Glasilo Socialistične /veze deloTnega ljudstva ža Podravje »Tednik« izhaja pod tem skrajSa- nirn unenom od 24. nov 1961 da- lje na predlog Obfrmskih odborov SZDL Ptuj m Ormož — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bautnan — HredrnStvo tn uprava Ptuj, Lac- l?ov8 a — Tel. 15« — St tek ra- kuna: NB Ptuj 604-l»-«03-72 — Tiska 6asoiplsno podjetje »Marl- Oorskl tisk« — Rokopisom ne vra- čamo. — Celoletna naroCnlna za tu2«mstvo 1259 ta Inozemstvo 2N)0 din Št. 5 PTUJ, 5. febroarja 1965 din 25 Letnik XVIII. 3 VI. občinske konference ZKS v Kidričevem ODPRAVm MORAMO NESKLADNOSTI IN NESORAZMERJA Na VI. občinski konferenci ZKS Ptuj, ki je bila 30. januarja 1965 v dvorfini v Kidričevem, je bilo v referatih sekretarja občinskega komite- ja ZKS Janeza Kostanjev ca, predsednice občinske skupščine Lojzke Strop- nike ve in v diskusiji izrečeno priznanje tistemu delu članov in organiza- cij ZKS v občini, ki je v očeh obfionov vredno spoštovanja in posnemonja, ker zagotavlja napredek in uspeh v naporih občinske skupnosti kot ce- lote, v raznih delih občine, v kolektivih gospodorski,h orgrinizacij, zavodov in ustanov, v organizacijah in društvih, družinah in pri posameznikih. Na drugi strani pa so bili delegati iz osnovnih organiza- cij ZKS in gostje opozorjeni na vse tiste nepravilnosti, nevar- nosti, škodljive pojave in škode, neskladnosti, nesorazmerja in nespravljivosti s smislom resolucij VIII. kongresa ZKJ in s prizadevanji večine delovnih ljudi, da bi dosegli napredek in izboljšanje na poti, ki nam jo je nakazal VIII. kongres ZKJ, v enakem navdušenju ter soglasnosti pri delu, kot je bila vse dni na kongresu pa tudi na konferenci v Kidričevem. V tem smislu je tudi sestavljena resolucija VI. konference ZKS ob- čine Ptuj. Konrerence so se udeležili po- leg 125 delgatov in članov ko- miteja v imenu okrajnega ko- miteja ZKS iMaribor član sekre- tariata okrajnega komiteja Sto- jan Požar, ivan Bratko, direk- tor Drža\nie založbe Slovenije, ki ga poznajo Ptujčani ivot uglednega političnega in druž- benega delavca, Slavica Zemljič, borka NOV in višji oficir JLA ter Sonja škorjančeva, članica Občinskega komiteja ZKS Ptuj. Konferenci je predsedoval Vlado Vrečko, v delovnem pred- sedstva pa sta bila tudi Anja Planinčeva in Maks Jabločnik. Prav prisrčna je bila gesta pio- nirske organizacije Kidričevo, ki je poslala po svojih 13 dele- gatih (8 deklic in 5 dečkov) na- vzočim pozdrave in šopek na- geljčkov ter najboljše želje, da bi koristili sklepi te konferen- ce nadaljnjemu vsestranskemu razvoju v občini. Enotnost se je pokazala na konferenci poleg vsebinskega dela še pri volitvah članov ob- činskega komiteja (23), kontrol- ne komisije (5) in revizijske komisije (5) ter delegatov za V. kongres ZKS (12). V občinski komite so bili iz\'oljeni z malo razliko ali pa brez razlike v številu glasov: Feliks Bagar, Branko Šračko, Jakob Butolen, Miran Glušič, Maruša Grabrijan, Maks Ja- bločnik, Franc Klemenčič, Janez Kostanjevec, Milan Lacko, Mi- lan Krajnik, Stanko Lepej, Janko Mlakar, Anja Planine, Aleksander dr. Poznik, Lojzka Stropnik, Sonja Škorjanec, Jo- že Štebih, Franc Tetičkovič, Ivan Težak, Franc Tomanič, Zdravko Turnšek, Nada Zadra- vec, Anton Žagar; v kontrolno komisijo pa: Katica Carli, Mi- lena Kralj, Janko Vogrinec, Vinko Zigman, Karel Žmavc, in v revizijsko komisijo: Jože Bel- šak, Jožica Hrašovec, Jožica Go- bec, Ignac Murko in Franc Vo- da. Na VI. kongres ZKS bodo od- šli kot delegati ZKS iz ptujske občine sledeči: Stane Bizjak, Katica Bračko, Ivan Bratko, Jože Pridi, Miran Glušič. Maks Jabločnik, Franc Klemenčič, Janez Kostanjevec, Milan Lac- ko, Anja Planine, Franc Toma- nič in Angelca Zibema. Z utemeljenimi ugotovitvami je uspelo na konferenci pred- očiti članstvu ZK, kako odaovor- no ie delo organov družbenega in delovnega samoupravliania, I ki pomagajo skupno z občani ! nositi velik del skrbi in odgo- j vornosti za pravilno gospodarsko in kadrovsko ter ostalo politiko v občini, od katere pričakuieio občani samo najboljše, izraženo v pravilnih odločitvah, sklepih, odlokih itd. Utrditev gospodar- stva, skrb za kadre, za njihove stanovanjske in delovne razme- re, za njihov delovni učinek, na- grajevanje po uspehih, za Izbolj- šajnje življenjske ravni, so cilji, ] ki jim nasprotuje nešteto subiek- I tivnih in objektivnih težav, ne- skladnosti, nasprotij in nesoraz- merij, ki Dreizkušajo še tako aktivne ljudi v naši skupnosti na pravilni politični poti in jih vle- čejo v malodušje, iz katerega si mnogi težko pomagajo. Ni čudno, če ugotavljamo v neka- terih organizacijah ZKS nede- lavnost, nezainteresiranost za kopico problemov, kritizerstvo in omahljivost. Nasprotno vsemu temu zahteva sedanja stopnja razvoja sposobne, razgledane, odločne in vztrajne ljudi, ki so opora in zgipd vsej svoji okolici, zlasti naj bodo to člani ZK, če so gospodarji položaja, sicer pa so brez moč, in vpliva na svojo okolico. V takih pogojih je tudi razumljiva nezainteresira- nost mladih ljudi za članstvo in delo V osnovnih organizacijah ZK. Majhno število novospreje- tih članov najboljše dokazuje in zaskrbljuje Ob uspehih mladih ljudi bi morali biti ponosni na mladi rod, ki spoznava, da mo- rajo sčasoma preiti skrbi in bre- mena nanj, da se mora znajti v današnji svetovni in domači si- tuaciji in da jo poskuša obvla- dati in jo postopoma izboljševati, seveda ob danih pogojih, ki jih ne smemo podcenjevati Na njih so vse pridobitve NOV in bi po- menila njihova slabitev težko popravljivo politično in ostalo škodo. Referata Janeza Kostanjevca in Lojzke Stropnikove sta bila sgrajena na realnih postavkah, brez olepševanja in prikrivanja česarkoli. To je podkrepilo važ- no ugotovitev, da smo se v 20 irinuiih let povzpeli s stopnje ekonomsko slabe in zaostale ob- čine na stopnjo srednje razvite občine, ki bo morala še mnogo storiti, da bi se povzpela še višje in da bodo v njej zadovoljni tudi tisti občani, ki so še danes v marsičepi prikrajšani. Predsednica občinske skupšči- ne Lojzka Stropnikov a je napo- vedala za vsa področja v občini skrbno varčevanje z družbenimi sredstvi, omejitev novih investi- cij, povečano skrb za šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo itd. Varčevalna služba in vloge ob- čanov, zlasti oročene hranilne vloge, bodo lahko v veliko po- moč skupnosti pri reševanju naj- važnejših problemov V kolektivih in na vaseh se ljudje dobro zavedajo, da ne re- šujejo vse proizvodnje samo stroji, temveč tudi kadri in da ne narekuiejo podružabljanja zemlje samo plani Kmetijskega kombinata Ptuj in KZ v občini, pač pa vprašanje obdelovanja zemlje in preživljanja starih in onemoglih občanov, ki ne more- jo sami obdelovati zemlje in se preživljati. Neštete skrbi za naše delovne ljudi, ki se začnejo pri dojenčkih in se nadaljujejo do starčkov, nosijo pečat sedanje (N»e in se nahaja na čelu vsega naprednega. V sedanjih pogojih zk je važno in bistveno, da fKDspešeno deluje v pogojih samoupravljanja in v sistemu delitve po delu. Prejšnje opera- tivno reševanje družbenega dela ZK danes v sistemu delavskeoa in družbenega samoupravljanja več ne ustreza vsakdanji praksi. Družbeno delo opravljajo samo- upravni organi, komunisti se v njih pojavljajo kot nosilci soci- alističnih progresivnih stališč. Komunisti delujejo individualno s svoio ideino sposohnnctjo in z zavestnim prepričevanjem. Referat sekretarja Občinskega komiteja ZK občine Ormož Draga Pintariča je nakazal vrsto po- manjkljivosti, slabosti in proble- mov, ki se pojavljajo pri delu nekaterih komunistov v občini. Tako pri nekaterih osnovnih or- ganizacijah ZK in članih ZK pre- vladuje mnenje, da družbeni or- gani rešujejo vse družbene prob- leme in zadeve ter zakaj bi se v nje vmešavala Zveza komuni- stov. Konferenca je dala odgovor na nerešeno vprašanje, s čim se nkvarjaic člani ZK in n^n^v- ne organizacije. To je bila ena izmed precejšnjih nejasnosti. V | osnovni organizaciji ZK se mora j član ZK ideološko izgrajevati,' zavzemati se za napredna stališča In aktivno delovati v družbenih organizacijah in v samoupravnih organih. Ni takega vprašanja, ki ne bi moglo biti predmet raz- pravljanja v ZK. saj je poobla- ščena razpravljati o tem. Zadnji čas nekatere osnovne i organizacije ne razpravljalo več o pomembnih vprašanjih, kot so: delitev dohodka, osebnih dohod- kov, ne r-»zpravljajo o statutih in (Nadaljevarge aa &, suaiu, < Drago Pintarič strnil 2 >T e D N I K« — petek, 5. febrmnrja 1965 btran Občanom moramo zagotOTiti, da bodo o vsem pravočasno in pravilno obveščeni Obiavliamo diskusijo Osnovne organizacije ZKS >Ptuj- ski tisk« Ptuj, pripravljeno za Občinsko konferenco ZKS z dne 30. januarja 1965. Ker sta diskutirala tudi delegata Branko Gorjup in Franc Tetičkovič okrog tega vpraša- nja, ne s stališča pravilne politike v občini do tega \7)ra- šanja, temveč iz prakse ob sedanjih pogojih, smo dali gle- de na mnogo prijavljenih diskutantov in na odmerjen čas za diskusijo delovnemu predsedstvu konference napisan tekst naše diskusije. Prav je, da so tudi občani seznanjeni z zahtevo naše organizacije ZKS po pravilni politiki do sredstev za ob- veščanje, ki edina lahko zagotovi, da bo dosežena v celo- ti javnost dela državnih organov, organov družbenega sa- moupravljanja, organizacij in nosilcev javnih funkcij. Besedilo diskusije se glasi: Pred tako važnim in vplivnim forumom, kot je občinska konfe- renca ZKS, ne gre toliko za vpra- šanje izkušenj v upravljanju v posameznih delovnih organizaci- jah, ki so namenjene za informi- ranje javnosti, v našem primeru pri Tedniku, glasilu SZDL za Podravje, za občini Ptuj in Or- mož; Ptujske tiskarne Ptuj in Ra- dia Ptuj, za vprašanje njihovih problemov, uspehov in težav, tem- več gre bolj za politiko občinske- ga komiteja Ptuj, občinske skup- ščine Ptuj ter občinskega odbora SZDL Ptuj do obveščanja obča- nov in do sredstev, ki služijo te- mu namenu, z» politiko do celote, ne pa do posameznih delov. Ob vprašanju politike do obve- ščanja občanov moramo nujno ostati predvsem pri tem, kakšno mesto sploh pripisujemo informi- ranemu občanu v naši skupnosti in kakšna zagotovila dajemo ob- čanom, da bodo zares pravočasno in pravilno obveščeni o dogajanju v naši občinski skupnosti, da bo- do lahko v svojih organizacijah in društvih prispevali svoj delež k pravilnim stališčem. Dober namen vseih občanov je prav gotovo od- praviti določene težave in zago- toviti potreben uspeh. Prav goto- vo so zanimiva njihova stališča in sprejeta skupna stališča članov organizacij, ki jih morajo spozna- ti širši fofumi, ki zbirajo stali- šča osnovnih organizacij in naj- širše javnosti ter vplivajo z nji- mi na nadaljnji družbeni razvčj z akcijami po sprejetih sklepih in resolucijah. Gotovo je imela občinska skup- nost najboljši namen, ko je odo- brila po svojih predstavniških in upravnih organih nekaj sredstev za informiranje javnosti, ko je ustanovila lokalni Tednik, pozneje še Ptujsko tiskarno in nazadnje še Radio Ptuj. Torej je takrat po- litično pravilno ocenila važnost obveščanja občanov, ko je storila prve korake za osnovno zagoto- vitev te možnosti. r>osedanji ob- stoj Tednika. Ptujske tiskarne in Radia potrjuje, da so se vsak zase v javnosti uveljavili in da niso bile nobene težave tako moč- ne, da bi jih onemogočile v dejav- nosti. Sedanja stopnja razvoja na- še skupnosti zahteva že nekaj več kot samo obstoj in delovanje na- vedenih, Tednika, Ptujske tiskar- ne in Radia, kakor se znajdejo in kakor si pač pomagajo z razume- vanjem teh ali drugih faktorjev, namreč zahteva zagrotovilo za kva- litetnejše javno delovanje, ki bo dostopno in jasno vsakemu obča- nu, ki bo lahko iz njega zvedel za najvažnejše dogodke na območju občinske skupnosti, za vse vzroke in vplive na dogajanje ter na vse perspektive in odločitve, na uspe- he in težave. Zal ne moremo ob sedanjem sta- nju trditi, da smo s pravilno po- litiko v tem pogledu zagotovili občanom, da bodo o vsem pravo- časno in pravilno obveščeni. Sred- stva za obveščanje še niso vse. Ta predstavljajo le tehnični del mož- nosti, da se doseže z njimi namen. Glede na sedanje stanje sredstev tudi ne moremo trditi, da kažejo na pravilno politiko možnosti nji- hove krepitve in izpopolnjevanja na pravilen nivo. Iz zaključnih računov Tednika, Ptujske tiskarne in Radia za 1964. leto bomo najlažje ugotovili, da njihova sredstva v skladih niso nikakšna zagotovila za krepitev in izpopolnjevanje sredstev za obve- ščanje. Torej že s tehnične strani ni zagotovil, kaj šele iz kadrov- ske. V istem času, ko zahtevamo za vsako odgovornejše delovno mesto v proizvodnji in drugod visoko, višje in srednje kvalifici- rane kadre, se zadovoljujemo da dela pri sredstvih za obveščanje, pri Tedniku, pri Ptujski tiskarni m pri Radiu le nekaj ljudi, od katerih nikdo ne zahteva visokih kvalifikacij, niti nobena od nave- denih organizacij ne more zagoto- viti svojemu kadru, da ga bo da- la izšolati do stopnje, ki se v osnovi zahteva. Oblikovanje javnega mnenja ne more in ne sme biti prepuščeno samo ljudem, ki imajo nekaj zna- nja in dobro voljo, ki si prizade- vajo nekaj razumeti, prepisati ali posneti na magnetofonski trak. ker se s tem občani več ne zado- voljujejo; ti pričakujejo mnogo več, da bi bili pravočasno in pra- vilno obveščeni, da bi spoznali mnenje in stališča soobčanov, da bi jih primerjali s svojimi in da bi lahko po svojih organizacijah in društvih formirali svoja skup- na stališča kot osnovo za demo- kratične odločitve. Pravilna politika do obveščanja občanov, kot ga zahteva resoluci- ja VIII. kongresa ZKJ, zahteva to- rej mnogo več razumevanja poli- tičnih in ostalih forumov naše skupnosti do sredstev in kadrov za informiranje občanov. To vpra- šanje bi moralo tudi na tej kon- ferenci najti rešitev za bodočo po- litiko do obveščanja v ptujski ob- činski skupnosti, do tehničnih možnosti in do kadrov, ki jim na- ša skupnost zaupa to nadvse od- govorno javno nalogo. Dosedanje delo Tednika, Ptujske tiskarne in Radia kaže najboljšo voljo ob da- nih možnostih storiti vse, kar skupnost od njih pričakuje, ven- dar le do določenih meja, čez ka- tere si noben od teh kolektivov sam ne more pomagati. Ob dosedanji ppavilnd politiki do vseh sredstev za informiranje javnosti, ne bi smelo sedaj priha- jati do vprašanja, ali naj poiščejo sedaj sami skupno rešitev za iz- boljšanje nadaljnjih možnosti v združitvi in zakaj je ta ali drugi za združitev pod določenimi po- goji. Pri politiki za zagotovitev i sredstev za obveščanje ne bi sme- ! lo priti sedaj do vprašanja, kaj obeta enemu ali drugemu zaključ- ni račun za 1964. leto, temveč bi , morali ugotavljati veliko zaintere- I airanost političnih in upravnih ter ! ostalih forumov, zlasti pa kolek- tivov Tednika, Ptujske tiskarne in Radia, da bi svojo skupno nalogo obveščanje občanov čim boljše opravili in da ne bi predstavljala nikakšna združitev za enega ali drugega oviro za nadailjnji razvoj. Visoko in višje izšolan, tudi za de- lo pri tisku in radiu sposoben ka- der v občini se v urejenih pogoj'ih na tem področju ne bi izogibal možnosti zaposlitve pri tisku ali pri radiu, obratno z veseljem bi jo sprejel in bi lahko po svojih najboljših močeh koristil skupno- sti pri formiranju naprednega javnega mnenja. Političnim organizacijam je za- gotovljeno nemoteno delovanje z določenim odstotkom Članarine na dohodek članov in s primernimi dotacijami, medtem kO so odvisna njihova glasila, ki optavljajo dnevno ali tedensko važno nalogo, od uvidevnosti le tistih ljudi v občini, predvsem v gospodarskih organizacijah in pri občinski skupščini, ki v glavnem razumej-o namen obveščanja občanov in po- men sredstev 7>a obveščanje jav- nosti. Zamislimo si, kako bi bilo, če bi morali občinski komite ZKS, občinski odbor SZDL In občinski sindikalni svet obiskovati kolek- tiv za kolektivom in mu dopove- dovati, da so tudi sredstva, ki jih potrebujejo za nemoteno delo, v službi socialistične skupnosti in da je pač potrebno razumeti, da naj vsakdo zanje nekaj prispeva itd. Ob tolikem številu občanov, kot jih ima naša občinska skup- nost in ob sredstvih, ki jih pora- bimo Za politično delo. morajo bi- ti še sredstva, da bi lahko obve- ščali v občinski skupnosti občane o vsem napredku, o delu, proble- mih in težavah. Današnja konferenca bi morala skleniti, da bo bodoča politika do obveščanja občanov vsaj dohitela, če že ne more prehiteti današnje potrebe obveščanja in da se bo v bodoče bistveno spremenil odnos do sredstev za informiranje obča- nov ter do pridobivanja novih ka- drov, ki delajo s temi sredstvi. IV. poglavju uvodnega dela in temeljnih načel ustave je v zad- njem odstavku zagotovilo obča- nom o pravilnem obveščanju ob- čanov v sledečem tekstu: »I>a bi mogli občani uresničeva- ti samoupravljanje in druge svoje pravice, «e zagotavlja javnost dela državnih organov, organov druž- benega samoupravljanja, organi- zacij in nosilcev javnih funkcij In USTVARJAJO POGOJI, DA JE OBCAN VSESTRANSKO OBVE- ŠČEN TER USPOSOBLJEN ZA OPRAVLJANJE DRUŽBENIH ZADEV.« Ob opori na ta načela ustave je tudi v naši občini nujna in možna taka politika do obveščanja, ki bo ZAGOTOVILA p6goje, da bo dosežena JAVNOST dela in da bodo občani vsestransko obvešče- ni, ker le taki so potem usposob- ljeni za opravljanje družbenih zadev. Komisija za sklepe s te konfe- rence bo nujno morala upošteva- ti tudi bodočo politiko dO obvešča- nja, sicer navedena načela usta- ve v naši Občini ne bi doživela iireftničenia ih rtarrt«>iTiji. SRH^ - RLEN DIVJEGA LOVCA za divjega lovca ni lo^vopusta in usmiljenja g? divjadi, ta cesta kazniva dejanja bo tre- ba str02je obravnava. Letošnjega 25. januarja ob 13.30 je divji lovec Jože Curin IZ Vodranec 30. ustrelil v gozdu Sf ^ bližini hiše Marije Plohi in Martina Lukmana sr- no. Ustreljeno srno je namera- val skriti v apneno peč ob robu gozda. To je vedel Martin Luk- rnan, ki je kmalu po dveh stre- lih prišel v gozd. Tam sta se dogovorila, kje bosta očistila srno. Lukman je srno odnesel na svoj dom. Curin pa jo je odri in kožo sežgal v štedilniku. Med ostalim sta se tudi dogovorila, kako si bosta razdelila meso. Srno bi si razdelila na polovi- co, če ne bi pr^ prišli uslužben- ci postaje LM Ormož, ki so pod posteljo skrito srnino meso za- segli. Med zaslišanjem je bil Curin precej zakrknjen in je le posto- poma pojasnjeval kaznivo deja- nje na osnovi konkretnih doka- zov. Divji lovec Jože Curin se se vedno izmika in noče pove- dati, kje ima skrito lovsko pu- ško. Doslej je bilo na območju lovske družine Kog večkrat sli- šati streljanje divjih lovcev in tamkajšnji lovci so se upraviče- no pritoževali o škodi v lovišču, ki so jo povzročali nepovablje- ni gostje. Curinu tega res ni bilo potreb- no storiti, ker je posestnik z 10 hektarji zemlje in s-posoben za vsa dela. V tem primeru gre uslužben- cem nostaje LM Ormož vse pri- znanje. P. M. Pfuj TRZNE CENE POVRTNINE IN SADJA v ptujski poslovalnici »Povrtni- ne« (pri Magdi) Cvetača 250, kumare sveže 450, ohrovt 120, paradižnik 395, peter- šilj 200, por 120, solata endivija 240, zelje sveže 80, zelje radeče 120, zelena 100, redikev črna 70, ajdova kaša 400, ječmena kaša 160, česen 350, čebula Ila 110, krompir 55, korenček 90, pesa rdeča 100, papriika vložena 216, kumare vlo- žene 365, koruza 85, pšenica 88, proso 120, fižol tetovec 230, fižol prepeličar 250, fižol cipra 250, fi- žol enobarvni 280, fižol mešani 180, repa kisla 80, zelje kislo 100, Radenska 1/1 60, slatina Donat 1/1 60, grozdje nam. JUS I 330, jabol- ka la 170, orehi jedrca 1600, slive suhe 390, hružke suhe 220, banane 350, limone 290, mandarine 350, pomaranče 300, smokve odp. 340, grappefruit 200, paradižnikove tu- be 100, Radgomski biser 1/1 640, vino rdeče 1/1 260, vino belo 1/1 320, vino rdeče 2/1 6.50, vino belo 2/1 820, jajca 34, med 380, sir 1240, vrečke papir 340 dinarjev kilo- Diskusija zaradi dis- iiusije? Na zboru občanov, ki je bil v zadnjih dneh v ptujski občini, je beseda nanesla na naš lišt, točneje, neki bivši ptujski poli- tični funkcionar je spregovoril o rezultatih ankete, ki jo je pred nekaj meseci izvedel Občinski odbor SZDL Ptuj o ptujskem radiu (22 vprašanj v anketi), o našem listu (5 vprašanj) in o televiziji (4 vprašanja). Podatki iz ankete, ki še nana- šajo na naš list, nam v nobe- nem pogledu niso v sramoto: iz nje izhaja, da bere naš list 78 % prebivalcev občine, kar je v primeri z drugimi lokalnimi listi, ki jih bere po rezultatih republiške ankete le 23 % pre- bivalcev (podatke je navedel omenjeni funkcionar), kar lepo. Tudi vsi ostali podatki iz ob- činske ankete (ki pa uredniške- mu odboru ni povedala nič no- vega) so za list ugodni. O vsem tem v listu nismo nameravali pisati. Toda če je ta diskutant poleg podatkov iz ankete obrav- naval tudi svoje mnenje o listu, smo bili prisiljeni^obvestiti jav- nost z bistvenim iz ankete, v kateri je prišlo do izraza javno mnenje v občini. Sedaj pa k oceni omenjenega diskutanta. Po naštevanju po- datkov iz ankete je nadaljeval: »Bolj važna je vsebina, pred- vsem pa to, kaj bralcem v Ted- niku ne ugaja: na prvem me- stu je uvodnik, to, kar je vzeto iz drugih časopisov, razne rekla- me in oglasi, ki jih je preveč, mnogo je pripomb na slabo slo- venščino, na to, da so poljudno- Zgodovinski sestavki preveč splošni, premalo konkretni iz posameznih krajev; bralci v Tedniku najbolj pogrešajo kme- tijske nasvete ter izvirnost in aktualnost itd., itd.« In še en- krat se je vrnil na naštevanje Tednikovih slabosti, ki so zrasle na njegovem zelniku: y>.. .da je preveč vesti iz občinskih orga- nov, političnih organizacij, ob- činske skupščine, da je torej komuniciranje precej enostran- sko, od zgoraj navzdol in da bi se morala rubrika bralcev raz- širiti na polovico Hštd.« Ponovno poudarjamo, da veli- ka večina teh trditev ne izhaja iz ankete, ker v njej ni bilo to- zadevnih vprašanj. Ker pa so bile javno povedane, terjajo ja- ven odgovor. Začnimo pri prvi trditvi: sbralcem ne ugaja uvodnik, to, kar je vzeto iz dru- gih časopisov.« Za tiste, ki se razumejo na časopise, je uvod- nik tisti sestavek na prvi stra- ni nekega lista, ki načelno ob- ravnava najaktualnejši pro- blem. Uvodnika v tem smislu v »Tedniku«, ne objavljamo, tem- več je naš uvodnik vsakikrat sestavek o konkretnem najaktualnejšem dogodku na območju lista. Glede na to predvidevamo, da je bil v nje- govi diskusiji mišljen zunanje- politični pregled. Ta pregled piše zunanjepolitični urednik Večera, ugleden mariborski no- vinar Srečko Panič, posebej za nas list. Kdor uspe dokazati, da je le ena vrstica iz tega pregle- da od nekod prepisana, naj to stori, če more. »... razne reklame in ogla- si,« pravzaprav preseneča, kako je mogel tO izustiti, ker mu je dobro znano, kčliko sredstev je pribavil glasilu SZDL, ko mu je bila dana v tem pogledu mož- nost in dolžnost; »... mnogo je pripomb na slabo slovenščino,« o tem pre- pustimo besedo ptujskim slavi-^ tom (njihovo mnenje bomo objavili prihodnjič); »...da so poljudno zgodovin-\ ski sestavki preveč splošni, pre-\ malo konkretni iz posameznih krajev« — ali ni ta trditev ne- koliko »preveč splošna«, da bi o njej lahko razpravljali? »... bralci v Tedniku najbolj pogrešajo kmetijski' nasvete ter izvirnost in aktualnost«; po podatkih ankete, ki jo je obrav- naval, in iz podatkov uprave li- sta izhaja, da berejo »Tednik«. v največji meri delavci in usluž- benci in po tem kriteriju se iz- bira material za list. V tej tr- ditvi gre boli za »izvirnost in aktualnost«. O izvirnosti ne bo- mo govorih: ah ne bi bilo bo-\ Ije navesti sestavke, ki so bili \ od nekod prepisani? V listu je vse izvirno, razen literarnih se- stavkov, ki jih izbiramo izpod peresa znanih piscev po določe- nih kriterijih. j Tako ostane še očitek na »afc-' tualnost«. Ali nam niso odgovo- rili in ne odgovarjajo tisti od- stotki o bralcih, ki her/>io naš list? Uredništvo PTUJCANI IN OSTALI OBISKOVALCI PTUJSKIH FOLKLORNIH IN KARNEVALSKIH PRIREDITEV (V NEDELJO, 28. FEBRUARJA 1965), PRAVOČASNO SI PRISKRBITE MASKE, KONFETE IN PAPIRNATE TRAKOVE RAZNIH BARV, DA SE BOSTE LAHKO PO- KAZALI V SPREMENJENI PODOBI IN DA BOSTE SPUŠČALI Z OKEN KONFETE IN TRAKOVE PO GLE- DALCIH IN JIH TAKO SPRAVLJALI V DOBRO VOLJO. PAPIRNATI TRAKOVI BODO TAKRAT POMENILI VEC KOT PUSTNO ŠALO, IN SICER PRISRČNO PRIJATELJ- STVO Z LJUDMI, KI JIH BOSTE SPLETLI V SVOJ TRAK FOTO ZAPISEK živo mejo pred bolnišnico v Ptuju vsako pomlad lepo obrežejo Kaj moramo vedeti v zvezi z volitvami? Evidentiranje Kaj pomeni evidentiranje kan- didatov. Ce je to samo drugi iz- raz za kandidiranje, čemu potem taka nedoslednost pri rabi poj- mov? Zakaj ne bi ostali kar pri pojmu kandidiranje, ki ga ljudje že razumejo? Treba je pojasniti, da široke ak- cije za razvid možnih kandida- tov, katere nosilec je Socialistič- na zveza, ki priteguje še druge organizacije, društva in organe samoupravljanja, ne smemo za- menjavati s kandidiranjem. Evi- dentirati možne kandidate za vse skupščine (občinske, republiške in zvezno), ne pomeni, da s tem že postavljamo kandidate. To je v resnici javno kadrovanje. S sode- lovanjem najširše javnosti si bo- mo ustvarili pregled nad kadri ne le za potrebe skupščin, temveč tu- di za' druga področja družbene-de- javnosti. Tako postaja izbira-ka- drov čedalje bolj- obj-ektlvizirana. To nai zagotovi, da se bomo pri vodenju kadrovske politike opi- rali na širše kadrovsko zaledje, kakršno ustvarja sistem samo- upravljanja. To razbija zaprtost kadrovske politike. O tem, ali. ima kdo potrebne kvalitete za oprav- ljanje določene javne družbene funkcije, naj ne ooioča ozek krog ljudi, temveč najširša množica delovnih ludi. Da ne bi bilo evidentiranje ka- drov stihijsko, morajo biti ves čas prisotne družbenopolitične or- ganizacije, ki se morajo z demo- kratičnimi metodami boriti za to, da bodo ocenjevali ljudje možne kandidate po socialističnih krite- rijih. To se pravi, da bo treba oceniti, koliko se je človek, ki ga nameravajo evidentirati kot mož- nega kandidata, uveljavil v sa- moupravljanju in v družbenopo- litičnih organizacijah ter kakšne so njegove osebne kvalitete. »Ali bodo uporabljali iste kri- terije, ne glede na to, ali gre za občinsko ali pa republiško oziro- ma zvezno skupščino?« Pri evidentiranju bo seveda treba upoštevati, ali gre za občin- sko ali pa republiško oziroma zvezno skupščino. Kriteriji mora- jo bili vendarle nekoliko raz- lični. Delo v skupščini terja od poslanca prav gotovo večjo druž- beno razgledanost. Medtem ko le mogoče kandidirati v občinsko skupščino tudi človeka, ki si bo šele pridobil družbeno veljavo, je potrebno, da je republiški ali zve- zni poslanec že družbeno uvelja- vljen. »Kdo pa bo zagotovil ustrezen sestav skupščine?« Pri vodstvih Socialistične zveze 50 volilne komisije, ki ob sodelo- vanju skupščinskih komisij za vo- litve in imenovanja organizirajo javno obravnavanje vprašanj v zvezi s predlaganjem kandidatov. Volilne komisije pri Socialistični zvezi niso mesto, kjer se odloča, pač pa je njihova naloga, da usklajujejo predloge možnih kan- didatov s potrebami, kakršne iz- virajo iz nalog in strukture skup- ščin. Zakaj je to potrebno? Pred- i^sem zato, ker je treba imeti pred !)čmi tudi potrebe skupščin glede na njihove naloge, ki so vsestran- ske in ki izvirajo z vseh podro- iii družbene dejavnosti. Ce ne bi upoštevali . tega in bi izbiranje icandidatov prepuščali naključju, bi se lahko zgodilo, da sestav ;kupščin ne bi ustrezal njihovim nalogam. Tako bi se utegnilo zgo- diti, da v ?kupsčinah ne bi bila ustrezno zastopana nekatera pod- ročja. kot na primer znanstveno- raziskovalna dejavnost ali visoko šolstvo. Ko' bi po'tem skupščine sbravnavale probleme s teh pod- ročij, bi se pokazalo, da ,to obra- vnavanje ni dovolj kvalitetno, m kakor pravimo, kvalificirano, ker v poslanskih klopeh ,pač ..ni ljudi, ki bi lahko izčrpno, in kvalitetno seznanjali skupščine s problemi in težnjami v teh' dej"avn6stiH.'Prav tako je treba tudi upoštevati to, da bo sestav skupščin tudi po spo- lu in starosti ustrezal doseženi »Volilne komisije bodo torej su- mirale rezultate evidentiranja?« Volilne komisije ne bodo le su- mirale rezultatov evidentiranja, ampak bodo ugotavljale tudi eventualno neusklajenost med evidentiranimi možnimi kandidati in potrebami skupščin. Zaradi tega bo možno, da bodo volilne komisi- je v nekaterih primerih tudi sa- me predlagale možne kandidate, seveda javno v postopku eviden- tiranja. »Kakšna bo vloga skupščinskih komisij za volitve in imenovanja v fazi evidentiranja?« Skupščinske komisije za volitve in imenovanja, katerih dejavnost mora biti tudi javna, seveda, ne bodo javljale potreb skupščin ta^ ko, da bodo navajale imena ljudi, ki naj bi bili izvoljeni v posamez- ne zbore. Tako tega sodelovanja ne kaže pojmovati, kajti to bi po- menilo kmitev samoupravne pra- vice volivcev m delovnih, ljudi. Ljudje bi se potem upravičeno vpraševali, zakaj prav Janez, če pa ima tudi Peter take kvalitete, kakršne so potrebne skupščini. Potrebe skupščin tudi ni mo.2o- če ugotavljati na pamet, ampak je treba analizirati, kako je delovala skupščina, kakšno je bilo delo po- slancev oziroma odbornikov itd. Na ta način bo mogoče ugotoviti, ali je sedanji sestav skupščine ustrezal ali pa bi ga bilo treba spremeniti, tako da bi vključili vanj več delavcev — neposrednih proizvajalcev, mlajših kadrov, žensk in kadrov, ki delajo ' na področju znanstvenoraziskovalne- ga dela in visokega šolstva. Na koncu naj še enkrat pono- vimo, da evidentirani možni kan- didati še niso veljavno sprejeti kandidati. Kandidatura za odbor- nika in poslanca je veljavna šele tedaj, ^ je sprejeta na zboru vo- livcev oziroma zboru delovnih lju- di in potrjena od občinske volilne komisije. Evidentirati možne kan- didate, to pomeni napraviti si raz- vid nad vsemi kadri, ki imajo (po javno sprejetih socialističnili kri- terijih) pogoje Za opravljanje od- govornih družbenih funkcij. Izmed 2videntiranih možnih kandidatov je treba opraviti še ožji izbor, kar je naloga volilnih komisij pri i/odstvih Socialistične zveze m predvsem seveda volivcev samih. Volivcev na zboru volilcev oziro- na zboru delovnih ljudi pripada sončna odločitev, kdo izmed evi- dentiranih bo sprejet za kandida- ta. Razvid nad kadri, kajti vseh evidentiranih možnih kandidatov le bo mogoče kandidirati, pa nam DO rabil še kasneje, ko bomo iz- birali ljudi za druge Odgovorne družbene funkcije. (Po »Kako volimo?«) Dobrota je sirota Doma sem ob cesti Trnovska vas — Ptuj in sem glede na to ie marsikaj doživel Težko H; 1'^se opisal, posebno tisto, kar .«.e dogaja v zimskem ča^u, ko so :este slabe in so okvare na vo- dlih bolj pogoste. Vsak, ki ima cakšno smolo v bližini, pride k neni po prvo pomoč. Rad poma- :)am po svojih močeh, vendar »e ie že večkrat zgodilo, da sem za jslugo bil še oškodovan. Zato b; ^ tem pismom opozoril ti-:. :jci šoferja, ki je vozil v noči 22 rie- :embra preteklega leta iz C^ k /enjaka proti Ptuju o.sconi ivLomobil MB 119-77,. in ki z.i- ■adi okvare motorja ni mogr-l lalje.-Temu sem posodii vc:i:igp., Id ga je potem vlekel tovorpi^K ^A 43-7'9 v Ptuj. Bilo b^ po.^Tno, :e b mi šofer verigo vrn:]. iVf o ti A \ (1 Sfran 3 »TEDNIK« — petek, =>. februarja Stran 3 KIDRIČEVO Proizvodni pkin Te dni so sveti proizvajalcev delovnih enoi TGA sprejemali toličiinski plaji oroizvodnje za le- to 196^. Po preolog^u bi naj pro- ir^edli: glinice po baverjevem poistopku 90.000 ton, aluminija v obeh elektrolizah 35.000 ton, afnodne mase 20.150 ton, 14.500 trvn zlitin in 20.910 čistega alu- minija. Za delovno enoto ener- pRtike predviideva predlog pla- na proizvodnjo 481.000 ton pare, 57.500 kub. m plina, 1.280 ton katrana, fenola 130 ton in 18.000.000 kwh električne ener- gije — in še usnierjevalnica 594 GWV. Sveti proizvajalcev so o prodloženoni obširno raz- pravljali. V DE glinice je bila r&r. prava živahna, ker je še ved- no mnogo težav in motenj v tehnološkem postopku, ki pa bo- do verjetno kmalu odpravljene. Plan 90.000 ton glinice je svet proizvajalcev so^rlasno sprejel in s tem prevzel nase zahtev- no in odgovorno nalogo. Moloma mast in neodgovornost Je zimski čas. ki prinaša mno- go neprijetnosti in težav pred- vsem kar se tiče cest, ki cesto povzročajo nevšečnosti kolesar- jem in pešcem. Beseda je o ce- sti, ki vp/e cesto Ptuj—Prager- sko s cesto Ptuj—Lovrenc sko- zi naselje Kidričevo. Po njej se vozi in hodi veliko zaposlenih v TG.\. Ce^ta ic namreč ^ako poledeneli in gladka, da hodi po njej človek v popolni nego- tovosti in strahu pred padcem. Pasanti npravičeno vprašujejo, kdo Jo odsrovoren za oo^ipanje te ceste, ki ie bila doslej po- sipana le enkrat pa še to bolj za reklamo, kakor za varnost. Za omejitev izostankov Vsako leto zasledimo v poro- čilih HTV. kakor tudi v mno- gih drugih podatke o izpadih delovnih dni. ki povzročajo pre-I cejšnjo gos.podarsko škodo. Ker smo o pomanjkljivostih, ki so nastale po uvedbi 42-urnega de- lovnega tednika v TG.A že po- ročali. si danes nekoliko oglej- mo sribanie izos'tankov od dela T letu 1964 in primeriajmo to z letom 1965, ko še ni bilo skraj- šanega delovnega ča5ta. V letu 1964 je v kolektivu znašalo po- vprečno število zaposlenih 1859, v letu t965 pa le 1782, iz česar je razvidno, da je število zapo- slenih poraslo za 2,18®'». Števi- lo izostankov z dela je {K>raslo v minulem letu za 0,28* o. Naj- več izos^tankov odpade na bol- niški stalež. Bilo jih je 22.671 delovnih dni. Pri rednih dopu- stih je opazen padec za 0,50 ®/o. Ce bi izpadle dni preračunali v denar, bi postalo še mnogo bolj jasno, zakaj se je treba ener- gično boriti proti izostankom z dela. V poslovanje po novih orga nizacijskih shemah se bo vsak iz- pad občutil mnogo bolj kot do- slej, zato Ik) nujno potrebno spraviti izostanke na minimum. Za čim|»refšnjo strokovna izobrazbo Delovne enote v TGA. ki so že sprejele ocene delovnih mest po tabelarnem delu pravilnika o delitvi osebnilj dohodkov, so se posvetile sedaj vprašanjem stro- kovne izobrazbe. Gre v glavnem zato, da se člani kolektiva, ki nimajo strokovne izobrazbe, pa ^ so na delovnih mestih, kjer je j kvalifikacija pogrebna, vključi-' jo v tečaj izobraževalnega cen- tra, da bi čim prej pridobili ustrezno kvalifikacijo in s tem večji OD. Toda posamezni čla- ni kolektiva še vedno ne more- jo razumeti, zakaj bi morali v tečaj, saj še vedno smatrajo, da bi jim polkvalifikacijo morali priznati že zaradi tega, ker so že pač nekaj 1et na teb delov- nih mestih. Tako pojmovanje ni škodljivo Ic njim samim, ampak s tem odvračajo tudi druge, ki Se vedno kolebajo med eno in drugo možnostjo, čeprav jim ie jasno, da imajo le en izhod do boljših osebnih dohodkov. Novi pravilnik jih je postavil pred čisto določeno dejstvo in se te- mu ni moč izogniti, kot ie bil to primer v prejšnjih letih. Delegatski sistem V tem mesecu se bodo nričeli r>bčni zlxiri sindikalnih pododbo- rov, pozneje pa sindikalnih po- družnic. Občni zbori bodo letos prvič po delegatskem sistemu tudi v pododborih, ker ie vsied dela v izmenah in skraišanega delovnega časa skoraj nemogo- če izvesti občne zbore z vsem članstvom. -ko. V spomin Prelogovemu očetu Nenadoma ie odš(;l od nas, ka- kor tedaj, ko so ga maja 1941 odpeljali nemški geslupovci. Toda takrat smo vsi upali i« ve- rovali, da se bo vrnil zopet ^do- mov po zmagi nad sovi-ažnikom. In takrat se je res vrnil, sedaj pa se^je poslovil za vedno. Franc Prelog iz Zagojič je bil znan kot napreden kmet in ne- umoren družbeni delavec. Takoj po prvi svetova- vojni, iz katere se je vmiJ kot Maistrov borec, ga najdemo pov.sod tam, kjer je bi- la potrebna pridna roka in ne- sebično delo za bolj.še življenie delovnih ljudi. V veliki meri je njegova zasluga, da so kmalu po prvi svetovni vojni bile usta- novljene hranilnica in poi-ojil- nica v Gorišnici. kmetijska za- drug;? v Močkanicih. vinsrska zadruga v Ptuju. ga5il=ko druš- tvo v Zago.jičih itd. Uspehi nje- govega enainštiridesetletnega dela na polju zavarovalništva tudi niso izostali Hitro po Hitlerjevem vdoru v našo domovino ga je okupator izgnal z družino v Srbiio. Tam se je. kot naveden državljan vključil v^ narodnoosvobodilno gibanie že leta 1941. kjer ie ne- umorno delal vse do /.mage. Mf^d vaščani. kamor je bil pre- selien, je bil zelo priljublj-^n in spoštovan. Po vrnitvi na svoi dom se je z vso vnemo lotil dela za obno- ■^t) porušene domovine i.T ga 'i.o- pet najdemo v ovvih vrstah bor- cev na vseh področjih gospodar- skega in di-užbenega živl.^eriia. V teh letih je nekajkrat oprav- l.ial funkcijo predsednika kme- tijske zadruge, bil je odbornik v oHA^nskem l.iud.-kem odboru Goršnica, član čebelarskega Gnri^nica. S=-«lskega društva Zagojiči, član odbora PtK itd. Ves čas pa je F>oleg vsega tega vestno oprav- ljal p-rvsle zastopnika DOZ-a. S svojo dobroto, velikimi iz- kušnjami in stalno pripravlje- nostjo pomagati vsem in vsako- mur. si je postavil lep spomenik velikega delavca in lx)rca za n^an-odek njemu tako drage lii- karije. Juršinci Krajevni problemi pred zborom volivcev v Juršincih v nedeljo, 31. januarja, je bil v Juršincih zbor volivcev. Obravna- vali so precej problemov in zadev. Predvsem je šlo za tolmačenje dela občinske skupščine v -minu- lem obdobju, dalje za volitve po- slancev in odbornikov. S strani prek 300 navzočih va- ščanov je na triinpKjlurnem zboru bilo tudi precej kritike na račun zanemarjenih krajevnih cest in prekratkega ordinacijskega časa zdravnika v juršinski, sodobno opremljeni ambulanti. Vaščani so zahtevali, da se čimprej za stalno namesti zdravnik v Juršincih. V ta namen naj ostane prazno sta- novanji v bloku, kjer je že sta- noval zdravnik. Največ kritike je bilo izrečeno na račun dimnikar- ske službe, kajti le-to smatrajo vaščani ponekod za nepotrebno. Predvsem je slabost v tem, da pridejo dimnikarji točno ob času k vsaki hiši, ko ie potrebno pla- čati delo, ki večkrat ni bilo oprav- ljeno. Poseben problem je tudi regulacija Pesnice in njenih pri- tokov. Vaščani kritizirajo planer- je, ki so si izmislili toliko po- stranskih pritokov. Škoda ni samo zaradi uničenega zemljišča, tem- več zaradi tega, ker voda kljub vsemu ostaja na travnikih, ker ni izkopanih drenažnih jarkov. Tudi glede mostov je precej godrnja- nja, ker jih Vodna skupnost ne namerava postaviti, ampak napra- viti le nekakšne globinske preho- de z utrjenim dnom. Vprašanje ževja, v jeseni, pozimi ali spo- mladi, ko je odjuga. Kako bodo čez prehode vozili kmetovalci s konjsko ali govejo živino? S tem ljudje ne soglašajo. Na zboru vo- livcev so ocenili za nepravilen predlog Občinske skupščine Ptuj, da se območje Juršinc prenese v drugi proizvodni okoliš. Glede tega zahtevajo volivci točnejše analize oziroma, da ostane to ob- močje kot doslei v tretjem oko- lišu, Vaščanom je v imenu obč. skup- ščine odgovarjal odbornik Ivan Kaučič, v imenu dimnikarskega podjetja pa direktor. Prvi je ore- cej nadrobno razložil to in ono iz referata in nazorno razčlenil vse še nejasne pojme. K temu sodi tudi prispevek za kmečko zavaro- vanje, prijava drevesničariev m trsničarjev o njihovi oroizvodnji itd. Nekateri vaščani so odhajali že pred koncem zbora, večina pa je čakala na konec Ko so se razha- jali. so izjavljali, da je koristno se večkrat sestati ter skupaj re- ševati probleme. BJ Z zbora volivcev v Cirkovcah Naša družbena ureditev te- melji na načelu širokega uprav- ljanja delovnih ljudi in je po- stavljeno n3čeio. da naj pride mnenje volivcev do izraza tudi v upravnih organih oblasti. Vo- livce, oziroma njihove težnje naj bi zastopali voljeni pred- stavniki ljud.stva bodisi v ob- čini ali v višjih organih oblasti. Volivci zaupajo to nalogo svo- jim predstavnikom, zato upra- vičeno pričakujejo, da jim po- ročajo o svojem delu. Zbor ^volivcev za območje krajevne skupnosti Cirkovce je v nedeljo, 24. januarja 19'55, to tudi potrdil, saj se .'e na njem zbralo nad 200 ljudi. To število pove. da se volivci zanimajo za delo organov od krajevne skup- nosti navzgor. Pričakovali so, da se bo zbo- ra udeležilo več predstavnikov občinske skupščine in občinske- ga odbora SZDL, najbolj pa, da bodo lahko govorili s predsed- nico skupščine in s svojim po- slancem. Razočarani so bili, ko so ugotovili, da tega ni bilo, za- to jim ni zameriti opazk, naj bodo v bodoče poslanci tisti, ki jih bodo volavci predlagali za kandidate, ne pa takšni, ki jih pozneje nikdar ne vidijo v svo- ji sredini. Na zboru voiivcev so obrav- t navali poročilo o delu občinske skupščine. urbani.stični pro- gram, prispevke in davke, o sta- tutu krajevne skupnosti in raz- na druga krajevna vprašanja. Poročilo o delu občinske skup- ščine je 'dal odbornik Alojz Klanjšek. Trudil se ja po svojih močeh, čimbolj pojasniti delo skupščine. Poročilo o urbanističnem na- črtu so navzoči poslušali z zani- manjem, vendar jili ni zadovo- ljilo. Mesto Ptuj je sicer podrob- neje obravnavano, medtem ko so zunanji okoliši prikazani po- vršno. Volivci želijo, da bi na takšnih zborovanjih na zemlje- vidu pojasnili, kje in kako se lahko nadalje gradi. Končno bi bilo potrebno konkretno dolo- čiti zemljišča za novogradnje. Ker še tega ni, je v okolišu mnogo črnih gradenj. Volivci menijo, da za takšno početje ni- so krivi samo izvajalci, ampak tudi odgovorne službe. Ce je že zbor volivcev obravnaval urba- rtistično ureditev kraja, bi mo- ral v razpravi sodelovati tudi odgovorni strokovnjak, ki bi la- hko pojasnjeval postavljena vprašanja Iti odbornika voliv- ci ne bi spravili v zadrego. Z zanimanjem so volivci po- slušali informacije o davkih in prispevkih za leto 1965. Ne mo- rejo se sprijazniti s tem, da je zemljiško področje katastrske občine kategorizirano v I. oko- liš, ( sosedno, enako kvalitetno pa v III. okoliš. To je potrebno vsklc.diti. Poleg tega pa stalno priteka voda s travnikov v III. okolišu na travnike v I okolišu in jih p>oplavlja. Taki travniki ne sodijo v I. okoliš V informa- cijah o davkih niso upoštevane oprostitve oziroma olajšave pri ' davkih za os'tarele in osamlje- ne ljudi, katerih sinovi služijo vojaški rok, pred tem pa so de- Pisma uredništvu Pismo iz Jugoslovanske voine mornarice Peter Vesenjak, trgovski po- močnik »Izbire«, zaposlen v po- slovalnici v Zavrču doma iz Pestik št. 34, ki je od 29. oktobra 1964 v JVM, V. P. 1159-92-6 Pulj (Pula), kjer služi kadrovski rok, je pisal Vojnemu odseku pri Občinski skupščini Ptuj sle- deče: »Pozdravljeni tovariši! Dobro se spominjam našega .slovesa in besed, ki ste jih izrekli ob na- šem odhodu v JVM. Za nje se varn z zamudo lepo zahvalju- jem. Pred odhodom ste nam rekli, naj se vam javimo. Ne vem, ali sem prvi ali zadnji, vendar moram priznati, da sem sp vam hotel že zdavnaj javiti, do česar pa žal ni prišlo. Moram reči, da je danes JVM ; iiragocena šola za naše ljudi, ki ' šo prišli iz raznih krajev, kjer ni vseh možnosti za šolanje in | za kulturne prireditve. Tukaj se ! vsi vsaj toliko dodatno izobra- zijo, da se čutijo enakopravni z ostalinru državljani, ki so imeli tozadevno boljše p>ogoje. Tukaj občutimo, da tudi mladina pra- vilno razume pomen in drago- cenost resničnega bratstva in enotnosti naših narodov. Odlič- no se razumemo s sovrstniki, ki so prišli v JVM iz Srbije, Hrvat- ske, BiH iin Črne goi-e. Enako bi se razumeli tudi s sovrstniki iz Makedonije, če bi bih med na- mi. Pošiljam pozdrave vsem to- varišem, ki služijo v enotah JLA v Ptuju. Ce bi tam izhajal list vojne pošte, bi njega naprosil, naj vam prenese moje pozdra- ve, tako pa jih pošiljam vseni po »Tedniku«. Moji pozdravi so na- menjeni poleg vojakom tudi vsem domačinom, ki služijo v arugih enotah JLA po domovini in vsem občanom. Prilagam svojo sliko, da si me bodo lažje vsi predstavljali in da me bodo videli domači iz Pe- stik in okolice, ki jih še pose- bej pozdravljam, enako pa tudi vse zaposlene na vojnem odse- ku v Ptuju. Upam. da mi boste tudi kdaj odgovorili, kar me bo zelo veselilo. Mornar Peter Vesenjak, V. P. 1159-92-6 Pulj Po regulaciji Pesnice voda na travnikih Regulacija Pesnice v akoHcd Juršinc je mimo. Sedaj koipljejo še melioracijske potoke. Pesni- ška dolina je prekopana, oairo- ma obdana z jarki, vendar, kaj vidimo za njimi? Poplavljena področja, oziroma travnilce v vodi. Ponekod, na najbolj ogro- ženih predelih, ki so že od zdav- naj zelo zamočvirjeni, tudi po regulaciji ni opaziiti .še nobeaue spremembe. Ho je zaradi tega, ker so najbrž pozabili, da je po- trebna še drenaža. Taki jarki bi že morali biti, čim so izkopali melioracLjsike potoke. Zlasti lep primer se po- kaže ob cesti Ptuj—Polenšaik pred Hlaponci, kjer je še vedno levo in desno ob cesti pravcato jezero, kljub temu, da je razda- lja med dvema melioracijskima potokoma približno 800 metrov. Isti primer je v Mostju. Korist novega potoka pa je vidna v Juršincih, kjer letos pi-vič ni bi- la poplavljena cesta pri zad^iji veliki od jugi, ker je voda odte- kala v velikem toku. Sicer je bi- lo tam ob podobnih razmerah pravo jezero. Ob vsem tem je vprašanje, zakaj toliko jarkov? Najbrž ne bo več nevarnosti, da ne bi sedanja struga Pesnice zmogla vode, ki bi kdaj pritekla po dolini. Brez drenažnih jarkov torej ne bo šlo in te bo potrebno čim- prej izkopati; v nasprotaem pri- meru tudi regulacija mnogo ne bo pomagala. EK, Juršinci UCENCI IN DIJAKI IZ RAZNIH ŠOL V PTUJU IN V OBČINI, TUDI VI BI LAHKO PRIPRAVILI ZA FOL- KLORNE IN KARNEVALSKE PRIREDITVE, KI BODO V NEDELJO. 28. FEBRUARJA 1965, V PTUJU, NEKAJ KARNEVALSKIH IN FOLKLORNIH SKUPIN, KI JIH BODO RADI GLEDALI IN SLIKALI V SPREVODU OD- RASLI IN MLADI GLEDALCI. PRIJAVITE SE PRIREDITVENEMU ODBORU (KARL ŠEPEC, MAGISTRAT, PTUJ); DA BOSTE ZVE- DELI ZA RAZPORED V PRAVILNO SKUPINO. Z OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PLENUMA Sindikati za moenejšo uvelja- vitev zbora delovnih sliupnosti IX. redni in razširjeni pleuum občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj, ki je zasedal 28. januar.ia 19fi5, je kritično occnil dosedanje delo zbora delovnih skupno- sti skupščine občine Ptuj in vlogo sindikatov v raz- vijanju sistema delav skega m družbenega samouprav- ljanja. Na plenumu so raztolmačene naloge sindika- tov ob novih skupščinskih volitvah in ob volitvah de- lavskih sveto\^. Sprejet je sklep o sklicanju X. plenu- ma za 5. marec 1965. Najvažnejša je ugotovite^' na plenumu, da je skupščina ob- čine Ptuj uspešno delovala kot celota, zbor delovnih skupnosti pa se je predvsem sestajal na ločenih sejah, ko je razprav- ljal o statutih delovnih organi- zacij. Skupščina občine je opra- vila kot najvišji organ oblasti in družbenega upravljanja v ob- čini zelo pomembno delo pri sprejemanju raznih aktov od- lokov in priporočil. Tudi delo občinskih organov, raznih sve- tov in komiisij, ki so priprav- ljali gradivo za skupščino in njene odbornike, je bilo ugl>dno ocenjeno. Plenum se je strinjal s predlogom, da morajo dobiti odborniki v bodoče prej gradivo, da ga bodo imeli dovolj časa proučiti in da se bodo posveto- vali s svojimi volivci in organi samoupravljanja. Ni dovolj, da so na sejah skupščine sprejeti razni odloki, akti in priporočila, lali na kmetijah. Olajšavo bi naj priznali tudi. kjer so ostali na kmetiji ostareli, nad 35 let stari ljudje, Ki jih lahko štejemo za dela nezmožne. Zbor volivcev je tokrat obi- skalo mnogo žena, kar je malo presenetilo Povedale so, da bi se rade pogovorile s predstavni- ki občine o priznanju pravic, kot iih imajo zaposlene žene. Želijo, da bi v času nosečnosti, poroda in po porodu tudi one imele bol- niški dopust. Novorojenčku bi rade nudile več nege in čistoče. To bi lahko dosegle samo s tem, da se v takih primerih popusti pri davku. Le na ta način bi si za delo lahko najele nadomestno delovno silo in uredile vse po- trebno za rast novorojenčka. SZDL v Cirkovcah v zadnjem 5asu ni imela vidnih uspehov. Število članstva je padlo, ker 3e ni dovolj skrbelo za vključe- i^anje mladine in za vprašanje izstopov iz SZDL z ra/.nimi iz- govori. Mnogi občani ne vedo, so člani SZDL ali ne. Glede la to stanje si je krajevni odbor SZDL postavil nalogo izvršiti široko akcijo obnovitve in /ključevanja v SZDL. Odbor jeli aktivirati gospodarsko in X)litično življenje kraja in se mergično lotitii priprav na bliž- ije volitve. Le z dobro pripravo >0 mogoče doseči, da bodo vo- ivci izbrali takšna kandidate, , d bodo pravilno zastopali mne- ije in želje občanov in kos nalo- j !am odbornika kot javnega de- ' avca. najvažnejše je, če so ti akti v korist vse skupnosti in kako so za njihovo vsebino in cilje nav- dušeni občani in delovni ljudje delovnih skupnc-stih. Plenum ugotavlja, da so osta- la zelo pomembna priporočila skupščine občine Ptuj v preda- lih nerešena, ali pa so razprav- ljali o njih zaradi gole formal- nosti delavski sveti, niso pa za- živeli v praksi. Tak odnos do priporočil skupščine se mora nujno odpraviti. Vzrok, da niso ponekod priporočila upoštevana, je v prvi vrsti v tem, ker je med zborom delovnih skupno- sti in delavskimi sveti premalo medsebojnih stikov in razume- vanja. Vse važnejše gradivo, o katerem namerava ra/.pravljati m odločati skupščina in katere- ga vsebina je takega značaja, da zahteva vednost in obveščenost delovnih ljudi in delovnih skup- nosti, naj gre v bodoče obvez- no skozi javno razpravo v vseh delovnih skupnostih. Odborni- ki zbora delovnih skupnosti naj svoje volivce podrobneje sezna- nijo z gradivom, zberejo naj mnenja, predloge in stališča svojih volivcev in delavskih svetov in jih naj šele nato po- sredujejo skupščini. Po tej poti sprejeta priporočila bodo v skupščini vedno dobrodošla, pa tudi v delavsldh svetih in v de- lovnih skupnostih, v katerih bodo tudi končno uresničena. To bo seveda zahtevalo močnej- šo angažiranost odbornikov in i^seh družbeno političnih delav- cev. Gre predvsem za to, da bo mela skupščina glavno oporo v ielovnih skupnostih. Tudi od ;trokovnih služb bo to zahteva- 0 pravočasno izdelavo gradiva, 3a bo dovolj časa za razpravo v lelavskih skupnostih. Glede stikov ugotavlja ple- lum, da so nekateri odborniki jremaio v stiku s svojimi voliv- ci iz delovnih skupnosti; pone- cod niti ne vedo, kdo je njihov )dbornik. Opuščeno ie sklice- vanje zborov volivcev v delov- lih organizacijah, v vseh statu- ih pa piše, da se sklicujejo ;bori delovnih skupnosti, ker to :ahteva neposredno samouprav- janje. Postavlja pa se vpraša- ije zakaj ni bil do danes skli- an niti en zbor delovne skup- losti? Brez dvoma sta tega kri- 'i skupščina in delo\'na s?kup- lost, zato je potrebno v bodoče •skladiti odnose med skupšči- lO in med delovnimi skupnost- mi ter delavskimi sveti in taiko i delati, kot smo se obvezali v sta- tutih V bodoče je potrebno za- gotoviti stalne stike odborni- kov z volivci in zborov delovnih skupnosti z delavskimi sveti ter z delovnimi skupnostmi. Delov- ne skupnosti in delavski sveti naj bi vabili svojega odbornika na vse važnejše zbore delovnih ljudi in na seje delavskih sve- tov, ter naj bi mu dostavljali važnejše gradivo itd. Odborniki naj bi redno seznanjali svoje volivce z delom v skupščini. Predsedstvo skupščine občine Ptuj im.i v glavnem stike z di- rektorji na posvetovanjih o ze- j lo važnih vprašanjili. Plenum , pa je mnenja, da je slabost teh stikov v tem, da se razpravlja i mnogokrat o zelo važnih vpra- i šanjih in odloča le po posveto- ' vanjih z direktorji mimo ved- nosti delavskih svetov in delov- nih skupnosti. Prav je, da so sklicana posvetovanja z direk- torji o vprašanjih, ki so v nji- hovih pristojnostih, toda o vpra- šanjih, ki so v pristojnostih de- lavskih svetov in ki ss tičejo vseh delovnih ljudi, pa je po- trebno razpravljati na zborih delovnih skupnosti in na sejah delavskili svetov in se z njimi dogova:^jati o vseh važnih odlo- čitvah in o reševanju vseh tistih vprašanj in interesov, ki so skupnega pomena za celotno ko- muno ali posamezno delovno skupnost. Praksa je že potrdila, da so številna pogajanja z di- rektorji, kaj naj da in prispev^a njihova delovna organizacija, neštetokrat končala z neuspe- hom, kar kaže na nujnost, da prenesemo vse važne odločitve v delovne skupnosti in delavske svete, kjer bomo najlažje mo- bilizirali vse delovne ljudi za reševanje vseh tistih problemov in zadovoljevanje potreb, ki so slcupneg& pomena za celotno komuno. Tudi stikov med ple- numom in zborom delovnih skupnosti ni bilo dovolj; v bo- doče mora priti do močnejše politične vloge in vpliva plenu- ma občinskega sindikalnega sveta na oblikovanja politike skupščine. Ustvariti se m.ora tak sistem dela sindikatov, da bodo imeli kolektivi v komuni svoj vpliv na aktivno oblikovanje in usmerjanje politike, ki naj jo uresničuje skupščina. Plenum občinskega sindikalnega sveta mora postati tribuna, preko ka- tere bodo lahko delovni ljudje v delovnem razmer-ju posredo- vali svoja mnenja, stališča in predloge v skupščino. Iz vsega tega pa izhaja, da bodo stilci sin- dikatov in skupščine v bodoče tesnejši, vpliv vseh delovnih ijudi na p.>lLtiko skupščine moč- nejši, s tem pa tudi močnejša podp>ora delovnih ljudi skupšči- li pri uresničevanju programa nadaljnjega razvoja in graditve iomune. B. F^ Stran 4 »TEDNI Kc — petek, 5. febrtiarja 196^ SIrnn 4 Del skrbi odpade tudi na gospodarske organizacije Pri vseh ptujskih prireditvah, zlasti pri nekdanjih gospo- darskih razstavah in pri poznejših folklornih in karnevalskih pri- reditvah so gospodarske organizacije močno vplivale na zunanjo podobo Ptuja, pa tudi na razpoloženje obiskovalcev. Ob letošnjih folklornih in karnevalskih prireditvah, ki bodo 28. februarja, ne bi smel biti delež gospodarskih organizacij iz Ptuja nič manjši. O načiinu, kako bi pomagali odboru za letošnje folklorne in karnevalske prireditve in Ptuju kot celoti na pustno nedeljo, 28. februarja, so povedali svoje mnenje le predstavniki trgovskih podjetij iz Ptuja, v imenu vseh podjetij v Ptuju pa se je zelo lepo izrazil podpredsednik občin- ske skupščine Vladimir Vrečko, k.i je tudi obljubil, da se bo na tudi, če bodo poskrbela trgovska podjetja za nekaj stojnic za pro- dajo stvari, ki jih kupijo gositje kot spominčke in da bodo imela odprtih nekaj trgovin po prire- ditvah ali pred njimi, da si lahko ljudje kupijo še kaj za prigrizek, če ga ne morejo dobiti v gneči pri gastiinoih. Ta poziv tudi gospodarskim podjetjem je nujen, ker bi sicer lahko mislili, da bo dovolj, kar bodo za zunanjo podobo Ptuja poskrbeli samo gostinci, stano- valci in hišni lastniki. V Ptuju je mnogo poslovnih zgradb in bi bilo dokaj dolgočasno, če bi bile fasade teh zgradb puste, kot da v njih ni življenja in kat da se ljudje, ki v njih delajo in živijo, nič ne brigajo za ptujske prire- ditve in za ljudi, ki so jih prišli pogledat. Sicer ni preveč časa za pri- prave na 28. februar, bo ga pa še dovolj, da se bomo na folklorne in karnevalske prireditve dobro pripravili, zlasti če se bodo pov- sod o teh pripravah pravočasno pomenili in tudi začeli s samim delom. Folklorne In karnevalske pri- reditve bi naj bile v letih prire- ditev vedno prve prireditve, ki jim bodo lahko sledile druge vse do jeseni, če se bo Ptuju posre- čilo te uvodne prireditve dobro pripraviti in utrditi pri obisko- valcih vtis, da je turistični Ptuj sposoben pridobiti na obisk mnogo gostov in da jih je tudi pripravljen lepo sprejeti ter jim priskrbeti, kar je za take prilike potrebno. Ptujske zgodovinske zanimivo- sti so le del zanimivosti iz pre- teklositi, Ptuj pa želi in si pri- zadeva prikazati tudi to, kar so ustvarila sedanja pokolenja in na kar so Ptujčanl ei ako ponosni kot na ohranjene zgodoviinske dragocenosti. V. J. >Laiifarji<< iz Cerkna pred ptiijskimi gledalci sestanSču direktorjev in ostalih predstavnikov podjetij in kolek- tivov pomenil, kako bodo naj- lažje pomagali Ptuju tudi tokrat, da ne bo Ptuj samo prizorišče folklornih in karnevalskih prire- ditev, temveč veliko razstavišče vsega novega in dobrega razpo- loženja ob pogledu tudi na zu- nanjo podobo Ptuja, na pusitno okrasje in na karnevalske sku- pine iz gospodarskih organizacij, ki naj prikažejo na svoj način svoje ptiraoi) stopnje razvoja in možnosti v občini, ki se ji ni mogoče iz- ogniti. Manj realen pregled nad poli- tično in gospodarsko situacijo v občini so pokazali nekateri dis- kutanti, ki so več govorili o po- trebah in težavah raznih kolek- tivov, ma^nj pa o tem, kakšno politiko bi naj vodili v bodoče občinska skupščina in organi samoupravljanja, da bi lažje pre- brodili težave in da bi našli čim boljše rešitve za prihodnja leta, da bi bilo konec težav, ki jih sedaj s težavo prenašamo. Ne- kateri kolektivi imajo dober pre- gled nad vzroki in posledicami raznih izvoznih in uvoznih težav, nad domačimi potrebami in mož- nostmi. Diskutanti so našteli ogromne probleme z vseh področij, ki bi jih naj v bodoče skrbno obrav- navali in reševali organi uprav- ljanja, v neizprosnem spopadu z vsemi' škodljivimi pojavi in ne- sorazmerji, ki jih izrabljajo ne- kateri kolektivi in njihova vod- stva v svojo korist, ne meneč se za težave drugih, zlasti sorod- nih kolektivov in za možnost skupnega dela in uspehov. Veči- na diskutantov se dobro zaveda, da je potrebno v današnjem sta- nju in na dainašnji stopnji raz- voja storiti vse, kar se da, ne pa samo kritizirati in čakati, da se bodo stvari same izboljšale. To ni dostojno komunistov, ki jim boj za napredek nikdar ni pri- zanašal, zato jim tudi sedaj ne more. Bilo je nekaj prav posrečenih diskusij v izpodbudo vsem, kako se je potrebno lotevati nalog in dosegati uspehe, pa naj se jih lotijo kolektivna gospodarstva ali kolektivi v drugih pa.nogah. Diskutirali so: predstavnik JLA, Maks Jabolčnik TGA Ki- dričevo, Feliks Barjar — sindi- kati, Branko Bračko — metode političnega deld, Jože Stebih — ZMS, Jože Fridl — kultura, ; Franc Rebernak — SZDL, Franc ! Tetičkovič — obveščanje obča- nov, Branko Gorjup — tisk, an- keta, Karel Sepec — šolstvo, Fri- do Kldnčnik — družbene službe, Aleksander dr. Poznik — zdrav- stvo, Angelca Ziberna — DPM, Frainc Voda — davki, Miran Glušič — kombinat Ptuj, Oto Polič — težave v družbenem kmetijstvu, Milan Krajnik — in- tegracija, Ana Planine — izvoz, uvoz, Ivo Tušek — naselje Ki- dričevo) in Jože Strafela — KZ. Član okrajnega komiteja ZKS Stojan Požar je lepo odgovoril vsem diskutantom in je opozoril vse navzoče ina množico protislo- vij v našem in svetovnem gospo- darstvu, s katerimi se rporamo spopasti in jih odpraviti, če ho- čemo utrditi domače razmere v korist nadaljnjega napredka in izboljšanja življenjske ravni. Sla- bo in srednje razvite občine so na vse negativne pojave še bolj občutljive, saj tudi bolj občutijo njihove posledice. To mam po- trjujejo kritike na vseh zborih in ■ v vseh razgovorih] Resolucija VIII kongresa ZKJ je potokaz iz sedanjih težav in vsi člani ZKS so lahko s svojim i razumevanjem vsebine resolucij in s svojo odločnostjo ter aktiv- nostjo v pomoč vsem občanom, ki lahko s svojim vestnim delom zagotavljajo, da bodo skupno s člani ZK doseženi uspehi z ures- ničenjem resolucij. V, J. Ob 20. obletnici partlzan- siiega boja v Goriinici v četrtek, 4. februarja ti., je bi- la v Gorišnici proslava 20. oblet- nice partizanskega boja 14. TV po- staje. Pred 20 leti 1945. leta, 4. fe- bruarja ob 13.15 uri je več sto nemcev napadlo partizansko po- stojanko v Gorišnici štev. 7, v kateri je bilo 13 borcev 14. S po- staje. Med borci je bil tudi ko- mandant V. relejne linije. Partizansko postojanko je izdal sosed tega usodnega dne ob 7. uri zjutraj. Nemci so v veliki pre- moči (bilo jih je več sto) pričeli obkoljevati partizansko postojan- ko ob 10.30 uri in so se v treh strnjenih obročih previdno pri- bliževali hiši, v kateri so bili par- tizani. Po visokem snegu so se po trebuhu plazili bliže in bliže. Iz- dajalec je napačno obvestil Nem- ce o moči partizanov, zato si je sovražnik pritegnil vojake iz oko- liških utrdb. Nemci so bili obve- ščeni, da je v tej hiši četa parti- zanov, zato so se tudi tako teme- ljito pripravili na napad. Partizani so opazili sovražnika nekaj deset metrov od svoje po- stojanke in pričela se je huda borba. Partizani so hitro ocenili celotno situacijo in so se odlo- čili, da bodo prebili sovražnikov obroč. Težave so tudi imeli s tem, ker so bili v zgradbi zaklenjeni. Zaklenila jih je lastnica hiše za- radi previdnosti, ko je odšla od doma. Komandir TV—14 S Vojo je hotel odpreti zunanja vrata hi- še, zato je v ključavnico izstrelil dva rafala iz brzostrelke. Rafala vrat nista odprla. Nato je kurir Zvonko hotel s sekiro odpreti vrata in so ga v tem trenutku smrtno zadele sovražnikove kro- gle in omahnil je mrtev pred od- prtimi vrati. Brez pomišljanja o nevarnosti se je komandant odlo- čil za juriš. Med prvimi je skočil iz hiše in sovražnik ga je obsipal s svinčenkami. Pred zunanjimi vrati se je zgrudil mrtev. Nad ostalimi desetimi partizani je prevzel vodstvo borbe koman- dir Vojo. Ponovno je pričel juri- šati, kar pa je tudi bilo brez uspe- ha. Zadele so ga sovražnikove krogle in se je tako na pol mrtev zavlekel za hišo v globljo jamo, kjer je kmalu pričakal smrt. Ker sta že padla komandant in koman- dir, je nadaljnjo borbo vodil ak- tivist Tone (Belšak), ki zaradi neuspeha več ni dovolil juriša. Partizane je razvrstil pri oknih tako, da so lažje streljali na so- vražnika. Položaj so držali in ra- čunali, da bodo na ta način pri- čakali noč, ki bi jim omogočila, da bi se lažje prebili iz sovražni- kovih obročev. Ob 16, uri popoldne so Nemci poslali po sosedu Podplatniku ustmeni ultimat, da se naj parti- zani predajo in da jih ne bodo pobili. To obljubo so partizani energično zavrnili in komandujo- či Jošt je dal Nemcem naslednjo izjavo: »Ne bomo se predali, ker nas je rodila slovenska mati.« Ko so sovražniki izvedeli za iz- javo partizanov, so jih pričeli si- lovito napadati. Ker so bili parti- zani že brez municije in ker so računali, da bodo sovražniku med vožnjo ušli, so se predali. V borbi so padli štirje partizani in od de- vetih živih sta bila dva težko ra- njena. Vsem devetim partizanom so Nemci zvezali roke na hrbet, še jih nekaj časa mučili in jih odpeljali k asfaltni cesti, kjer so si jih morali domačini ogledovati. Nato so jih naložili na tovornjak in jih odpeljali v ptujske zapore. Osvoboditev so pričakali samo štirje preživeli partizani, vse osta- le pa je sovražnik z mučenjem uničil na zverinski način. V tej borbi v Gorišnici so pa- dli štirje partizani: Jelen, Vojo, Žvonko in Tone. Posmrtni ostan- ki padlih so pokopani na pokopa- lišču v Gorišnici. D. R. Po 34 letih dela v kletar- stvu zasluženo upokojen Lanskega decembra je bil za- služeno upokojen kletarski de- lavec KZ >Kombinat Jeruzalem« Ormož Ivan Veselko, ki je 34 let vzorno opravljal kietarska dela. Ob tej priložnosti mu je po- klonil kolektiv zadruge kot skromno priznanje za vloženi tfTid ročno uro. Sodelavci mu želijo mnogo srečnili in prijet- ZANIMIVO PREDAVANJE V soboto, 6. februarja letos, bo ob deveti uri v prostorih kmetij- ske zadruge Ormož predavanje za člane Združenja kmetijskih tehnikov in inženirjev občine Ormož. Predaval bo - asistent BTF iz Ljubljane inž. Franc Maguša o mikrobiološkem življenju v tleh in kako vplivajo agrotehnični posegi na mikrobiološko življn- nje. D. R. SH.\KESPEAROLOG KOTT V SLOVENIJI Znani poljski shakespearolog profesor varšavske univerze Jan Kott je te dni obiskal Ljubljano in Celje. Na akademiji za igral- sko umetnost je predaval o upri- zarjanju Shakespearovih del da- nes. DZS je prav te dni izdala Kot- tovo delo Eseji o Shakespearu. Poljski gost ie povedal, da je pravkar pripravil novo delo o Shakespearovih komedijah. POHVALE 7..^GREBC.\.N0M V GRADCU Grašk; listi zelo pohvalno oce- njujejo gostovanje Zagrebške fil- harmonije v Gradcu Neue Zei- tung piše o zmagoslavju gostov, Siido.st-Tagespost pa poudarja, da ip hMo gostovanje na svetovni ravni. Stran ^ TEDNIK« — petek, februarja Stran ' Socialistična zveza o proračunu občine C^rmož Pri!!^pevki iii davki v 1965. v četrtek, 4. februarja 1963, je bil pri Abonentu v Ormožu raz- širjeni plenum Občimskega od- bora SZDL, na katerem so na- vzoči razpravljali o proračunu občine za 1965 leto. Predsednik Občinskega odbora SZDL Vla- do Ožbolt je na plenumu poro- čal o smernicah proračuna ob- čine. Poročilo ,ie konkretno ob- ravnavalo predvidene dohodke in izdatke v tekočem letu, seve- da z upoštevanjem zvišanja osebnih dohodkov, ki morajo na- raščati skladno s povečanjem življenjskih stroškov Proračunska sredstva za leto- šnje leto bodo v občini sestav- ljena iz prispevkov in dohod- kov, ki jih dosežejo občani z osebnim delom, od dohodkov, ki jih občani plačujejo od pre- moženja in premoženjskih pra- vic, ter od davkov od dopolnil- nega dela. Proračun.ski dohodki se bodo tudi formirali od pro- metnih davkov, upravnih, sod- nih in občinskih taks. Prispevek iz delovnega razmerja je zdru- žen z rednim in dopolnilnim proračunskim prispevkom. Ta prispevek ima skupno stopnjo 17,5'"/n. Po predlogih bi naj zve- za imela B^ n, republika 7.7«/o in ostane občini samo 6.8®./n. Na podlagi pavšalnih osnov pa bi se naj naprej plačeval, kot do- flej prispevek iz osebnega do- hodka, dohodka odvetniških pri- pravnikov. gospodinjskih po- močnic, od oseb, zaposlenih v krajevnih skupnostih, in od oseb- nih dohodkov ribičev in lovcev. Po predvidevanju se bodo le- tos v občini nominalni osebni dohodki povečali za 20 "/o na- pram lani. V občini Ormož se letos predvideva 4.37,5 milijonov dinarjev prispevka iz delovnega razmerja. Prispevek iz osebne- ga dohodka kmetijskih delav- cev ie v občini znašal lani 223 milijonov dinarjev. Tudi za le- tos ostan? osnova za izračun prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti katastr- ski dohodek, ki pa bo letos ne- koliko večji od lani. Stopnja prisfpevka bo progresivna in različna glede na proizvodne okoliše in se bo gibala od 15 in nad 40 "/o od katastrskega do- hodka. Lastniki gozdov pa bodo plačevali prispevek na poseka- na les od 200 do 2200 dinarie\r po prostorninskem metru. Hri- bovite predele, kjer ni možna strojna obdelava, je treba uvr- stiti v tretji oroizvodni okoliš Za letos se predvideva, da bo v občini znašal prispevek od kmetijstva 247 milijonov dinar- jev. Občinska skupščina je tudi po- oblaščena. da sme predpisati olajšave pri plačevanju pri- spevka od kmetijstva. Olajša- ve bo treba upoštevati zasebnim proizvajalcem v tretjem proiz- vodnem okoilšu, ki z večjo pri- zadevnostjo dosegajo boljše uspehe v uvajanju živinoreje. Na zemljišču, na katerem je ob- novljen vinograd, je površina prosta davka za 4 leta, obnov- ljene površine s sadonosnikom za 8 let in za pogozdO'vane po- vršine je lastnik zemljišča opro- ščen prisipevka rvd 10 do 20 let. Občinska skupščina bo tudi s svojimi odloki odločila kriteri- je olajšav pi'ispevkov, ki so za- radi preživljanja večje družine, zaradi dela nezmožnih oseb, za- primeru smrti in zaradi elemen- tarnih nesreč. Prispevek od obrtnih dejav- nosti bo odmerjen po pavšalni letni osnovi v pavšalnem letnem znesku. Stopnja pavšalne letne osnove pa bo dosegla najvefjo višino, ki je predpisana za ose- višino, ki je predpisana za oseb- ne dohodke iz delovnega raz- merja. Zasebna gosti.^ča bodo obravnavali kot storitveno obrt- no dejavnost. Na to so še pri- spevki iz avtorskih pravic, pri- spevek od skupnega dohodka občanov in davek od zgradb. Davek od zgradb je znašal lani 8,800 000 dinarjev, letos pa bo za 800 tisoč dinarjev manjši. Občinski prometni davek od tnale prodaje je znašal lani v občini 33, 4milijone dinarjev, za letos pa se predvideva 43 mili- jonov dinarjev. Celotna proračunska sredstva se v občini formirajo za zvezne, republiške in občinske potrebe in bodo letos v občini Ormož po predvidevanju znašala 804,1 mi- lijonov dinarjev. Od tega se bo porabilo v občini 497,3 milijo- nov, republika bo prejela 209.7 milijonov in zveza 98,1 milijonov dinarjev. Od strani zveze in re- publike so stopnje prispevkov in davkov enake na vseh pod- ročjih. Pri takšnem enotnem si- stemu oblikovanja sredstev za proračune družbeno političnih skupnosti se je pokazalo, da ne- katere občine ne bodo mogle pokriti svojih najnujnejših po- greb. Zato bo republika letos dotirala občini Ormož približno 140 milijonov dinarjev, katera jih bo skrbno uporabila za krit- je razlike med dohodki in izdat- ki. O razdelitvi proračuna ob- čine Ormož po posameznih go- spodarskih in negospodarskih dejavnostih bomo še poročali. D. R. Kaj je odveč? v PTUJU? KOMENTAR o tem, s kakšno ihto so morala hiteti letos ja- nuarja računovodstva podjetij, zavodov in ustanov z zaključ- nim računom za 1964, da so ga lahko pravočasno oddala. Mno- go lepše bo sedaj primerjati posamezne številke iz kilogram- skih tabel med različnimi go- spodarskimi organizacijami, za vodi in ustanovami in ugotav- ljati, kdo je lansko leto v ob- čini najboljše gospodaril in kdo je najbolj varčeval pri izdatkih, ki vzbujajo v skupnosti slabo kri; PRIČAKOVANJE uvidevnih vozačev osebnih avtomobilov, da jim bodo kdaj slučajni ah vljudnostni potniki ob izstopu iz avtomobila ponudili namesto roke tn ljubeznive zahvale bon za vsaj 1 liter benzina; OPTIMIZEM kulturnikov, da bodo oh njihovih prireditvah zasedena vsa mesta v dvora- nah, dokler ne bodo vodilni ka- dri v kolektivih z lastno ude- letbo ostalim članom kolektiva za zgled m dokler ne bodo per- sonalni vprašali novo sprejetih, v katerih organizacijah in dru- štvih bodo sodelovali, zato ker. so sprejeti; j UGOTAVLJANJE, da je za marljivo in vestno delo v kolek- tivih premalo oblik priznanj, ki bi vzpodbujala tudi tiste, ki* so jim najmarljivejši za zgl&d m si tudi prizadevajo doseči njim enake uspehe; NEZAVAROVANA luknja za kanal na pločniku med žago in^ klavnico, kjer si lahko polomite ■ vsaj roko ali nogo, če se ji pra- vočasno ne izognete; V LESKOVCU? NEVŠEČNOSTI zaradi lahko- miselnih fantov iz Velike Var- niče, Skorišnjaka in Gradišča, ki povzročajo svojemu kraju in okolici več težav kot jim na- pravijo koristi s svojm delom m i ivljenjskimi načrti; ČAKATI na domače, da se bodo pripeljali domov z avto- busom, če jih ho pripeljal po- poldne vlak iz smeri Pragerske- ga, ker avtobus prej odpelje ali pa ga bližnji potniki, zlasti do Vidma, tako napolnijo, da lahko pošljejo z njim samo li- ste: »Avtobus pretesen, odda- ljenim prednost nič ne poma- ga, pridemo z zamudo peš!« Sem razporejamo vse kazeče ali škodljive pojave v Ptuju in drugod na območju ■»Ted- nika'^, ki nam jih sporočajo bralci z željo, da bi bilo manj te škode, če je že ne more biti konec. Sislem upravljanja brez formalizma (Nadaljevanje s 1. strani) podobno. Res je, da članov ZK nikdo ne sili, naj obravnavajo to aH ono vprašanje, problem ali slabost, temveč gre za njihovo iznajdljivost, kako znajo pristo- piti k reševanju družbeno-poli- tičnih problemov, uresničevati program ZKJ, se zavzeti za na- predne ideje in kako usmerjajo ljudi, kjer delajo in živijo. Clani ZK morajo pravilno ra- zumeti idejna vprašanja in v^^ie- ti, kaj v nje sodi. Včasih se v osnovnih organizacijah ZK sma- tra, da problematika delitve či- stega in osebnega dohodka nI ideološke narave. Zato Je konfe- renca ugotovila, da bodo moral* nekateri člani ZK v občini imeti jasnejšo usmeritev pri delu. Napačno je mnenje nekaterih direktorjev in vodilnih uslužben- cev v občini, ki menijo, da os- novne organizacije ne smejo raz- pravljati o poslovanju podjetja, o strokovnih službah, o odpušča- nju in sprejemanju delavcev in podobno. Direktorji nekaterih osnovnih šol še vedno smatrajo, da za Zvezo komunistov ni važ- na idejnost pouka in da je raz- prava osnovnih orgamizacij ZK o tem brez pomena. Bistvo novih metod dela članov ZK je v opuščanju preživelih in zastarelih metod dela, v večjem individualnem delu v samouprav- nih organih in družbeno-politič- nih organizacijah. Nove metode dela 50 se v občini najbolj uve- ljavile pri občinskem komiteju in komiteju ZK zadruge. Občin- ski komite je mnogo storil pri uveljavljanju novih metod dela in se je posluževal raznih so- dobnejših metod z aktivi, gru- pami in v skupinah komunistov so člani ZK proučevali razne ma- terialne. Občinski komite ZK je organiziral razna posvetovanja in predavanja, ki so bila zelo koristna. V času med Vil. in VIII. kon- ferenco je bil v občini dosežen precejšen napredek v gospodar- stvu, v družbenih službah in ustvarjeni so vsestranski pogoji za nadaljnji razvoj socialistične demokracije. Zato Je bila naloga konference, da Je temeljito in vsestransko analizirala uspehe in slabosti, ki so se pojavile. Ena izmed pomembnih nalog članov ZK Je neposrednim proizvajal- cem omogočiti, da se strokovno, idejno in družheno-politično izo- bražujejo in da se bodo na ta način usposobili v zavestne, sposobne proizvajalce in uprav- Ijalce. Ko uveljavljamo na- daljnje spremembe v družbe- no-ekonomskem sistemu, v si- stemu samoupravljanja, v sistemu družbene delitve, se s tem znatno širijo samoupravne pravice ne- posrednih proizvajalcev. V de- lovnih organizacijah postajajo iz dneva v dan svobodnejši odnosi, ki imajo precejšen vpliv na raz- voj socialističnih odnosov v ob- čini in v širši družbeni skupnosti. Včasih, čeprav redko, nastajajo določene deformacije v samou- pravljanju in jih rešujejo admi- nistrativno. To je predvsem pri delitvi osebnih dohodkov. Znano je, da dosledna delitev dohodka po delu utrjuje zavest delovnega človeka. Komunisti morajo odločno podpreti progresivne težnje, ki omogočajo nadaljnji razvoj na- šega gospodarstva. Važno je, ali bomo pravočasno odkrili in pra- vilno izkoristili vse nove rezervt. v občini, s katerimi bomo vpli- vali na skladnejšo rast gospo- darstva in povečano produktiv- nost dela. Komunisti si moramo vsestransko prizadevati za pospe- ševanje, uresničevanje boljših pogojev in smotrnejšega gospo- darjenja v delovnih organizaci- jah. Komunisti so odgovorni za uresničevanje stališč. Ta odgo- vornost seveda ni tako pomemb- na, če se komunisti zavzemajo za uveljavljanje načelne politike in sklepe VllI. konqre.ša ZKJ. Na konferenci je bilo poudar- jeno, da se bodo člani ZK v ob- čini še srečavali z določenimi težavami in problemi, predvsem zaradi omenjenih materialnih sposobnosti. Na konferenci obravnavana vprašanja produk- tivnosti dela, probleme okrog razširitve oblik kmetijske proiz- vodnje, nagrajevanja po delu in druga vprašanja bomo obravna- vali posebej. NOVI OBČINSKI KOMITE IN REVIZIJSKA KOMISIJA V novi 19-članski komrte ZK občine Ormož so bili na konfe- renci izvoljeni: Stanko Rakovec, Alojz Škrinjar, Ema Curin, Vinko Štefančič, Branko Dogša, Franc Debeljak, Marija Topolovec, Janko Kušter, Štefan Kralj, Ma- rica Brazda, Vlado Kovačič, Mi- lič Jovanovič, Jernej Vrhunc, Franc Lukačič, Franc Forstarič, Matija Ratek in Drago Pintarič. Za sekretarja občinskega komi- teja občine Ormož, so na prvi seji komiteja izvolili dolgolet- nega vztrajnega političnega de- lavca v občini in dosedanjega sekretarja Draga Pintariča. Ko- mite ima tudi 5-člansko kontrol- no in 3-člansko revizijsko komi- sijo. Izvoljeni so bili tudi trije delegati za V. kongres ZKS: Dra- go Pintarič, Matija Ratek in Ma- rija Topolovec. D. R. V sadovnjaku koristne ptice pevke Znano je, da so ptice pevke zelo koristne živali in zaradi te- ga naše velike prijateljice, ki jih moramo varovati in jim tu- di pomagati, npr. pozimi s krm- ljenjem. Najbolj so koristne v sadovnjakih, kjer poberejo mno- go škodljivega mrčesa. Zato je koristno, če si ptice pridobimo in navadimo na okolico prav v zimskem času, ko je malo hra- ne za njihove potrebe. Navadi- mo jih na ta način, da jim v sadovnjakih ali pa tudi pri hi- šah dajerno redne dnevne obro- ke hrane. Za to je dobro proso, zdrob. oljne prge, sončnice, olj- na repica in drugo. Hrana te vrste jp najboljša, ker jo lahko , prebavita jo. j Ce bomo ptice redno, vsako-1 dnevno hranili in jih s tem na- i vadili na okolico, se bodo v njej nastanile in če jim bomo pri- ' skrbeli valilnice sli gnezdeča, ' bodo tn imele tudi svoj zarod, ki bo potem toliko več koristil, kolikor bomo sedaj ? njimi ime- . 1i skrbi. Zato naj ne bo rlomari- : je, kjer bi ptice preganfali. tem- ' več jim nudimo čim večjo go- stoljubnost, saj se nam ho to lepo obrestovalo. BJ i BRITANCI MORAJO IZ GIBRALTARJA Britanski tisk v zadnjih dneh vse pogosteje piše o majhni bri- tanski koloniji Gibraltar. Dejstvo je, da španske oblasti ljudem, ki delajo v Gibraltarju, čedalje bolj otežujejo prehod čez mejo. Pred dvema dnevoma so .španske obla- sti prisilno izselile 4.50 britanskih podanikov, zaposlenih v Gibral- tarju. Velike težave povzročajo Britancem tudi španske carmske oblasti. Gibraltar je 5 km dolgo In kilo- nneter In pol široko območje, na katerem živi okrog 5000 ljudi Pod britansko oblastjo je že 250 let. Španija je lani predlagala v OZN. naj bi kolonijo osvobodili britan- ske oblasti. Obsežne naloge zavoda za komu- nalno dejavnost v Ptuju Pred nekaj dnevi smo po- vprašali Franca Primca, direk- torja zavoda za komunal- no dejavnost v Ptuju, da bi zvedeli za naše bralce kaj za- nimivega o delu zavoda. V prit- lični zasilni upravni stavbi za- voda je odgovoril na naša vpra- šanja: # Kakšne naloge izpolnjuje vaš zavod? Naš zavod skrbi za komunal- ne zadeve, to je za čistost ulic, vzdržuje kopališče, razsvetljavo, javno stranišče, pokopališča, opravlja pogrebno službo in skr- bi za nasade. Ima tudi lastno vrtnarijo. Poleg teh del komu- nalnega značaja vzdržuje zavod še ceste 4. reda, urejuje vodo- vodne naprave in kanalizacijo in skrbi za razširitev teh na- prav v občini. % Koliko zaposlenih je v va- šem zavodu, da lahko izpolnju- jete tako širok kro^ nalop? Zavod zaposluje 240 ljudi, od teh je v administraciji le 16, vsi drugi so strokovnjaki in pomož- ni delavci, ki izpolnjuiej<> nalo- ge vsak na svojem področju. ^ Ali je zavod tehnično do- bro opremljen? V zadnjih letih je zavod na- bavil precej strojnih naprav in raznih tovornih avtomobilov. Manjka pa še marsikaj, npr. avto / napravo za čiščenje ulic. Imamo pa še tudi primi- tivno prevozno sredstvo: vozove in dva para konj. # Kdai bnsto nabavili avto za čiščenje ulir? Avto za čiščenje ulic bomo lahko nabavili šele tedaj, ko bomo tlakovane itlicr prelili 7 betonsko maso. ki bo zalila špranje med kcM^kami sli mač- iimi glavami. Stroj bi tedaj lah- ko ulire pral in jih v hitrem času očistil. Prelivanje tla- kovanih ulir / betonom pa bodo morali odobriti urbanisti, ker pač nekatrri /pIp ohraniti tudi na cesti start) sliko našega me sta. 0 In konji, ali bodo še dol- go vozili? Konj verjetno še dolgo ne bo- mo opustili. Pogrebni vozovi so še vedno zaželjeni s konjsko vprego. Konji nam tudi druga- če pridno pomagajo pri raznih prevozih. 0 Ali lahko kaj poveste o ?-letnem perspetivnem načrtu vašega zavoda? Sedemletni perspektivni plan zajema tale glavna dela: uredi- tev internega in javnega kopa- lišča, tržnice, avtobtišne posta- je, javnega stranišča v parku, razširitev vrtnarije »na birih« in ureditev novega pokopališča. H Bi lahko povedali kaj več o teh načrtih? Novo interno kopališče bo ve- zano s stavbo bodočega zdrav- stvenega doma v Ptuju, ki bo verjetno na Ljutomerski cesti, blizu bolnišnice. Letno kopali- šče bo v Ljudskem vrtu. Tržnica bo preurejena ua se- danjem mestu. Trgovska podjet- ja bodo poskrbela za svoje lo- kale. občina pa bo financirala pokrit prostor za privatno pro- dajo živil in prostor za tržnega nadzornika. Ureditev avtobusne postaje na travniku nasproti železniške postaje je zelo nujna, zato ho zgrajena med prvimi objekti v načrtu, i ravnik, kjer bo posta- ja. bo potrebno z nasipom dvig- niti. Avtobusno podjetje bi se- veda moralo prispevati sredstva za to gradnjo. javno stranišče, o katerem veliko govore, saj je nujno po- terbno v vsakem večjem javnem parku — bo zgrajeno bli- zu transformatorske postaje v parku. Za ureditev novega pokopa- lišča je predviden kraj v Ro- goznici. kjer je bilo med prvo vptovno vojno vojaško pokopa- lišče. # Kako pa je s kanalizacijo ■v vodovodom? Oboje bomo postopno razšir- jali z razvojem mesta, nekaj teh del nas čaka še v starem delu mesta. Naše bralce bi zanimalo tudi vaše delo v preteklem letu in težave, ki ste jih pri tem delu imeli? Lam smo uredili poleg redne- ga dela cestišče v Trubarjevem naselju in oskrbeli z vodovod- nim omrežjem Dravsko polje. Skorbo, Slovenjo vas, Gerečjo vas. Zlatoličfe in Hajdino. Dela smo pričeli avgusta in jih kon- čali letos januarja. Le nekaj hišnih priključkov še nismo na- pravili. Delo je oviralo deževje. O Koliko sredstev ste vložili v vodovod na Dravskem polju? Vodovod na Dravskem polju nas je stal 176 milijonov dinar- jev. Z deli smo morali pohiteti zaradi gradnje hidroelektrarne v Zlatoličju. Naprava kanalov za elektrarno bo tako znižala nivo talne vode v studencih, da bi prebivalci omenjenih vasi ostali brez vode. 9 Slišali smo, da so ceste v Trubarjevem naselju narejene po novih metodah. Kakšne so prednosti takih cest? Te ceste imajo globljo podla- go in bolj trdno, na površini je vezana s cementom, nad njo je položena še asfaltna preproga. Take ceste so primerne za velik promet in tovor. V Sloveniji je gradnja cestišča v Trubarjev-"'m naselju v Ptuju prvi primer ta- ke gradnje. Nadzoroval jo je Zavod za raziskovanje v Ljub- ljani. Gradnja teh cest je ce- nejša, kakor gradnja asfaltnih, ker je potrebno precej t anj as- falta, in je na njih manj po- pravil. # Kako ste skrbeli lani za druge ceste? Po pogodbi z občino redno vzdržujemo ceste četrtega reda. Omrežje meri 367 km. L,ani je občina nakazala za te ct^-ste 4« milijonov dinarjev. Z denarjem za ceste moramo vzdrževati tudi 22 mostov. Lani smo popravili 11 mostov. 0 Pravijo, da ceste niso do- volj dobro vzdrževane. Zakaj? Ponekod v občini so boljše ceste, drugod slabše, ker pač ne- katere bolj trpijo. Tudi nekate- ri cestarji so manj prizadevni. Seveda bi bilo nujno za boljše vzdrževanje cest tudi več denar- ja zanje. Za posipovanje bi bil najprimernejši lomljenec, ki se hitro zarije v cesto in jo utrju- je. So pa težave pri nabavi. # Kakšna posebna dela pred- videvate v delovnem načrtu za letos? Morda bomo asfaltirali Rajče- vo ulico, cesto Olge MegliČeve, Osojnikovo cesto in Znidaričevo nabrežje. Ker o našem načrtu za 1. 196^ še niso razpravljali na občini, pa ne morem prav nič točnega povedati. % Kakšne težave vas tarejo pri vašem delu? Zelo smo nejevoljni, ker naše delo pogosto uničujejo nevzgo- ieni ljudje, predvsem mladina. Brezobzirno nam uničujejo na- sade, ki veliko stanejo, razbi- jajo električne luči. odstranju- jejo kape na vodovodnem omrežju. Ta škoda gre vsako leto v stotisoče dinarjev, ki jih znova in /nova vlagamo, da po- pravimo, kar ie uničeno. Kaj vse bi že uredili v našem me- stu z denarjem, ki smo ga vlo- žili. da smo nadomestili poško- dovano! Tudi pri čišreTitii hi bilo m m j df^la in stroškov, če bi prebivalci ne metali po tleh odpadkov in nastiljali mesta tako, da nas je lahko sram pred številnimi turisti, ki pri- hajajo k nam. # Kaj storiti, da bi odpra- vili vse to, kar kvari ugled me- stu in njegovim prebivalcem ter obremenjuje skupnost vedno z novimi stroški za škodo? Potrebna je vzgoja, predvsem v šolah, pa tudi drugod, v sindi- katih. podjetjih, v družinah! Dolžnost vsakogar je. ki vidi uničevalc.a pri delu, da prijavi krivca večjih poškodb in po- svari otroka pri manjših — kaj- ti paznikov ne moremo nastavi- ti v vsaki ulici, ob vseh nasa- dih! # Vsi vemo, da so tudi stop- nišča in hodniki hiš v Ptuju zelo zanemarr<=»ni. umazan' pol- ni smeti. Tudi to je v škodo ugledu meščanov! Za čistost v hišah skrbijo hi.š- ni sveti in res je, da so nekate- re hiše zelo zanemarjene, v sla- bem stanju, ograje ob nekate- rih hišah polomljene, kante z odpadki niso ponekod skrite v vežah, ampak stoje pred hišo in ob njih streseni odpadki. Hišni sveti bi morali opozarjati krivce. Prav bi bilo. da bi sta- novalci skrbeli tudi za okrasno cvetje na oknih. Le malo dobre volje je potrebno in naše mesto nam bo v ponos! # Kako gospodarite v vašem zavodu? Nekateri obrati so deficitni, kakor iavno stranišče in kopa- lišče. Ekonomska cena vstopni- ce v interno kopališče hi bila nad "500 dinarjev ob seda njeni obisku kopalcev, v resnici pa je le 50 dinarjev. Vzdrževanje javnega stranišča stane letno 2 milijona dinarjev, kasirali pa smo lani 268.000 din. Tudi prisiojbina za grobove je nizka, saj znese 1500 dinarjev na 10 let. Tudi pogrebi so pri nas mnogo cenejši kakor v dru- gih mestih. Vse te izgube mora- mo utrpeti, dokler ne bomo skupaj z občino našli kakšno rešitev. 9 Kako gospodarite na dru- gih popriščih vašega dela? Trudimo se. da bi bila na^a dela čimboljše opravljena, da bi bila storilnost dovolj velika. Pri delu pa nas večkrat ovira nabava materiala za vodovod in ka.na]izacijo. Zaželjeno bi bilo tudi, da bi imeli vedno toliko sredstev, da bi kanalizacijo in vodovod v določenem mestnem delu v celoti uredili. Ker pa m toliko sredstev, polagamo naj- prej glavne vode, nato cesto za- sipamo in jo znova odkopava- mo, ko urejujemo priključke-. Taki problemi se seveda ne po- javljajo le pri nas. V glavnem pa lahko rečemo, da doslej še nismo zašli v posebne težave. Večina članov našega kolektiva opravlja naporna zemeljska de- la in druga težka fizična dela in z malimi izjemami se vsi ze- lo trudijo in tako prispevajo k zavoda. dobremu gospodarjenju našega R. PODJETJA IN URADI, HIŠNI SVETI TN LASTNI KI STANOVANJSKIH ZGRADB TER STANOVALCI IZ PTUJA, OKRASITEV VAŠIH POSLOVNIH PROSTOROV IN HIŠ, OKEN VAŠIH STANOVANI V PTU.IU Z MA SKAMl, VERIGAMI, TRAKOVI. DUHOVI ITD. IZ PA PIRJA RAZNIH BARV, LAHKO MNOGO PRT POMOR I K PRIJETNEMU VTISU, KT BI GA NAJ DOBIL OBl SKOVALEC PTUJA 1 TEDEN PRED PTUJSKIMI PRI REDITVAMI IN NA SAM DAN PRIREDITEV V NEDR LJO, 28. FEBRUARJA 1965. POSEBNO V POSLOVNIH PROSTORIH TRGOVIN BI BILO LEPO VIDETI PREDPUSTNO OKRASIE. ZA TO PRAVOČASNO POSKRBITE OZIROMA IZDFl AITE PREDPUSTNO OKRASJE IN GA OBESITE NA SVOJE MESTO. PTUJ BI NAJ BIL OB LETOŠNJIH PRIREDITVAH ZANIMIV, PRIVLAČEN IN TUDI RAZVESELJIV stran 6 »TEDNIK« — petek, % fehmarja 1965 Stran 6 ŠPORT IIMSKi ŠPORTI V PTUJU v decembru lanskega leta je bila v sklopu TVD Partizan ustanovljena sekcija za zimske športe. Glavna naloga sekcije je organizacija zimskih športov ter predvsem v času semestral- nih počitnic pritegniti čim več mladine na smučišča in drsali- šča.- 2al, nam letošnja zima ni bila naklonjena in marsikateri načrti so ostali neizpolnjeni. Kljub izredno kratkim ugod- nim vremenskim razmeram, je sekciji uspelo 14 dni vzdrževati drsališče v Ljudskem vrtu. Ob tej priliki se zahvaljujemo To- varni avtoopreme in Elektroko- vinarju, ki sta brezplačno izde- lali potrebno orodje za čiščenje drsališča. Posebno zahvalo smo dolžni tudi gasilcem, ki so ved- no priskočili na pomoč pri po- livanju ribnika. V semestralnah počitnicah je sekcija priredila brezplačen smučarski tečaj, ki se ga je ude- ležDo 42 tečajnikov in tečajnic. Tekma v slalomu in smuku po končanem tečaju je pokazala, da so med mladino v Ptuju talenti, ki bi pri ugodnejših vremenskih razmerah, lahko tekmovali tudi s svojimi vrstniki iz Mainbora, čeprav so slednji dan za dnem na smučiščih ob pohorskih žič- nicah. Za telcmovanje so bili te- čajniki razdeljeni v tri skupi- ne. Rezultati so naslednji: I. skupina — slalom: 1. Slavko Siebenreich 38,0, 2. Jože Štrafela 44.0. 3. Dušan Ceh 49,0, 4. Bojan Sitar 50,0, 5. Milan Slana 57,6, 6. Srdan Mohorič 59,5, 7. Tugomir Pepelko 63,0. Smuk: 1. Dašan Ceh 9,G, 2. Lojze Nadižar 10,0, 3. Slavko Zoreč 10,2, 4. .Jože Strafela 10,5, . 5. Milan Slai;a 11.0, II. skupma — smuk: ' 1. Bons Voda 19.0, 2. Franc ; Kramberger 23.4, 3. Dušan Eo- ! sič 26,1. j III. skupina — .smuk: i 1. Mitja Hodnik 21.6. 2. Darja I Nadelsberger 22.0, 3. Milan Ko- štomaj 24,0, 4. Miran Koštornaj 24,0, 5. Vesna Vukovič 25,0. 6. Valerio Pečnik 25,1, 7. Miran Horvat 28,0, 8. Davorin Samoj- lenko 32,0, 9. Ljubica Mavrič 36.0. N"ili dva meseca nista minila odkar je ustanovljena sekcija za zimske športe. Zato je nesmisel- no govoriti o uspehih. Res je le eno, da so poleg plavanja in planinarjenja zimski športi naj- bolj zdravi in potrebni. Skro- men začetek urejenega drsali- šča in smučarski tečaj sta od- ločno pokazala, da mladina želi preživeti semestralne počitnice na snegu in ledu. S pravočasni- mi pripravami jeseni in ob ra- zumevanju odgovornih činite- Ijev in podjetij, je možno tudi v Ptuju razviti zimske športe. Upajmo, da nam bo to prihod- njo zimo tudi uspelo. Od Ptuia do Središča v kužnem 1.168: (Nadaljevanje s 5. strani) zi okna in vrata, ki so jih zaradi smradu na širok^o odprli, opazuje popotnik naslednji prizpr: Cerkovnik je prižgal pnprFi\'Iip- no plemenico in jo držal med bol- nikom in spovednikom, dči bi ogenj in dim odganjala bolezen, in še naprej škropil s kisom po sobi. Duhovnik pa je obstal za dva sežnja od bolnika in poslušal nje- govo spoved. Bolnika je kuhala vročica, težko je dihal, še teže go- voril. Pod ušesi, na vratu in na prsih so se mu že začele kazati temnovišnjeve otekline. Ko se je okuženec spovedal, ga je duhov- nik obhajal. V srebrno lunulo na palici je pritrdil hostijo in jo od daleč položil bolniku na jezik, ne da bi se mu približal. Nato je lunu- lo razkužil nad ognjem plamenice. S tem je bila zadnja tolažba oprav- ljena. Duhovnik in cerkovnik sta stopila iz hiše. -Občudujem vašo krščansko lju- bezen do trpečih.- nagovori popot- nik duhovnika in se mu pokloni. -To je moja dolžnost, gospod.- odgovori duhovnik. -A kdo ste, popotnik?«« vpraša in nezaupno ogleduje tujca od nog do glave. -Moje ime je Ferdinand Schie- rer. provisor sanitatis. kužni komi- sar. ki me je oblast poslala v oku- ženo Središče, da pomagam lju- dem.«. •A jaz sem Jurij Hauptmanič, plebanus (župnik) hajdinski,«« od- vifne duhovnik. »Slišal sem že o vas. kako požr- tvovalno skrbite za svoje župljane. Prepričan sem, da tudi meni ne odrečete nekaj pojasnil, za katera vas prosim.« V pogovoru gredo skozi vas. Župnik pripoveduje Schiererju o vsem, kar ga ta povpraša, in kar bi , ga utegnilo zanimati. Tako govori: -Ali je treba še dolgega razlaga- , nja, kaj^e napravila kuga iz naših ' krajev! Sami ste videli, kako je ta | cvetoča pokrajina zdaj zapuščena ' in kakor izumrla. Tisoč jezikov bi ne popisalo grozot, ki so zadele te kraje. Poglejte! Polja leže neob- delana. in če so posejana, ostanejo nepožeta. Skoraj ves promet je za- prt. sejmi in cerkvena proščenja prepovedana. Ceste so zagradili, mostove podrli, da bi ljudje ne šli križem. Meja prdti Hrvaški je stro- go zastražena. Nikogar ne puste v mesto, kdor ne pokaže "-fede- (iz- kazila. da ne prihaja iz okuženih krajev), pa še tak je sumljiv. Ljudje umirajo trumoma. Povsod žalost in jok. Poglejte te hiše z be- limi križi! Nekatere so prazne, ker so izumrli vsi stanovalci. V neka- terih bolniki v mukah in grozi pri- čakujejo konca. Grobar mi je umrl pred tremi dnevi, in nikogar ne dobim, da bi ga nadomestil. Kdo pokoplje mrliče, kdo jim stori zad- nje usmilienje. da jih z železnim kavljem potegne iz hiše in odpelje v kužno jamo. Zadnji čas so liudje še bolj razbujeni, češ da bodo vsi pogubljeni, ker je oblast prepove- dala pokopavati za kugo umrle v posvečeni zemlji. Namesto v mo- litvi in premagovanju iščejo mno- gi tolažbe v vinu in razbrzdanem ■iživanju. V ptujskih predmestnih iirčmah plešejo in razgrajajo, da se bog usmili! Prišli so biriči, da bi jih razgnali. pa so se z njimi -prli in jim grozili z orožjem. A Kazen je prišla tudi zanje. «Crna -mrt«. jih je pograbila sredi go- -tije: ta je padel kot od strele za- let sredi rajanja, oni se je zgrudil kozarcem ob ustih. Strašno je razdejanje povsod, in Konca ne vidim. Grešniki smo res, vsi smo potrebni bazni in pokore, a pnzanesi nam. bog. že zaradi ne- iolžnih otrok!« Tako je končal svoje pripove- dovanje plebanus Hauptmanič. Zadnje besede je govoril tiho in ':alostno. Kužni komisar je zvedel dovolj m preveč. Poslovil se je od župni- ka in odjahal proti Ptuju. Ko pa je prišel do Drave, ni mo- gel dalje. Most je bil ob ptujskem bregu podrt. Stražnik na oni strani le mahal z rokami in odkimaval 7 glavo, češ da ni mogoče čez. Komisar je vzel svoj -fede«- in z različnimi kretnjami dopovedoval stražniku, da ima dovoljenje, in naj ga pusti v mesto. Dolgo je moral čakati, da so prišli ponj na zasilnem brodu. Ko- nja je bilo treba prepeljati pose- bej, ker je bil brod za vse pre- šibak. Jezdeč po mestnih ulicah je vi- del nenavadne reči. Pred mesnico Simona Jurančiča so stale mestne gospodinje in dekle s cekarji, ki so pri.^le po meso. V vratih mesni- ce je bila odprtina, ki je skozi njo metal mesar v nastavljene cekarje meso. Na mizi v odprtini je stal kotlih' z lesihom. Vanj so spuščale kupovalke denar Tudi pek je na sličen način prodajal svoj kruh. Na lopar z dolgim ročajem je po- lagal hlebce in jih skozi okno da- jal .svojim odjemalcem. Tudi ta je imel posodo z jesihom. kamnr so metali ljudje novce. Vsaka druga ali tretja hiša je imela bel križ. Na Florjanskem trgu je srečal magistra sanitatis, kužnega zdravnika. Bil je čudno opravljen. Razen povoščene halje in kapuce je imel na obrazu masko s steklenimi naočniki in dolgim nosom, podobnim kljunu, kjer so bile različne dišave, da so blažile kužni smrad, kadar se je približal bolniku. V roki je nosil dolgo pa- lico. s katero je otipaval okužen- ce. Ko so otroci zagledali zdravnika na trgu, so se z vriščem razbežali, kričeč: -Mohr! Mohr!«- Schierer je poznal Mohra, zato ga je ustavil in nagovoril: -No. prijatelj, kam tako urno?« Mohr je snel svojo masko in od- vrnil: -K bolniku. Vsak trenutek moram biti pripravljen, da me po- kličejo. Vsakemu pomagam, koli- kor morem in znam. Naporna* služ- ba. In nevarna. Zjutraj ne morem reči. da ne bom ležal tudi jaz zve- čer. pokrit z gnojnimi bulami v kužni jami. A kaj hočemo! Božja volja naj se zgodi!« -A s čim zdravite okužene bol- nike?« -Različna zdravila priporočam. Najcenejše zdravilo so krastače. Krastače je treba posušiti na son- cu in stoiči v prah. Ta prah uži- vajo bolniki na kisu ali mleku. Tudi polhi in veverice, pripravlje- ne na isti način, so dobro zdra- vilo. Na otekline devam obliže iz govna in mleka. Gosposke ljudi zdravim z vraštvom. ki mi ga je zaupal graški zdravnik dr. Chata- rin: smokve, orehe in vinsko ze- lišče stolčem v možnarju vsako po- sebej. Nato vse dobro zmešam, pri- denem soli ter sok citron in po- maranč. Iz te zmesi napravim kro- glice. To je latverg. Zelo pomaga.« Se dalje bi govoril učeni magi- ster, a Schiererju se je mudilo, da čimprej dospe v Središče. Se je mimogrede zvedel, da je pred tremi tedni umrl za kugo gvardi- jan ptujskih kapucinov Luka in še mnogo drugih, v tem letu okrog 200 ljudi- Ko je jezdil skozi pred- mestje. je odmevalo iz neke bezni- ce razposajeno petje. Slišal je pe- sem o veseljaku Avguštinu, ki se je v času kužne bolezni na Du- naju tako napil, da je obležal ne- zavesten. Ponoči so ga našli hlap- ci, ki so pobirali mrliče, in ga vrgli v kužno jamo, misleč, da je umrl za kugo. Ko se je drugo jutro streznil, je vstal čil in zdrav in potem živel še 28 let. V pesmi, ki so jo peli. so se večkrat ponavljale besede: O mein lieber Augustin, Augu- stin, Augustin, o mein lieber Augustin. alles ist hin! Slišal je tudi slovensko popev- ko: Gnes se napi j, gnes se navžij, ziitra te ktiga že vmori! Jezdec je pognal konja in naglo zdirjal čez Spodnje Dravsko polje mimo Gorišnice, Velike Nedelje in Ormoža proti Središču. Na vsej poti je srečava] le bedo in obup. Morilka kuga je gospodarila po- vsod. V poznem popoldnevu je pri- spel v Središče in se predstavil županu Štefanu Simoneriču. Središčani, sosedje Hrvatov, so bili zaradi kuge v veliki nevarno- sti, saj je skozi Središče peljala pot v sosedno Medžimurje in v Varaždin, kjer je kuga strašno mo- rila. Kmalu po svojem prihodu je izdal kužni komisar sledeče uka- ze: Prvi ukaz: tržani naj strogo ?.a- stražijo mejo in puste čez le one. ki imajo neoporečen -fede«. Drugi ukaz: mrličev ne smejo pokopavati na pokopališču, ambak v kužni jami na spodnjem koncu trga. Tretji ukaz: v hiše z belim kri- žem ne sme stopiti nihče razen zdravnika, duhovnika ali pogrebca. Četrti ukaz: onkraj Trna ve naj se zgradi lazaret ali kužna hiša, kamor bodo spravljali bolnike. Ti ukazi so bili razglašeni s pri- pombo. da bo najstrože kaznovan, kdor jil] ne bo izpolnjeval. Tudi v drugih rečeh, ki so v zvezi s kužno boleznijo, mora ljudstvo ubogati le komisarja Schiererja. Ko je prišel Schierer v Središče, je bila že polovica hiš okužena in označena z belim križem. V mese- cu maju. juniju, juliju in avgustu je umrlo nad 50 ljudi. Schierer je bil odločen mož. pa je šel pogum- no v bo.i z neusmiljeno morilko. Požrtvovalno so mu pomagali žu- pan Simonerič, pisar Miklavž Fuks, sel Marko Trepec, ki je ho- dil v Ormož po zdravila, ter do- mačina Jurij Cavničar in Andrej Fukser. A vsi ukazi, prepovedi in vsa vnema je malo zalegla, saj je umrlo do maja naslednjega leta 1682 vsega skupaj 592 ljudi. Žup- nik Andrej Golob ]e tolažil umira- joče, pa sam ni bil kos napornemu delu. Trg Središče je bil od jeseni 1681 do pomladi 1682 ena sama mrtvašnica. Sele ko je izpraznila domala vse hiše. je odtegnila —črna smrt« svojo morilno roko. Le v Ju- rinovi hiši tik kapele ni umrl nihče, čeprav sta bila dva Jurinova celo pogrebca in sta imela z oku- ženimi mnogo posla. Pila sta, pre, samo sirotko, jedla zelo malo in živela kolikor se da skromno. Ko je kuga ponehala, je odšel iz Središča tudi kužni komisar Ferdi- nand Schierer Požrtvovalno se je trudil in izpolnjeval točno svoje dolžnosti, zato je dobil od oblasti pohvalno izpričevalo. V. Klfpenčič ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Sonja Berden, Gregorčičev drevored 7 — Simono; Marija Plaveč, Slapšinci 17, Ljutomer i — Marijo; Ana Žižek, Veščica j 22, Ljutomer — Jožeka; Anica Voljč, Hardek 36 — Borisa; Ro- zika Zajšek, Mejna c. ~ Janka; Jožica Drevenšek, Stanošina 23 — Metko; Jožica Pintarič, Gru- škovec 70 — deklico; Terezija Brumec, Skorba 5 — Mirana; Hilda Brglez, ^reg 26 - Tomi- slava; Marija Kelenc, Zamuša- ni 112 — Sonjo; Otilija Zajbela, Trnovci 38 — Julčija; Angela Junger, Mariborska 47 — Bri- gito; Marija Canjko, Selška c. 23 — Ireno; Francka Strucl, Kidri- čevo 64 — deklico; Marija Lah, Placar 35 — dečka; Amalija Vi- do vič, Ljubstava 3 — deklico; Irmgard Blagovič, Muzejski trg 1 — Sabino; Marija Sel, Starše 53 a ~ Tončka; Ivanka Planin- šek, Pleterje 22 — Jerico; Kata- rina Macuh, Slovenja vas 54 — Lilijano; Cecilija Frangeš, Stran- ske Makole 13 — Zdravka; Ceci- lija Marin, Brstje 3 — Jelko; Ma- rija Novak, Vintarovci 17 — Ja- neza; Silva Solatnik, Sikole 31 — deklico; Terezija Brenčič. Nova vas 42 — Mileno; Marija Vido- vič. Apače 50 — deklico; Vida Lenart, Placar 14 — deklico; Ljudmila Gregorinčič, Mekot- njak 16, Ljutomer — Franca; Ve- ra Kolarič, C. Olge Meglič 12 — Marijo; Marija Šolar, Budina 52 — Romana; Francka Bobnarič, Mali Brebrovnik 29 — Marjana; Neža Plohi, Stojnci 115 — Mira- na; Marjana Martinčič, Sp. Haj- dina 117 — Lidijo; Julijana Hor- vat, Trnovska vas 4 — Marto; Silva Križan, Lešnički vrh 7 — Lidijo; Marija Petrovič, Bukovci 154 — Zdenko; Alenka Rajh, Poštna 2a, Ormož — Benjamina; Marija Roškar, Bukovci 91 — Ireno; Francka Lešnik. Breg 33 — Dušana: Julijana Debeljak. Gradišče 80 — Ivana; Rozina Mlinaric. Cojzova pot 11 — de- klico; Marija Grajfoner, Goriš- nica 43 — deklico; Rozalija Se- linšek, Naraplje 24 — Stanka; I Otilija Bezjak. Bukovci 144 — i deklico; Veronika Kokot, Sobe- 1 tinci 46 — deklico, Ana Pavličič, I Pristava 39, Ljutomer — Stoja- na; Marija Lukman, Kajžar 60 — Metko; Marija Jus, Zetale 96 — Angelo; Marija Arnuga, Bezjakova 8 — Mileno; Ema Ciglar, Mlinska 2 — Antona; Oti- lija Obran. Zabdvci 63 — Boja- na; Adela Bombek, Gregorčičev drevored 7 — Matejo; Marija Dobnik, Starše 61 — dečka; Eri- ka Majhen, Ježica 78. Ljubljana — Rajka; Alojzija Pintarič. Spuhlja 120 ~ Danico; Neža Ha- ložan. Volkmerjeva 1 — dečka; Terezija Malek, Sti-mec 12 — Zlatko; Marija Pe.šec, Delane 21 — dečka; Marija Gnilšek, Lju- tomerska 20 d — Vesno; Helena Svenšek, Kidričevo 29 — Darka; Elizabeta Povše. Jiršovci 38 — Marico; Angela Perhač, Ločki vrh 1 — Jožico; Josipina Kocu- van, Kidričevo 4 — Lidijo; Ka- tarina Kramar, Mihalovci 53 — deklico. Poroke: Anton Pernat. Mihovci 7, ia Alojzija Topolovec, Kungota 37. Umrla: Marija Klobasa, Kicar 78, rofj. IRpn nmrla 26. jan. 1965. RAZPIS Društvo upokojencev — po- družnica Ptuj sprejme: 1. vodjo okrepčevalnice s po- znavanjem gostinstva, 2. gospodarja (ekonoma) ve- ščega kn.iigouodstva. Prejemki po dogovoru. Interesenti-upokojend naj predložijo lastnoročno pisane prošnje do 15. februarja 1965 upravnemu odboru DU Ptuj, Aškerčeva 9. Razpis velja do zasedbe mest. Upravni odbor DU GODCI, PREDPUSTNI CAS BREZ VAS JE ŽAta STEN. OB FOLKLORNIH IN KARNEVALSKIH PRIRE- DITVAH V PTUJU, V NEDEUO, 28. FEBRUARJA 1965, BI MORALA BITI NA VSAKEM PTUJSKEiM TRGU IN NA VSAKI ULICI GODBA NA PIHALA ALI VSAJ HAR- MONIKA, KLARINET IN TROBENTA. PRIJAVITE SE ODBORU ZA PTUJSKE PRIREDI- TVE (DRAGO HASL. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, PTUJ), DA VAS BO SEZNANIL Z ŽELJAMI ODBORA IN DA VAS BO RAZVRSTIL NA SVOJE MESTO TER VAM SPOROČIL VSE OST.^LO. ICo4nu oMUfi^aie, zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN Premalo takšnih znancev imate, ki bi se vas 21.3 —20.4. spomnili, ko bi vam to koristilo. Zelo si priza- devate, da bi vam vsako delo uspelo. V družini vam ljubezen najbolj pomaga iz težav. 8IK Zavidate ljudem, ki jim uspe prenašati svojo ■