febr. na Vidmu, pri Sv. Duhu pri Ločah, v Kozjem, v Laškem in v Rogatcu — Na Primorskem: 24. februvarija v Boljuncu in v Cerknem.
Društva.
(Odbor »Slovenskega plan. d r u -š t v a«) prosi prav uljutlno vse dosedanje čast. člane in druge prijatelje slovenske turistike, da bi se sedaj, ko se zopet bliža premili čas veselih izletov v prekrasne slovenske pokrajine, blagovoljno spomnili društva in v prospeh domoljubnega, vse slovenske dežele obsegajočega delovanja njegovega žrtvovali neznatni letni prispevek 3 gld. Novi člani plačajo 1 gld. vsprejemnine. Kdor no zmore takoj celega zneska, lahko plača v obrokih do 1. maja t. 1. Izkaznico o članstvu dobi ud, kadar je uže plačal članarino. Denar je pošiljati: »Slov. plan. društvu« v Ljubljani.
Narodno gospodarstvo.
Deželna kultura.
(Iz poročila poslanca PovSe-ta.)
(Dalje.)
Načrt in proračun je poslal deželni odbor poljedelskemu ministerstvu s prošnjo, da država prevzame 50 odstotkov vseh troškov, ker gre v tem podjetju za vravnavo gorskih voda Ob jednem je razložil
slabo gmotno stanje ondotnih prebivalcev, ki vsled trtnih boleznij in trtne uši že leta veliko revščino trpe, tako, da ni mogoče od njih zahtevati, da bi prispevali takoj v denarjih, ter bi vsekako bilo misliti ua to, da se jim t ta namen priskrbi posojila, katera bi vračali v teku let. Poljedelsko ministerstvo je poslalo vladnega svetnika, tehniškega konzulenta Markus-a, ki je na lici mesta vse prevdaril. Zal, da se glasi Markusovo poročilo manj ugodno, vsaj v tem, da bo ves načrt treba v marsičem predelati. Deželni odbor je izročil načrt s pripombami tehniškega konzulenta deželnemu stavbinskemu uradu v primerno poslovanje. Upravni odsek priznava, da je deželni odbor vse potrebno izvršil in bo gotovo tudi v prihodnje vse storil, da se ta pereča zadeva, ki se kot morska kača že desetletje vleče, konečno v prid vipavske doline povoljno dožene in izvrši. Prav tako je deželni odbor povrnil iz deželnega zaklada znesek 113 gld. 60 kr. k troškom za vravnavo potoka Mo čilnik, katero delo se je že v letu 1884 vršilo in za katero je deželni zbor leta 1884 dovolil 1000 gld. prispevka, pa ne izplačal. Upravni odsek odobruje to izplačilo, ker opravičeno in postavno utemeljeno.
Iz št. 19, 20 in 21 je razvideti, da se sedaj vrše vodopravne obravnave glede v ozemlji in ob Ljubljanici ležečih zemljišč ali stavb, ter da še te niso dognane, zato tudi ni še mogoče bilo izdelati določeni zakonski načrt za osušenje barja. Močvirski zaklad znaša sedaj 96-279 gl. 37l/s kr. Pod št. 21 poroča dež. odbor, da je privolil v izplačanje zneskov 1824 gl. 89 kr. in 714 gl. 83 kr. za razne uradne potrebščine in za vzdrževanje glavnih odtokov. Ker se ta zadeva tako zelo vleče, želeti je, da se trebljenje odtokov in grabnov skrbno izvršuje, katero se bo moralo osobito tudi v glavni strugi potem nadaljevati, ko bode projektovano osuševalno delo se izvršilo.
Pri tej priliki ue more upravni odsek zamol-čati, da obžaluje upiranje interesentov do osnove vodnih zadrug, saj je z velikimi stroški izvršeno zboljševalno, oziroma zagradbeno delo jim v korist le toliko časa, dokler so zgradbe v dobrem stanu. Naj bi le pomislili, da je 6lab oni gospodar, ki zgradi lepo hišo z veliki stroški, pa nič ne stori za dobro ohranitev stavbe, ampak pušča ter zanemarja kritev strehe itd. V malo letih bo imel vso razde-jeuo hišo, vse bo treba z nova napraviti, ako hoče, da se mu. hiša sploh ne zruši. Prav taka je s temi zgradbami. Veliko stanejo, in če se ne ohranijo vedno v dobrem stanu, sčasoma postanejo po vsem slabe in ogromni stroški so zavrženi. Kakor pa dober gospodar vedno vsako malo škodo na strehi hitro popravi, s tem le malo stroškov ima, ter hišo vedno dobro obrani, tako je tudi z vodnimi za-gradbami. Z malimi stroški in malim trudom se dil škoda popraviti; mnogokrat zadostuje delo kratkih ur, da se poškodbe popravijo. Ako pa se ta mala poprava odlaša in zanemarja, zgodi se potem tolika škoda, da jo je le z velikimi stroški mogoče popraviti. Prav zaradi tega je vodna zadruga potrebna in koristna, ker odbor zadruge takoj male poškodbe odstrani. Stroški ne bodo zdatni, ako se bo vedno skrbelo za hitro popravo vsake male nastale poškodbe. Zato želi upravni odbor, da deželni odbor, kakor tudi visoka vlada vse storita v pouk dotičnih interesentov, ter da jih prepričala o veliki koristi in neobhodni potrebi vodne zadruge.
Iz št. 22, 23, 24 in 25 je posneti, koliko je deželni odbor pripomogel k pogozdovanju Krasa in kako to delo vspeva. V minolem letu zasadilo se je 503/10 ha sveta in zato potrošilo 3735 gld. 42 kr., tako da pride za sajenje 1000 sadik stati na 3 gl. 6 kr. Od I. 1888 nasadilo se je 837 ha sveta in zato porabilo nekaj nad 13 milijonov sadik, večinoma črnega borovca.
Pod št. 26 do 30 navedene so podpore podeljene od deželnega odbora za napravo gozdnih drevesnic. Gozdna drevesuica v Novem Mestu je prejela 365 gld., kateri prispevek dajati ua leto se je deželni odbor zavezal le za dobo treh let, ne kakor ie vlada zahtevala za dobo 10 let, kar je vtemeljeno, kajti nadejati se je, d i bo izkupilo za vzgojena drevesca zadostovalo za pokritje nadaljnih oskrbovalnih stroškov.
Za gozdno drevesnico na Kolovcu pri Brdu dovolilo se je 50gl., A. Rovanu za razširjenje njegove zasebne gozdne drevesnice pa 150 gld. Šolskih vrtov je nad 200 in sadnih drevesnic 196. Število je veliko in ko bi vsi res izpolnjevali svojo nalogo, moralo bi biti veliko vspeha. Zal pa, da iz tega poročila ni mogoče soditi o vsem tem, vendar izreka
upravni odsek željo, da v prihodnjem svojem poročilu deželni odbor tudi navede, kateri šolski vrtovi in drevesnice so se kot res uzorne konštatovale. Sadjarski zadrugi v Vipavi podelila se je nagrada 100 eld.
Važno in pomenljivo je poročilo pod št. 36, ki nam daje veselo poročilo, da je visoko poljedelsko ministerstvo sporazumno s finančnim ministerstvom sklenilo, da se stroški za preskrbovauje kraških pokrajin s pitno vodo morejo pokriti iz državnega iz-boljševaluega zaklada, tedaj da se tudi za ta zbolj-ševalna podjetja uporabita državna zakona z dne 30. juuija 1884 in 31. maja 1889.
Vsled tega odloka vis. miuisterstev bo poljedelsko ministerstvo moaln za dobavo pitne vode v naši deželi deliti podporo iz državnega melioracijskega zaklada, kar je ugodno, ker ne bo v to svrho treba posebnega državnega zakona. Iu kakor se iz dose-dajuih izjav vis. poljedelskega ministerstva more soditi, bo vprašanje dobave pitne vode za vse one kraje, ki dosedaj trpe hudo pomanjkanje zdrave pitne vode, dalo srečno rešiti, ker ministerstvo priznava nujno potrebo in je načeloma že sklenilo za vse kraške pokrajine v državi dobavo pitne vode izvršiti. In tako smemo za trdno pričakovati, da se bo to za našo deželo toliko važno vprašanje vspešno izvršilo.	(Dalj« sledi.)
Današnjemu listu priloženo je Vabilo na naročbo jedinega slovenskega znanstvenega in fdo-eofičnega lista „11131S KI KATOLIKna katero še posebej opozarjamo cenjene naročnike in čitatelje.
Telegrami.
Dunaj, 15. februvarija. Popoludne je bila demonstracija brezposelnih delavcev. Ko jih je policija hotela razgnati, odgovorili so: „Kruha hočemo, ker stradamo!" Policija jih je razgnala, zabranila jim pot k namestništvu in nekaj jih zaprla.
Dunaj, 16. februvarija. Upravno sodišče je ustreglo pritožbi praškega mestnega odbora in razveljavilo odločbo namestništva in nje potrditev po ininisterstvu notranjih stvarij, s katero se je bilo prepovedalo češko-nemške ulične napise zameniti s samo češkimi.
Dunaj, 16. februvarija. Namestnik je odgovoril na interpelacijo zastran motenja naprednjaškega shoda v Tullnu po protise-mitih, katere so vodili protisemitski poslanci. Namestnik je naznanil, da so se krivci ovadili sodišču. Vlada najstrožje obsoja slednja posilna oviranja v izvajanju pravice zborovanja. Odločno se bode uprla vsakemu oviranju legalnega izvrševanja te pravice in vselej se bode stvar naznanila sodišču.
Praga, 16. februvarija. Obravnava proti „0mladini" je končana. Razsodba proglasi se v sredo.
Pariz, 15, februvarja. Vojni minister dal je pojasnila o organizaciji brambene moči. zlasti o brambi jugovzhodne meje, katera pojasnila napravila so najboljši vtis.
Rio de Janeiro, 15. februvarja. Začasni vojni minister Galvas je odstopil, ker se je spri z generalom Peixotom. Vstaja napreduje v državi Para no in preti tudi že državi San Paulo. Vstajniki se bližajo Rio de Janeiro. Vsak čas pride do boja. V državi Alagoas je tudi buknil vstanek. Pri tej priložnosti je bilo več ljudij ranjenih. Zaprli so izdajatelja nemškemu listu v San Paulu. Tamošnja trgovska banka je zaprta.
Praga, 17. februvarija. Vrhovni deželni maršal naznanja, da se danes zaključi deželni zbor.
Praga, 17. februvarija. Deželni zbor se je po burnih ovacijah namestniku, po sklepnem govoru vrhovnega deželnega maršala, ki je naglašal, da je to zasedanje bilo naj-plodovitejše dosedaj, zaključil s slavaklici na cesarja.
Žadar, 16. februvarija. V deželnem zboru je bilo prvo branje arlresnega predloga poslanca Ljubica o zjedinjenju Dalmacije s Hrvatsko. Ljubič je predlagal, da bodi takoj drugo branje. Klaic je nasvetoval, da se voli odsek sedmih članov, s čimur je bil
zadovoljen tudi Ljubic. Klaičev predlog se je vsprejel z 22 hrvatskimi glasovi proti 12 italijanskim in srbskim. Tigari je predlagal, da naj ostane Dalmacija v cislitvanski državni zvezi, ali ta predlog se ni niti odseku izročil. V adresni odsek so se izvolili štirje zmerne, dva radikalna člana hrvaške stranke in jeden Srb.
Dunaj, 17. februvarja. Trgovinski minister je dovolil Schlesinger-Goriani-ju, Jerši-novcu, Savinscheggu in Sukljetu, da začno pripravljalna dela za železnico iz Novega Mesta ali s Straže preko Črnomlja ali Metlike do deželne meje.
Dunaj, 17. februvarja. Da se določi program delovanju zbornice poslancev bode v sredo posvetovanje, katerega se udeleže ministerski predsednik, predsednik zbornici poslancev in načelniki klubov.
Kiel, 16. februvarija. Na novi oklonnici „Brandenburg" počila je parna cev. Štiri-deset ljudij je bilo takoj mrtvih, deset pa ranjenih.
Helsingfors, 17. februvarija. Od obrežja se je odločila ledena skril, na kateri je bilo 500 žensk in otrok. Obrežni prebivalci si prizadevajo, da ponesrečencem pripeljejo hrane. Upajo, da jih rešijo._
Popolnoma svilene tiskane foularde
od 85 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baž) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 lir. do gld. 11*65, gladko, progasto, prižssto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, na-či tov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr, dopisnice 5 kr. v Švico.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(10 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curihu (Ziirieh). (16-1)
Želodec se ohrani zdrav z rabo p.emorane tinkture za želodeo. Naro ila sprejema lekarna Piccolijeva v Ljubljani.
1 steklenica velja 10 k>'.	584 1 10-6
Umrli Hia
14.	februvarija. Cecilija Mohorč, posestnikova hči, 5 let, Gruberjeve ulice 3, croup.
16. februvarija. Justina Lercher, knjigotržca vdova, 79 let, Valvasorjev trg 2, oslarelost. — Karolino Ašer, uradnikova vdova, 691/. leta, Gledališke ulice 1, plučnica.
16. februvarija. Franc Pečeuik, paznikov sin, 23 dni, Poljanska cesta 49. oslabljenje. — Frančiška Ulčar, delavčeva hči, 14 mesecev, Dunajska cesta 35, hudi kašelj. — Marija Vidmar, gostija, 76 let, Pred prulami 27 kap.
V bolniSnici:
15.	februvarija. Anton Podlipec, ubožec, 74 let, oslabljenje.
V vojaški bolnišnici:
14. februvarija. Anton 2agar, vodja žandarmerijske po-
I Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš preljubi soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod
Mihael Planinšek
posestnik in meščan, ustanovitelj in častni predsednik vojaškega veteranskega društva Nadvojvoda Albreht v Ptuju, častni član mnogih drugih veteranskih društev itd.
danes ob 1/49. uro predpoldne po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 65. letu dobe svoje preminol v Gospodu. | Truplo nepozabnega pokojnika bode v nedeljo, dnž 18. t. m., ob 5. uri popoldne v lastni grob k počitku položeno.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
I	Have pia anima !
| PTUJ, dnč 16. februvarija 1894.
Frančiška Planlnšek, soproga. — Edmimd, Evald, sinova. — Ema poroč. Zallek, hči. — Emil Lllek, kr. zem. profesor gimn., zet. — i	Emlca, Vlado, unuka.

Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, prija- $ teljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsega- P mogočnemu dupadio našega ncpozabljivega soproga, S oziroma očeta, gospoda	gu
Andreja Jekovca, |
učitelju, v Kamni Gorici,
po kratki, mučni bolezni, previdenega s svetimi za- ra kramenti za umirajoče, danes ob s/4 na 2. uro po- I poldan poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb bode v ponedeljek, 19. t. m. ob 3. uri 9 popoldne iz deželne bolnišnice k sv. Krištofu.	j|j
L j u b 1 j a n a, dne 17. februvarija 1894.
Marija Jekovec, Ciril, Marija, I
soproga.	otroka.	8
102	Mesto vsake druge objave.	f|
4odstotna zastavna pisma gallškega zemljlško-kreditnega društva. Za nalaganje kapitalov imajo zastavna pisma največjo važnost, ker pripravljajo vedno novo gradivo, ki vsaj deloma zadovoljuje vedno naraščajočo na-lagalno potrebo. Z gotovostjo se lahko računa, da 4odstotna zaslavna pisma, ko zopet padajo obresti, dosežejo pari-kurz, in je priporočati za nakup papirje, katerim se kurz more še povišati, in taka so 4odstotna zastavna pisma gališkega zemljiško-kreditnega društva. Ta zastavna pisma se morejo tudi zaradi tega priporočati, ker imajo vse lastnosti nala-galnih papirjev prve kvalitete.	90 (2)
KATOLIŠKI SKLAD.
staje, 31 let plučna jetika.
Za ,katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n.
domoljubne gospode nastopne darove: Ignacij Okorn, župnik v Senožečah ..........gld. 10 —
Alojzij Puc, župnik v Hrenovicah	„ 10'— Martin N e m a n i č , kapelan v
Hreuovicah................„ 10'—
»Poštena družba" v Vranji Peči	„ 6-— Rok Merčun, nunski katehet v Ljubljani, mesečnino za september oktober, novembt-r, december 1893
iu januvarij 1894 ............„ 10 —
Frančišek Kepec, duhovnijski
oskrbuik na Cešnjicah pri Kamniku	„ 10'— Nekateri udje bublianskega „Kat.
polit, društva" v Češnjicah ...	„ 2'— Neimenovan domoljub s Koroškega 4 kroue............„ 21—
Janez H o f s t e 11 e r, čast. kanon k, župnik tu dekan v Postojini. poslal je zbirko 271 kron, katero so daroval : . .........
Neimenovani ............„ 100'—
Josip Brešar, kapelan v Postojini	„ 5"—
Janez Lesar, kapelan v Slavini	„ 10' — Janez Škerjauec, župuik v
Vremah..................„ 10'—
Jožef Lukanec, duhovnik v pok.
v Matenji Vasi..............„ 10-—
Anton Antončič, ekspozit ua
Eazdrtem, 1 krono.......—.50
Jožef Kosec, vikar v Novakah
pri Cerknem ua Goriškem ...	„ 10"— Vincencij Stubelj, vikar v Gaberji pri Aidovščini na Goriškem, II. donesek z željo: „Deus det in-
crementum!" ..............„ 5-—
Avguštin Šinkovec, kapelan v
Žužemberku, mesečnino za jan. 1894	, 5"— Dr. Janez Jauežič, profesor bogoslovja v Liubliani, mesečnino za
januvarij 1894 ........ 5 —
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, dn<$ 28. januvarija 1893.
Josip	Šiška,
tajnik „izvršujočeg» odseka'.
Tujci.
14. februvarija. Vri Maliču: Josip vitez Savinscheg, c. in kr. stotnik konjiče; Karolina Nisel, zasebriea; Ohme, Kahn, Goldstein. Gottlieb, Linhart, Schmilt, z Dunaja. — FUrth iz Budejevic. — Tuta iz Trs"a. — Pirner iz Cerolina. — Sclnvab, komisar, iz Postojine. — Moosbru™er iz !nomo<ta. — Koslet iz Hrastnika. — Taučer iz Beljaka. — dr. Schlesinger iz Novega Mesta.
Pri Juinem leolodveru: Rostocher iz Trsta. — Kozjek z Dunaja.
Pri 'bavarskem dvoru: L. Hein. zasebnik, z Dunaja.
Vremensko »poroi-ilo.
Ii	""
Cas
opazovanja
Stanje
Ve ter
I 7 '.i zjut. 16 a n. pop. 'J : zvue.
zrakomera I toplomeru ' t mm j po Celzija j_
=71-59-8" """—6 8 ") vzh:
739-7	3 4 1
740-4	-0 6
3 g
Vreme £ ^ |
jasno oblačno
0 00
Srednja temperatura 0 9 , za 15" nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 17. februvarija.
	gl. | kr			gl-	kr.j
Pšenica, m. st. . .	7	65	Speh povojen, kgr. .	—	64
Rež, .....	5	90	Surovo maslo, ,. . j	—	78'
Ječmen, .....	6	—	Jajce, jedno . . .	—	2n:
Oves, .....	6	65	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	7	—	Goveje meso, kgr. j	—	64!
Proso. „ . . .	5	50	Telečje „ „ . 1	—	54
Koruza, „ . . .	5	40	Svinjsl-O „ „ .	—	60
Krompir, „ . . .	2	14	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, takti. . .	13	—	Piščanec ....	—	60
Grah, „ . . .	16	—	Golob.....	—	20
Fižol, .....	9	—	Seno, 100 kgr. . .	3	20
Maslo, kgr. . .	! 1	—	Slama, 100 „ . .	2	87|
Mast, „ . .	_	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	70
Špeh svež, „ . .		58	„ mehka, 4 „ „	4	so
-ms.

103 1
Iiožjast.
se ozdravi, ne da bi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor nuj se pošljejo na: 604 20-11
,Office Sanitas', Pariz, 20 Ooulevard, St. Michel.
£č] n
N
M
;a *olUlm> t>la«r«> g ag as ag
n
K
-a
migati
BI
na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovi liišl)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvare, madraoe od 16 gld. do 40 gld.. madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr.. pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	28 (12—3)
Kij
1X3 Niijniijo cene E!

u
j? sa
a t*
■H
® A
-M —	o
« t	-S
0	u	«
w	=
1	—»	■—
f-H ^	_
pQ a,	c
:2 ®	®
x»	m
(fl »30	W
w —	N
o> g	~
S®>	S
©	®
a. m
M o	2
—	cl
£
s:
K-1 S*
GLAVNO SKLADISTE
___—■—naičistfje lužne
K1SELINE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.)	nostjo.	51 4
Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
asa i^taEBteaB&ajEBBssaaaaBBEisBBsaBasi SSBE a!
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej eeni.
104
+
Ivan Kregar, t
izdelovatclj cerkvenega orodja in posode
<wri czs iua J
v Ljubljani,
»4* Poljanska cesta št. 8 J^tmŠk *
«4*	poleg Alojzijecišča	^IšSIP^"
*$* dovoljuje si opozarjati veleč, du- ISiCf^^p^^lfi
hovščino, cerkvena predstojništva ^^ in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno
pasarsko delalnico i
zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom *Y* po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in J načrtu.	*T*
JPvizualna pisanja so na razpolago.
Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto, J
*T
Ob okrajni cesti v lepem kraju Artič v okraju Brežice na Štajerskem ležeča
hiša,
z gospodarskim poslopjem in 3 orali njiv in travnikov,
v kateri je že več let bila gostilna in se točil) žganje, se proda.
Popraši nai se pri Lennardu del Cott u | v Brežicah.	99 3—i

MATIJA HORVAT,
čevljarski mojster,
^ v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32,
L^J priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v fe] obila naročanja raznovrstnega
i §
katera izvršuje cen6, pošteno, iz zanesljivo trpežnega f^1 bla<ja in po zahtevi od najfinejše do najprostejše pfcj oblike.	16 12-2

Podpisani priporoča velečastltl duhovščini in slavnemu občiustvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe,
614 10—9 gospodom trgovcem
voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v škatljah po 5 kg h leg 50 iu 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno.
Zaloga in prodaja
tfsr brinja in brinjevca
liter gld. 1*20, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek.
Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
svecar in lectar, trgovina z medom i voskom,
Ljubljana, Gledališčne ulice 10.

Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si občinstvu tvrdka
Fr. Šiške dediči
Marije Terezije cestri št. 6 v Ljubljani.
S*"" Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni.	81 6-3
SkuŠena redilna štupa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-
hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti, slabo prebav-]ja; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo _ več mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr . 5 zainotkov z rabilnim Davodom samo 2 gid.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog: > mehurjih na nogah itd. Steklenica z r abilnim Snavodoin vred stane le M gld., 5 steklenic samo " gld.
Ta zdravila za živino se dobijo v
203 39
f^ifeoplafi
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s j/»što razpošiljajo.



SCT V. zvezek:
OVESTI
■ AID REJ KAL Al
je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v ^Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni"
v Ljubljani.
Dobe se še II., III. in IV. z rezek.

Previdnost!
1 626 24—3
Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Sladlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo.
Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni in zdravi Kuthreinerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedlne pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik.
Tudi ki»t. dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo. 3 Vzemite le bele originalne zavitke s |A«itl|riki 9I1M' f podobo gosp. Kneippa in z imenom ■ailllll vIHt^I •

f dk roman jacobi, i
"j|j	zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,	[|1
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi	f^j
►J umetne zobe in zobovja. M
"J	Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako LTi
ustno bolezen.	T^j
► «	0 rdi nt lil od !). do 12. ure dopoldne in o(l 2. do 5. ure popoldne. — W
[Al Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od [Al ^ !). do 10. ure dopoldne.	78 (1) ^
^ Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se slavnemu p n. občinstvu za dosedaj izkazano mi zaupanje priporočam se tudi nadalje velečastiti duhovščini, stavbinskim mojstrom in drugim naročnikom za naročila
pleskarskih in likarskih (161
katera bodem vselej solidno in po najnižjih cenah izvrševal.
Z odličnim spoštovanjem	^
Frančišek Bončar, R
pleskarski In likarski mojster, ^
W 89 3—3	na Rimski cesti št. 9.	^
•i 3
\


Jožefa Cotman-a vdova
priporoča svoj
100 12-1
na Bregu št. 6 v Ljubljani
ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni.
9C
Tovarna cerkvene oprave.
Premovaua	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdelovalnimi paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Franc ISriickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpraviluejši
obliki.	54 26—2
\
4°/0 zastavna pisma gališkega
zemljiško-kreditnega društva.
Ti papirji so
90 10-2

\
o
N _
dI P I

Cerkveni paramenti.
I

Podfosfornasto-kisli
apneno - železni sirup
prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunajl.
Ta že 22 let i največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/.nani in priporočani prani sirup raztaplja ■lez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pfit, daje slast do Jedi. pospešuje prebavljanje in reuilnost, telo jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici He.r-babnyievega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po posti 20 kr, ve« za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
■išsssasn svarilo!
pojavlja;o pod jednakluii ali podobnimi ime ii. a so vendarposvoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od naš ga originalnega 22 let obstoječega pod-i fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva nai te sorej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zravon stojeda oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo ceno, niti z druziml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	599 20—11 97 6 20
Osrednja razpoši>jalnica za provinniie: na Dunaju, lekarna ,,zur Barmherzigkeit" JULIJA HERBAB-NY-ja, Neubau Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarniearji: V Ljubljani J, Svoboda. Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoczy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Colju; J. Kupfer-schmied, Baumbaehovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler Ant. Mizzam. lekarničar. P. Prodam. M, Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmund): E. Miiller: v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacber.^ .1. Ko-metter, A. Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v bt. Vidu: A. Reichel; na Trbi/.u ; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo. E v. Leutenburg. P Prendim: M. Ravasini; v Beljaku . P. Sctholz. dr. B. Knmpf; v Crnomlji, J. Blažek: v Velikovcu: .!. Jobst : v VVolfsbereu : J. Huth.

najboljše vrste za nalaganje denarja.
Dajo :
Popolno davčno svobodo, svobodo fatl-ranja, sposobnost za kavoijo in pupilarno varnost.
Gališko zemljiško kreditno društvo
obstoji od 1811. leta in je pridržana cesarju izvolitev guvernerja, ki je vodi.
Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotečna vrednost gld. 253'33.
Ta zastavna pisma so torej najboljša za nalaganja kapitala.
Izplačevanje kuponov in izžrebanih papirjev vrši se pri nas brez provizije in stroškov.
Menjarnična delniška družba
„Mercur" L, 10.
&>.IU.liU5 HERBABljV
|| Velika zaloga vina. |;|
■3
u
■ H
a ®
<—<
M
<u -t->
ta >
d
o>
<u -d
cd
a
B a
'c?
o u h
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik.
v Gorici, Via Municipio št. 8,
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo	. , 598 16—13
dobro vino
belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in naihoijše blago. linam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re-foško" v steklenicah iz 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto.
9» H
O
n<
Natorni istrijanski črni teran.
M K	* **
- Avgust Mate ^
čevljarski mojster
«v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4 ■
priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v obila naročanja raznovrstnega
mr obuvala, *
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše ' oblike.	40 6—5
^♦f^f.f.f.f.f.f.f.f.fifif.f^ Objava.
Krize v Novem Yorku in Londonu
L niso prizanesle evropski celini in je velika tovarna |za srebrno blago prisiljena, vso svojo zalogo brez • vsake odškodnine delavske moči. Pooblaščen sera iz-"vršiti to nalogo in pošljem slednjemu nastopne stvari proti odškodnini gld. 6'60 in sicer :
C komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent-srebrnih vlilo
iz jednega komada; C kom. amer. patent-srebrn. jedilnih žilo 12 „	., „ ka vinih „
1 komad amer. patent-srebrna zajemal -nica za juho;
1	komad amer. patent - srebrna zajemal-nica za mleko;
2	kom. amer. patent-srebr. kuplo za JaJoa 6 kom. angl. Viktorla čašio za podklado, 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad oedilnik za čaj ; 1 komad najfinejša sipalnloa za sladkor
44 komadov vkupe samo gl. 6-60.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gl. 6"60. Američansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na	56 (3-3)
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, katere mu ne b bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno ženitno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra
A. Hirschberga
naDunaji, II , Rembrandtstr. 19 — Telefon št. 7114.
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se pošlje svota naprej. Čistilni prašek zraven 10 krajoarjev. Pristen le z zraven natisneno varstveno znamko
(zdrava kovina).
Izleček iz pohvalnih pisem.
Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892.
Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu VVurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti.
Jožef Forst, župnik. 22 5—3	Ouisca, dne 20. decembra 1893.
Vaše blagorodje! .... upam, da bodem ravno tako zadovoljen z novona-ročeno garnituro, kakor sem bil lani.
Z velespoštovanjem Henrik Kodum, postajni vodja. Ouisca (na Primorskem.)
VABILO
na
19 m OllCH
»Vzajemno-podpornega društva"
registrovane zadruge z omejenim jamstvom,
ki V> o ti e
diič 21. februvarija 1804 zvečer ob 7. uri
v dvorani katol. društva rokodelskih pomočnikov
v Poljskih ulicah štev. 10. Dnevni reci:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Odobreuje zapisnika prvega občuega zbora z dne 21. februvarija 1893.
3.	Volitev dveh overovateljev zapisnika za drugi občni zbor.
4.	Poročilo uradnega \odje gosp. Jos. Prosenc-a o računskem zaključku za leto 1893.
5.	Dopolnina volitev članov ravnateljstva.
Vizitniče
priporoča 11.
6.
7.
8.
5 namestnikov v nadzorovalui svet.
76 3-3
Volitev 10 članov in Premeinba prvil. Slučajnosti.
Ljubljana, dne 31. januvarija 1894.
Ravnateljstvo.
Opomba: Vsled § 18 bode občni zbor glede na spremembo pravil sklepčen, ako bodete zastopani dve tretjini vseh članov. Po § 19 alinea 2 šteje vsak delež jeden glas, vendar ne sme niti član. niti pooblaščenec oddati več nego 10 glasov.
Voliti bode skupaj 9 članov in sicer 7 vsled izžrebanja (izžrebani člani ravnateljstva smejo zopet voljeni biti), enega člana vsled resignacije in jednega vsled smrti.
Izžrebani so bili sledeči ravnateljski člani gg.: Andrej Zamejic, dr. Franc Papež. Franc Petrič, dr. Vinko Gregorič, Andrej Kalan, dr. Ivan Janežič in Franc Oblak.
606 vi ne kaš'jate več, če rabite 20"12
|(aiserjeve prsne bonbone
ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hripavost, prsni in plučnl katar. - Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp
Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu.
I
L#j
Velečasti.i duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana ftA svojo izvorno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno
mr cerkveno obleko n
dalje krasno in trpežno izdelane
■J. mašne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera,
« zastave, baldahine iu banderčke pred sv. R. Telesom. |
g!	Razno blago za cerkveno perilo, istotako že izgotovljeno, kakor: albe, I
Ji,	koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. 'ttl Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo ifc'
I	in prenovljenje starega cerkvenega orodja.
I
V zalogi imam tudi pasarske oerkvene izdelke, n. pr.:
jI monštrance, svetilnice, križe, svečnike, kelilie, lestence itd.
ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno mogoče nizkoj ceni.
I"	Velespoštovanjem	624 12—11
ANA HOFBAUER v Ljubljani.
i

Štev. 1243.
92 3—2
Razglas.
Služba potoval« očitelia za vinarstvo n Kraojsta
razpiše se z letno plačo 800 gld. in z letnim pavšalom za potne stroške v znesku' 400 gld.
Učitelj mora stanovati v Ljubljani in je podrejen deželnemu odboru. Njegove dolžnosti določujeta službena potrodba iu službeno navodilo.
Prosilci, ki morajo izkazati, da so z dobrim uspehom dovrš>li vinarsko šolo v Klosterneuburgu in da so v govoru iu pisavi vešči slovenskega in nemškega jezika, naj svoje prošnje z dokazili o starosti, o študijah in o dosedanjem službovanju vlože pri deželnem odboru
do 28. februvarija t. 1. Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 3. februvarija 1894.
5*
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
n r n r , 620 26-io
na Dunajski oesti v LJubljani,
priporoča svojo zalogo -vseli vrst
ar žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih nr
in le dobre do naifineiše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žspnih nihalnih, sttnskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Pojprave se dobro in soliduo Izvršujejo.
Pri zlatem drž. jabolku.
J. Pserhofer
Zum goldenen Reichsapfel.
Balzam za ozeDijine j. rsernoierja, ± luuuen *<j vijo 65 kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripavosti, krčevitem 50 kr. — Ameriška maža za protin, 1 lonček 1 gld 20 kr. —
tenju n6g, škatljica 50 kr.. s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. —
lekarnar na Dunaju, L, Singerstrasse 15.
Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljloe imenovane, so
staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge teca izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljioa u 15 krogljloami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštDine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld 40 kr.,' 5 zavojev 5 gld. 20 kr.. 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo izreono JZŠT Pierhoferja kri čistilne krogljice "ŽJS, in gleda na to. da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v 3SJT rudeči "S3S barvi. Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s franko pošiljat-
hripavosti, krčevitemu kašlju itd., J stekl.
Prašek proti po-Balzam za gušo,
r^IlTon 40' kr"s' franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praike kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarski prašek, proti kašlju itd., 1 škatlja 35 kr.. s frankovano pošiljatvijo 60 kr. - Tannochinin-pomada J. Pserhoferja, nojboljše sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld, — Univerzalni obliž prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr., s s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol A. W. B u 1 r i c h - a , domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu-in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe.
Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzatjem.
Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi	825 12—8
■v Ljubljani pri Gr. TMecoli-ju.
Solidno, zložne
močne In čudovito cenene
stole
rsake rrst« ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz lapojenega masivnega lesa.
k Verbio-a
v Bistri,
poŠta Bororuica.
(230 52-42)
))

mmk društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: I Podružnica za Ogersko:
Dunaj, Mastrasso 1, Pošta, Franz-Josofplatz
v hiši društva.	| št 5 in 6, v hiši društva.
Dmštvena aktiva dne 31. decembra 1892 .........frankov	125,305.151
Letni dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1892 ....	„	22,840.056 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
d3bi društvenega obstanka (1848).....• . . .	„	271,905.620
V zadnji osemnajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za	„	125,732,050 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb....................„	1.853,916.605
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predlog« daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
435 (12-6)	pri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3 b.
Zaloga in zavod za izvršitev civilnih is duhovniških oblek za pMto duhovščino
„pri rudečem križu"	623 52~9
Viljema iksinla
IV., VValtergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28
priporoča za pomlad in poletje 1894:
in
ter rodovniško obleko za
kot: Havelock, vrhne suknje , duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
blrete,kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
iftenes (allar
JSjSr Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. 3AE	Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno.
D u 11 a j s k a borz a.
Dne 17. februvarija.
Papirna renta 5*, 16* davka Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta 4% avstrijska kronina renta, 2J0 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld. .......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.) .......
Cesarski cekini ...	• •
Nemških mark 100 .
98	gld.
97	.
120	.
97	„
998	.,
361	„
125	,
9	n
5	„ 61
kr.
Dnč 16. februvarija.
80	,	j Ogerska ziata renta it
05	.	! Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .
40	„	i 4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld.
_	15% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. ,
--	„	] Državne srečke 1. 1864.. 100 gld. . . .
40	"	i Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. bank« 4%
94	.	i 4% kranjsko deželno posojilo.....
as	i Kreditne srečke. 100 gld.
St. (Jenois irečke. 40 gld.
117 gld. 50 lu.
95 148 159 197 98 97 195' 70
9o
50
50 60
4% srečke dunajske parobrodne družbe i Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. j Rudolfov« irečke. 10 gld.
j Salmove »račke, 40 gld.....
! Waldsteinov« srečk«. 20 gld.
j Ljubljanske srečke......
1 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 irld. j Akcije Ferdinandove nt. želez. 1000 g L st v j Akcij« jtune želemice, 200 gld. sr. . .
Papirnih ribeljev 100
144	gld.	— kr,
18	.	60
22	.	50
72	.	-
48	.	—
24	.	-
156	.	—
2910	.	—
108	.	25
134	.	25
jgjT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
9*
Ktaijaraična dstoltfca dražba
M E Bft C U
UVolIzBile it. 10 DvsuJ, fUnkMutimu 74 B.
_______v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o karanih vrednostih vseh špakultcijskih vrednostnih
papirjev in VMtnl tvMI m doMgo kolikor je mogoče Tisočega obrekovanja pri popolni taraosti g0~ nnloioBlk glamlc.