Politični položaj. (V državnem zboru dne 3. julija govoril dr. L. Gregorec.) (Dalje.) Prav tako ljudstvu sovražna je zlala vrednota, in jako je obžalovati, da se je odpravila srebrna vrednota in se je ustavilo prosto kovanje zlata. To se je zgodilo povsem na tihem 1. 1879. na zahtevanje avstro-ogerske banke, torej kapitalizma in na ta način se je ugladila pot poskusom, upeljati zlato vrednoto. Prva posledica tega je bila, da se je kmetijskih pridelkov cena silno znižala. Opozarjam samo na pšenico. Cena meterskega stota pšenice se je od 14 gld. znižala na 7 gld. in na 6 gld., to se pravi, kmetovalci so ravno polovico svojih prejšnjih dohodkov izgubili, in ni mi znano, da bi se to nadomestilo z drugimi dohodki. Kapitalistični listi se izgovarjajo na preveliko pridelovanje in na konkurenco z onkraj morja. To pa ni resnica. Pridelovanje se je še zmanjšalo, kar se da dokazati. Pravi uzrok, da se je cena znižala, je sleparska termin-trgovina z žitom na borzi, torej zopet izgred kapitalizma, in pa zlata valuta. Da smo ostali pri srebrni valuti in pri prostem kovanju srebra, bi bilo že 15 let v Avstriji denarja v izobilji, cene in plače bi bile visoke, dolžniki, torej zadolženi kraetje in zadolžena država bi bili lahko poravnali svoje dolgove. Žal, da se je ravno narobe zgodilo, hvala Bogu, da ne popolnoma, zakaj do te nesreče ni prišlo, ker se ni moglo začeti plačevanje z zlatom. Škoda pa je vendar velika in sramota tudi. Stari srebrni denar je zgubil vrednost in ljudstvu so se s tem vzeli zadnji prihranki, katere je skrivalo po skrinjah in nogovicah. Sedaj se lahko reče, da je kapitalizem slekel Ijudstvo do nogovic, da rau je vzel srebro in mu zanj dal nerodni in umazani nikelj. Kapitalizem je torej v Avstriji zadobil veliko zmago in jo skuša z davčno preosnovo še povečati. To se je že zadostno pojasnilo. Sklicujem se samo na izvajanja poslanca Lienbacherja, ki je dokazal, da bi vzlic davčni preosnovi ostalo 803011 milijonov gold. mobilnega kapitala neobdavčenega. Rimski suženj se je mogel vsaj nasititi, ker je bilo njegovemu gospodarju na tem, da ga ohrani, sedanji delavci pa morajo stradati in zadolženi kmet mora najboljše tega, kar je pridobil, si pritrgati in prodati, da plača svojega upnika in davek. Kmet mora slradati, če se hoče le nekaj časa vzdržati na podedovanem posestvu. To ni pretiravanje. Jaz sem župnik na deželi in z bolestjo gledam, kako se širi revščina in kako propada kmečki stan. Mnogo je kmetov, ki bi radi najeli hlapca, deklo ali delavca. Ali nimajo, da bi mu jesti dajali. Gedalje pogosteje se prigodi, da pridejo iz prej imovitih krajev ljudje k poroki v izposojenih oblekah. Ponekod so hiSe, kjer moški ne morejo vsako nedeljo v cerkev, ampak se menjajo, ker imajo samo jedne nedeljske hlače. Hrana je vedno slabša in vedno nezadostnejša. Stare, meni dobro znane košare za kruh so skoro izginile, otrokom se čedalje redkeje daje kruh v šolo, ponekod le še bučeva zrna. Letos na spomlad sem vozeč se na Dunaj, seSel se v vagonu s komisijo za vojaški nabor. Vrnila se je iz nekega sodnega okraja, kjer ni bilo dobiti no- benega sposobnega novaka. Z bučevirai zrni se seveda ne vzrejajo novaki. Ge se je v boljših časih reklo: Ako je kmet bogat, je bogat tudi cesar, pa moramo sedaj reči: kmet je siromak, cesar je tudi siromak. (Konec prih.)