441
Kmetijstvo.
Kranjska kmetijska družba.
Cena kmetijskih pridelkov se kar ne more povzdigniti tako, da bi se v kmetijah naložena glavnica pošteno obrestovala in da bi se izplačal trud, ki ga ima človek z obdelovanjem zemlje. Naše kmetije so več ali manj vse pasivne. Samo tisti kmetovalec za-more v rednih razmerah izhajati, ki si je zagotovil kaj postranskega zaslužka. Kdor se resno bavi z živinorejo, kdor ima vožnje itd., tisti se še nekako prebije, ako ga ne zadene kaka posebna nesreča, ako mu toča ne pobije ali povodnje ne uničijo poljskih pridelkov ali če ni treba hčeri dote šteti.
Te razmere se ne bodo premenile, dokler se ne pretrga sedanja trgovinska in carinska pogodba z Ogrsko. Ta pogodba je največja naša nesreča. Iq ker so razmere v naši državi žalibog take, da se ta po-godbajše dolgo ne pretrgala in ker je nadalje žalostna istina, da ravno odločilni krogi nimajo resne volje, kaj storiti za povzdigo kmetijstva, je treba misliti, kako naj se kmetu drugače pomaga.
Nekaj let je tega, kar je poslanec Povše nekako obupajoč svetoval kranjskim kmetovalcem, naj vse njive premene v travnike in naj se posvetijo izključno samo živinoreji, češ, da je ta panoga kmetijstva je-dina, v kateri se da kaj zaslužiti.
V  tem obsegu je bil pač nekoliko prenagljen. Tako daleč ne more iti kranjski kmetovalec, ker bi sicer še veliko poprej prišel na kant, ali zato je v Povšetovem nasvetu vender zdravo jedro. Resnica je namreč, da je dandanes živinoreja poglavitna opora kmetovalca in da se bo kmetovalcu razmeroma še najbolje  godilo,  ako se je  resno in umno   poprime.
V  to svrho je naša uzorna kmetijska družba že pred mnogimi leti posvetila vse svoje moči povzdigi živinoreje. Pred vsemi je gledala na to, da je upe-ljala za naše kraje najprimernejše pasme. Sedanja živina, kar se je redi v naši deželi, je veliko boljša in lepša kakor je bila nekdaj. Hrvaške buše se počasi izgubljajo in kmetovalec ima vedno lepšo živino na prodaj ter jo tudi čedalje bolje prodaja. Sedaj prihajajo na naše semnje že kupci iz različnih dežel in pokopujejo mnogo živine, kar spravlja obilo denarja v naše kraje, vrh tega pa je hrvaška vlada začela tudi govedi za pleme kupovati pri nas. To pač najbolje svedoči, da se je šivinoreja znatno povzdignila in nihče ne more tajiti, da je to v prvi vrsti zasluga kranjske kmetijske družbe.
Sedaj je ta družba šla korak dalje in hoče umnim živinorejcem tudi pri prodaji živine pomagati. Ta namen je vreden vsega priznanja in mi smo trdno prepričani, da bo kmetijska družba s tem v jednem letu kmetovalcem naše dežele več koristila, kakor vsa konsumna društva v petdesetih letih.
Kmetijska družba sestavi zapisnike vseh plemenskih govedi, kar jih je v deželi in bo posredovala, da se po vrednosti prodajo. S tem je družba razširila svej delokrog. Odslej ne bo njena naloga, samo delati na povzdigo kmetijstva, ampak tudi posredovati pri razpečavanju kmetijskih pridelkov, a kako velikega pomena utegne to postati, to si zamore misliti le kdor pozna križe in težave kranjskega kmeta.
S tem sklepom, ki ga je osrednji odbor storil zadnje dni, stopi kmetijska družba v novo stoletje in mi jej želimo, naj bi ostala tudi v prihodnje to kar je zdaj: pravi blagoslov kranjskega kmeta.
442