95
Ozir v stare čase.
Nekaj o basnoslovji starodavnih Slovanov.
Počasi se je izcimilo basnoslovje med paganskimi narodi in se je po redu izobrazilo in na celo zjedinilo. To vidimo pri Grekih in Rimljanih. Od kraja se niso vseh teh domišlij imeli, kakor pozneje, in še le čez sto iu sto let se je teh ljudstev od začetka zmešano basnoslovje razjasnilo.
Ravno taka se je pa tudi basnoslovju starih paganskih Slovanov godila. Res je basnoslovje tega velikega naroda dosti umno bilo. Pa škoda! mi še dosedaj le malo vemo od lastnega basnoslovja, ker si je še malokdo toliko prizadeval, da bi bil natanko preiskal znamenja malikov (molikov j starih Slovanov, naših preddedov. Na nemške zgodovinarje se ne smemo zanašati; oni nam nič pravega ne povejo. Se le pred malo leti se je pričela preiskava našega basnoslovja in se bo sčasoma ravno tako razjasnila kakor se je basnoslovje drugih omikanih narodov, ker vse to spada v zgodovino vsakega naroda. Mi do sedaj le to od tega vemo. kar se je v narodnih pesmih , pravlicah, navadah in na ma-likovavskih kamnih ohranilo in našlo. Iz vsega tega pa se zve, da niso Slovani tako veliki malikovavci bili, kakor na pr. Rimljani, Greki ali pa Egipčani, ampak da se je njih vera nekako judovski bližala. Slovani so sicer tudi le samo jedinega Boga za najvikšega spoznali, pa zraven še tudi mnogo drugih malikov imeli. Vendar je ta malikom ska-zovana čast le vikšemu Bogu veljala , ker vsi maliki so mu podložni bili. Da je to gola resnica, da je povsod po vsem Slovanskem misel v jedinega Boga navadna bila, to pričujejo stari zgodovinarji, pa tudi aposteljni keršanske vere pri Slovanih. Tako pravi gerški zgodovinar Prokop, da Slovani enega samega Boga časte, začetnika groma in strele, in gospoda vseh stvari. Tako tudi 300 let pozneje carigraški patrijarh Foti od rusovskih Slovanov pravi, da se njih vera sicer ne more gerško keršanstvo, pa tudi ne brezbožno paganstvo imenovati. In čeravno je še več takih prič, vendar nobena ne terdi, da je slovanska vera na jednega samega Boga kakor pri judih bila , ampak da je le tej veri blizo,   in   da se sme vera na Boga   imenovati.
Vse to se pa sme tako razumeti: Starodavni Slovani so imeli enega samega Boga za najvikšega, zraven pa so še druge bogove in boginje priznavali, kteri pa so vsi vikšemu podložni bili. Ta vikši Bog se je po raznih krajih različno zval.                                                   Janko Vijanski.