/
M številka.
V Ljubljani, v soboto 20. julija 1918.
ti. leto.
I
- 1
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avsbo-Ogtsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej -pol leta     m m četrt leta   m w na mesec „
K SO-— . 25'-. 13*-. 4-50
celo leto naprej  ....   K 55 —
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej   .   .  „  .   K 60 —
Vprašanjem glede Imeritov se naj priloži za1 odgovor dopisnica aH znamka. Opravntttvo (spodaj, dvorišče le vol Knaflova ulica št. 5, telefon št 85.
Izhaja vsak dan zvečer tevtaili nadalje in praznike.
Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer    1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin-, trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
Nod nifoćatki naj pošljejo naročnino vedno po nakaznici.
Ha samo pismene narocbe brez postatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. »Narodna tiskarna«1 telefon it SS.
.Slovenski Narod€ velja v Ljubljani
dostavljen na dom aH Če se hodi ponj:
celo teto naprej pol leta
K 48*— I četrt leta „ . . ^ . . 24— I na mesec   „     -  . - -
12-— 4'—
Posamezna Številka velja 30 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nilca AL S (v L nadstr. levo), telefon AL 41
Drž. posL dr. Ravnihar:
Ustciuni odsekuKromerižu.
Po burnih marčnih dnevih 1S4S se je sestal IS. julija državni zbor na Dunaju. Začutil je, da je novi dobi odraj-tati tribut. Nove misli, nova načela so našla pot tudi v staro absolutistično Avstrijo, Svoboda pojedincu, svoboda narodom. Državi je dati povsem novo podlago, ako naj ima svoje polnovredno mesto v koncertu evropskih držav« Šlo je za velik problem: kako najti živ-ljensko smernico tej državi za vso nje-no bodočnost, kako namesto absolutizma, ki edini je dotlej držal državno telo na površju, dobiti novih eksistenčnih pogojev moderni državi. Ni tajiti, da se je tedanji državni zbor zavedel svoje naloge, da je napravil srečen poizkus za rešitev težavnega vprašanju. Ako je ostalo samo pri poizkusu, cedaj je krivo temu to, da večina še ni bila odrasla absolutistični dobi, da se ni še bila mogla otresti vseh predsodkov te dobe. Vendar bi tudi poizkus bilo pripravno izhodišče za nadaljni razvoj, zakaj načela, ki je na njih bil začel graditi poslopje, so bila zdrav sposoben in naraven temelj. Toda nastopivša reakcija je zamorila tudi ta stoomiri poizkus in s tem zapečatila usodo te države . , . Ministrski predsednik knez Feliks Scliwarzenberg je 1. novembra 1S4-S ukazal zborničnemu vratarju, da mora hišne duri zakleniti ter da ne sme nikogar pustiti v poslopje. Državni zbor s svojimi odseki se je preselil v Kromeriž, dokler ni bil — tikoma po završitvi del v ustavnem odseku — dne 7. marca 1849 razpuščen.
Takoj na svoji prvi seji 31. julija 1&48 je državni zbor izvolil ustavni odsek v ta namen, da ta izdela načrt ustave ali konstitucije, kakor so ustavo takrat radi imenovali. Odsek je imel 30 članov. Češki člani tega odseka so bili dr. Pinkas, Palackv in Rieger. Pa-lacky je, potem ko je bil odsek odklonil njegov ustavni načrt, izstopil, ^namesto njega je vstopil Strobach. Štajerska je poslala v odsek naša rojaka slavista dr j a Miklošiča in slovitega pravnika drja Krainza; Koroška in Kranjska okr. komisarja Ambroža ter ljubljanskega odvetnika drja Kavčiča, Primorska razen dveh Italijanov Slovenca Gorjupa iz Poreča. Dalmacija je imela italijanske zastopnike. Odsek je delo izročil ožji komisiji obstoječi iz petih članov. Vspeh tega dela sta bila dva načrta, ki sta bila potem podlaga razpravam v polnem odseku. Enemu načrtu (federalističnemu) je bil duševni oče Palacky, drugemu Nemec Ma-yer. Vže 13. januarja 1849 — potem ko je bil državni zbor novembra zapustil Dunaj — je odsek v Kromcrižu začel svoje delo. Delal je intenzivno, seje so bile sleherni dan in že 4. marca je bilo delo završeno. Določeno je bilo, da prične zbornica sama razpravljati o izdelku ustavnega odseka dne 15. marca toda 7. marca, kakor povedano je Schvvarzenberg zbornico poslal domov.
»Načrt konstitucijske listine v smislu sklepov ustavnega odseka« — kakor je uradni naslov ustavnemu načrtu — bi nas za današnjo demokratično dobo ne mogel zadovoljiti. Za takrat je bil smel polet Moremo si misliti, kaki občutki so spreletavali Schvvarzenber-ga, ko je moral izvedeti, da ima načrt v svojih paragrafih tudi — ministrsko obtožbo. Sploh je skušal odsek — ne izvzemši kakega člana — strogo varovati ustavnost v vseh načrtovih določilih. 2e v svojem prvem § pravi, da je cesarstvo Avstrija nedeljiva k o ns t i-tucijonalna dedna monarhija. Državni zbor sestoji iz dveh -zbornic: ljudske zbornice in iz deželne zbornice (Landerkammer). Kronovine upravljajo deželni zbori in — okrožja. Večje kronovine so namreč delili v okrožja z »največ možnim ozirom na narodnosti«. Galicija je dobila deset, Češka devet, Moravska štiri, DoL Avstrija tri, Tirolska s Predarlskim tri, Štajerska dva okraja. Vse druge kronovine tvorijo po eno okrožje. S tem so se gospodje nadejali, da bodo po možnosti omejili narodnostne spore. V svojem okrožju imej narodnost zlasti v kulturnih zadevah (šolstvo) precejšno avtonomijo.
Razprav v odseku so se skoro vsi člani prav živahno udeleževali. Glavno besedo so imeli Cehi. Izmed Slovencev je omenjati drja Kavčiča, dr. Krainza
in tudi Gorjupa, ki so govorili maloda-ne k vsakemu §. Miklošič ni nič govoril, ampak samo glasoval. Dočim pa so Cehi nastopali enotno, so bili Slovenci brez organske zveze med seboj. Vsak je zagovarjal svoje nazore. Mnogo razprav je bilo o tem, ali naj se vzprejme sistem ene ali dveh zbornic. Glavni boj pa je šel za vprašanje: ali centralistično ali federalističio državo, ali kronovine s svojimi zgodovinskimi mejami, ali pa narodnosti, zvezo narodov z izloči tvijo več kronovin. Zmagali so centralisti, ki pa so svoje nasprotnike mislili potolažiti z okrožji. Zato so načrt pol šaljivo, pol zbadljivo nazvali: centralistično - federativen načrt. Naš dr. dr. Kavčič ga je označil: prava jezuitska misel!
Cehi so bili predlagatelji zvezne države, ki je v Slovencih, deloma tudi Italijanih imela toplih zagovornikov. Pakickv je ob utemeljevanju svojega načrta dejal, da mora napram onim, ki iz zgodovinskih razlogov zahtevajo ločitev, prav kot zgodovinar govoriti za združitev kronovin. Ves svet preši-nja sila, ki bi jo mogli imenovati svetovnega duha. V zgodovinskem razvoju našega časa je prišlo na površje načelo, ki ie v minulem letu vstopilo v zgodovino Avstrije, je to ravnopravnost narodov. Do 1. 1S4S. so jo teoretično in praktično zanikavalL S tem načelom je izrečena emancipacija Slovanov in Romanov v Avstriji, ni pa še izvedena. Avstrijo se mora tako konstruirati, da bodo narodi radi bivali v njej, to je naša vodilna misel. Upoštevati moramo zgodovino in etnografijo ter temu sledeč ustvariti narodnostno - historične skupine.
Palackv deli monarhijo v osem takih skupin: 1.) nemško - avstrijsko z obema Avstrijama, z nemškim delom Štajerske in Koroške, s Solno-gradom, z nemško Tirolsko, Predarlskim ter z nemškim delom Češke, Moravske in Šleske; 2.) češko s češkim delom Češke, Moravske in Šleske ter s Slovaško na Ogrskem; 3.) pol j-sko z Galicijo, Bukovino, z rusinskim delom Ogrske ob Karpatih; 4.) ilirsko, ki jo imenuje tudi Slavonijo, s Kranjsko. Primorsko ter s slovanskim delom Štajerske in Koroške; 5.) italijanske dežele z laškim delom Tirolske ter z Lombardijo in Beneško; 6.) jugoslovansko skupino z Dalmacijo, Hrvaško, Slavonijo in Vojvodino na Ogrskem; 7.) madžarsko z madžarskimi pokrajinami na Ogrskem in Scdmograškem; 8.) vlaško z rumunskimi in vinskimi pokrajinami na Sedmograškem, Ogrskem in v Bukovini.
Dr. Kavčič je, videvši hud odpor proti Palaekvjevemu načrtu, prišel z lastnim načrtom, ki deli Avstrijo brez Ogrske v 14 skupin: 1.) Cehovijo ; 2.) nemško - češko ali Bojerheim; 3.) avstrijsko in solnograško; 4.) nemško Štajersko in nemško Koroško; 5.) s 1 o-vansko Štajersko, Kranjsko, slovansko Primorsko, kate-ro skupino imenuje SJavoni-jo, tudi Slovenijo; 6.) Šlesko; 7.) Moravsko; 8.) nemško Tirolsko s Predarlskim; 9.) laško Tirolsko; 10.) italijanske dele Primorske; 11.) Dalmacijo; 12.) Poljsko ali mazursko Galicijo; 13.) rusinsko Galicijo; 14.) Bukovino.
Dr. Krainz podpira ta načrt. Zagovarja delitev Štajerske, kjer o ravnopravnosti v uradu in v šoli ni govora, dokler se ne upošteva načelo narodnosti. Na Spod. Štajerskem so učni zavodi, kjer se poučuje v nemščini, ne da bi se količkaj oziralo na slovenščina Dokler bo Spod. Štajerska združena z Gor. Štajersko ni tipati na izpremem-bo, ker nemški element je v večini. Lansko leto je deželni zbor podal dokaz, kako razumejo ravnopravnost narodov. Vložen je bil predlog, da bi se v dež. zboru smelo razpravljati tudi v slovenskem jeziku. Namesto, da bi ta predlog prišel na razpravo, so zasmehovali oba predlagatelja. Kurije mu ne vzbujajo zaupanja kot odpomoč; nobeno ljudstvo ne napreduje v materijal-nem razvoju, kojega jezik ne živi v šoli in v uradu.
Tudi Rieger je stavil event. predlog za slučaj, da bi Palackv j ev načrt ne prodrl. Pri tem določa Kranjsko hi Koroško kot eno skupino ter jo imenuje Ilirijo. Dežele naj se s posebnim drž. zakonom dele v okrožja, pri čemer bodi kar največ ozira na zgodovinsko pravo in narodnostne meje . Kon-
cem svojega plaidoyerja je Rieger izrekel krilatico: na vsak način bo zgodovina iz A y s t r i j e napravila federativno državo — ali pa mora razpasti!
Ob glasovanju je dobil Palackvjev načrt od 28 le 7 glasov; razen treh čeških poslancev so glasovali zanj Slovenci Miklošič, Gorj up, Krainz ter tirolski Italijan Turco. Enako sta bila odklonjena amendementa Kavčičev in Riegrov. Ostalo je pri še danes veljavni delitvi Avstrije v »kraljestva in dežele«. Da to ni bila prava rešitev avstro - ogrskega vprašanja, je pokazal poznejši razvoj stvari. Zgodovina je izrekla svojo sodbo v prilog zagovornikov federativne države. Centralistična se ne le da ni obnesla, ampak je bila vir vednim zapletljajem in spopadom med narodi, je dala podlago vsej kasnejši pogrešni politiki, notranji in s tem tudi — zunanji. Zgodovina bo dala točen odgovor na vprašanje: Kdo je kriv?
K vprašanju strankine organizacije.
Dr. V. K. — »Jugoslovan«, ki šteje kot glasilo SLS., je poročal v štev. 36 o ustanovnem zboru JDS., prav stvarno, toda izrekel je o stranki dvorne, katerih že zaradi nas samih ne smemo prezreti. Ne moremo pritrditi razlagi, da se naša stranka naziva le za to demokratično, ker je demokro tizem postal geslo celega sveta in bode torej težko ktera stranka brez istega izhajala. Priznamo pa poročevalcu, da je moglo do ustanovitve te stranke priti le z ozirom na obilico naraščaja z demokratično vzgojo in s takim prepričanjem, vsled česar je napredna stranka dobila demokratičen značaj. Ne pritrjujemo tudi nazoru, da je dosedanje jedro napredne stranke sprejelo v novo stranko sicer demokratično misleči naraščaj, le da bi ne zašel isti v mladinsko strujo socijalne demo-kiacije. Tudi nikakor ne obupujemo na značajnosti v toliki meri, da bi se bili merodajni činitelji s to tvorbo le za to sprijaznili, ker se zanašajo, da politično delo politič. delavce pohujšuje, tako da dejansko vse pri starem ostane. Z ozirom na one, ki stoje ob strani, zdi se nam mnogo bolj opravičena sodba, da oni, ki računajo, da vse pri starem ostane, v našo stranko sploh niso vstopili. Možje, ki so iz prejšnjih razpuščenih organizacij prestopili v JDS., storili so to, ker se jim ne zdi sramotno, ampak častno korakati s časom. Akoravno imamo mi enako kakor SLS. dovolj žalostnih izkušenj, da traja pri marsikterem navdušenem politiku poštenost le dotlej, dokler ne pride »za zeleno vejo«, nismo vendar toliki črnogledi, da bi pripisovali mlajšim politikom stranke sposobnost, za stranko delovati le, dokler ne zasedejo uglednih mest. Seveda demokratiz-mu niti gospodarske naprave in njih vodstva ne bodo mogla vrat zapreti. Da se pa bode uveljavil, kdor bode stvarno na svojem mestu, pa ni nenaravno, ampak pravično, in mora tudi vsak prijatelj ljudstva to odobravati. Ce »Jugoslovan« ob razpravi o tem predmetu, ne sicer ierecno, pa nekako med vrstami omenja, da je bil dr. Ivan Tavčar vendar soglasno izvoljen predsednikom, bodi mu to dejstvo dokaz, da se v JDS. drug drugega ne bojimo, ampak si zaupamo in da tudi vsakternik v samega sebe zaupa.
Zelo hvaležno vspodbudo za razpravljanje nam daje gori imenovani kritik »Jugoslovana« ne le v presojanju oseb. ampak tndi glede programa JDS. Nič nas ne sme žaliti njegova ogotovitev, da se na gospodarsko socrjalnem programu naše stranke čuti diletantska neskladnost in neenotnost. Nikakor kritiku »Jugoslovana« ne moremo zameriti, če na našem stališču glede kmetijstva izraža dvome, ali smo na višini. Ce se pravi, da je* v dobi demokratične agrarne politike premalo, upreti se razkosavanja zemljišč ter zabraniti pokupo-vanje istih v pomnože nje veleposestva, če torej »Jugoslovan« gre dalje in pravi, da mora vsa zemlja priti v last resničnih kmetovalcev, zakaj bi mu mi ne pritrdili, če je na ta način pravilnejše izraženo, kar smo mi na drugem mestu imenovali nacijonaliziranje premoženja! Nikakor ni hudobija, če pravimo, da bi bilo silno simpatično, če bi SLS. na ti podlagi iskala pota. da bi tudi sedaj cerkvena zemljišča prišla v last resničnih kmetovalcev, zjasti večja posestva. Pre-
jemki duhovščine bi se pa uredili kakor pri uradništvu v plačah v gotovini. Ce SLS. to vprašanje v roke vzame, rešilo se bode t Ji v njenem interesu ugodnejše, nego če se peča ž njim kaka druga stranka. Mi smo dali na našem zboru o kmetijstvu besedo kmetovalcu, in kjer nismo videli vzroka za ugovor, smo predlogom pritrdili, ne da bi sklepi bih večno veljavni, kar v gospodarskih vprašanjih sploh ni običajno. Zanimivo je izvajanje »Jugoslovana« o kmetijstvu, ko pravi, da je dejansko velika večina kmetovalcev in vsled tega celega naroda v taboru SLS. Ce bi bil »Jugoslovan« dejal, da to ni le zategadelj, ker je kmečko ljudstvo vemo, ampak ker je njegova stranka za kmečki stan več storila nego napredna stranka, tudi ta ugotovitev bi morala ostati neoporečna. Gotovo je pa, da to nič ne izpremeni na prepričanju JDS., da tudi ista mora našemu kmetijstvu posvetiti vso skrb in vso pažnjo. Naše kmetijstvo moramo priznati kot razred in njega zahteve kot takega nam morajo biti mero-dajne. Kot demokrati bodemo veseli uspehov tega razreda ter iste pospeševali, ne bode nam pa žal, če more SLS. tGzadevno še več doseči.
Razume se. da tudi delavstvo priznavamo kot razred, ki je sam poklican o sebi premišljevati in se za sebe bojevati. Za to ni merodajno, če »Jugoslovan« pravi, da je na točkah našega delavskega programa opaziti, da ne izhaja iz delavca. Ker »Jugoslovan« povedana vsporednost in splošnost programov SLS. in JDS., godilo se bode morebiti enako njemu kakor nam, da bode se govorilo o diletantstvu glede delavskega vprašanja njegove stranke. Baš glede delavskega kot razrednega vprašanja je seveda jasno, da delavstvo ne bode narodnih strank za koncesijo prosilo, do ktere meje se sme za svoje blagostanje boriti, da se ne ruši soglasje z drugimi razredi, ki pripadajo JDS. ali SLS. Tudi je pač izključeno, da bi si naša stranka lastila pravico tozadevno delavstvo na uzdi držati. Ali pa iz tega sledi, da bi naša stranka, če ne bode le po naslovu, ampak v resnici demokratična, ne mogla za pravice slovenskega delavstva mnogo dobrega storiti? Ali nam ni pripisati, če nismo po večini pro-letarci, da bi vendar dejansko branili proletarijat krivice? Ali ne more biti dober demokrat tudi, kdor ni proleta-rec? Naravno se to sicer ne zdi, izključeno pa ni niti pri naši socijalni demokraciji za onega, kdor je ne presojuje preveč priprosto. Pogled na Ruska še bolj pa v Ameriko, nas povrh uči, da so na svetu dobre demokracije izven vzorca nemške socijalne demokracije. Vzgledi nas tudi učijo, da se najdejo dobri demokrati, ki niso proletarci. Wilson ima menda več pod palcem nego vsi slovenski meščan, pa je na demokratični podlagi predsednik stomilijonskega naroda. Ce ni tehtnih protirazlogov, smemo torej pričakovati, da se nas smatra za iskrene demokrate, ki smo sposobni delavskemu razredu pravični biti.
Toda ali ie res le gmotni dobiček podlaga pripadnosti k stranki? Pravzaprav je v tem oziru baš naše meščanstvo, ki je po razpravi ^Jugoslovana« po večini dejansko v naših vrstah, najlažje zadovoljiti. Vsaj od svojih poslancev razmeroma najmanj zahteva. In stranka, v kateri je po zgornji razpravi »Jugoslovana« bnš meščanstvo jedro, priznava danes odločno načelo demokratizma! Seveda se ta sloj zaveda, da narod laži ne bi prenesel, in vendar povdarja zahtevo, da bode stranka demokratična. S tem si pridobiva naša stranka, če je res po večini meščanska, čemur jaz ne pritrjujem, pri vseh ljudskih slojih in razredih le opravičeno zaupanje. Pri vsem tem sem zaradi pretesnega prostora celo opustil razpravljati o narodnem programu stranke, ki ie z gospodarsko in socijalno dobrobitjo naravno v tesni zvezi.
Menda torej" ni vzroka o bodočem delovanju JDS. z ozirom na njen program ob upa vati
Spominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na: drla Viktora Sušnika, pisarna dr. Trillerja. Dalmatinova ni. št. 7.
Sramota frankovcev.
Zagreb, 19. julija.
Hrvatski sabor je posvetil zopet ▼ razmere in med značaj"e, ki se zbirajo v frankovski stranki in ki odkrivajo neskončno polje gnilobe in propalosti te stranke in njih pripadnikov. Pravilno je. da prihajajo vse te ostudnosri na dan, vsaj se uči narod spoznavati, kako daleč bi ga lahko pripeljala politika teh zavrženih elementov. Ban Mihalovic'* je dal hrvatskemu saboru v roke dokumente, ki dokazujejo, da so frankovci prodali ne samo ves svoj narod, marveč so bili pripravlieni izdati vse Jugoslovane na ljubo nemškim in madjurskim imperijalistom.
V četrtkovi seji hrvatskega sabora je podal odsek, sestavljen za presojo memoranduma dr. Horvata in dr. Franka, svoje poročilo o njih poskusih doseči suspendiranje ustave in uvesti vojaški komi sari jat. Odsekovo poročilo se glasi:
Visoki sabor!
Odsek, sestavljen iz sedem saborskih članov, je imel danes sejo, v kateri je nj. ekscelenca ban predložil spis. podpisan od poslancev dr. Iva Franka in dr. Aleksandra Horvata. Spis se glasi takole:
Ze dne 16. julija 1914 je izjavil nj. ekscelenca g. Con rad v. liotzendori, kateremu so točno znane razmere na jugozahodu monarhije, podpisanim hrvatskim poslancem, da bi se moral v interesu vojskovanja ob izbruhu vojne, — ki je trla takrat že neizogibna, — pozvati na čelo uprave v Hrvatski m Slavoniji kak c. in kr. general.
Ta edino pravilen korak se je mogel do sedaj od tukajšnjih in ogrskih civilnih mogočnikov preprečiti poglavitno za to, ker se nj, ekscelenca mudi neprestane na bojiščn, torej ne more posvečati pozornosti izvedbi tega koraka.
Edine brezpogojno lojalne hrvatske stranke in skupine, stranka prava, Fran-kova stranka, seljačka stranka. Raucho-va skupina in Tomasičeva skimina. ki jo imennje vehkosrbsko - hrvatska koalicija porogljivo »Sveto alijanco«, se zavzemajo zadnje tedne na mnogih važnih mestih za n ved bo vojnega komisari-jata na Hrvatskem in v Slavoniji, ker ie mogoče samo na ta način storiti konec onim v tem času tako strašno poslabšanim razmeram, ki bi morale imeti v momentu, ki bi se zdel velikosrbskhn elementom primeren, za posledico občutna dejanja sabotaže na jugovzhoda monarhije.
Bil bi skrajni čas, da se pridruži tem, samo v interesu najvišje dinastije in celokupne monarhije izvedenim stremljenjem, paralelna akcija merodaj-nih vojaških oblasti. S posebnim veseljem pozdravljamo, da so bila poizvedovanja v tej zadevi poverjena g. dr. Sachsu, ker ie on po svojih sposobnostih in svojih zvezah za to naravnost, predestiniran. Takoj, ko je pričel s svojo misijo, je bil na Hrvatskem vsled najvišjega sklicanja hrvatskega sabora z dne 28. maja 1915 ustvarjen nov položaj
»Sveta alianca« je uvedla sedaj na merodajnih mestih v Zagrebu, Budimpešti in na Dunaju tole akcijo: Hrvatski elementi v hrvatskem saboru, ki so bili vedno preizkušeni vsled svoje dokazane brezpogojne lojalnosti, se bodo z ozirom na kontrolo inozemstva vzdržali vsake kritike razmer na Hrvatskem, če se jim po zaključku saborskega zasedanja omogoči, da prineso po nekih osebah, ki so pravi tajni svetniki Nj. Veličanstva, svoje pritožbe pred najvišje mesto.
To akcijo je vodil poglavitno g. dr. Sachs, ter ie upravičeno upati, da se bo posrečila. To bi bilo odločilnega pomena, ker bodo glasitelji »Svete alijance« na najvišjem mesto odkrito pokazali na razmere na Hrvatskem in bodo obenem enodušno zahtevali imenovanje kakega generala za komisarja na Hrvatskem in v Slavoniji.
Trdno smo prepričani, da bi kazalo z nameravano paralelno vojaško akcijo počakati z ozirom na opisani izpreme-njeni položaj tako dolgo, da bi se bila vršila avdrjenca, ker naj bi se na avdi-jenci iz poslovalo u vedenje vojaškega komisarijata na Hrvatskem in v Slavoniji in bi predčasni nastop vojaških oblasti utegnil le motiti.
Zato nujno prosimo g. dr. Sachsa, ki je moral biti poslednje tedne neprestano zaposlen, da naj to akcijo »Svete ahjance« uvede, pospešuje in zagotovi ter omogoči, da se konča ter je tozadevni termin določen s sredino prihodnjega meseca.
Stran 2.
■ -
.SLOVbNSKt inzult, dne 20. julija iyi6.
163. štev.
Sele. če bi se končala, proti pričakovanja ta akcija brez popolnega uspeha, bi bilo nadaljevanje in končanje vojaške akcije, ki gre za istim ciljem, brezpogojno potrebno h* bi se v tej smeri že pričeta dela g. dr. Sachsa nadaljevala.
Poznavajoč ves dejanski položaj izjavljamo, dasebopotem dr. Sac h-su posrečilo doprinesti dokaze za to, da tvori »Opis stanja u Hrvatskoj« le del onih veleizdajniških pojavov in zarot, vsled katerih bi prišio na jugovzhodu monarhije v »primernem trenutku« do takih činov sabotaže, ki bi bili v hrbtu balkanskih vojnih sil sila opasni.
Zagreb, 24. junija 1915. Dr. Ivo Frank, hrvatski narodni zastupnik m. p.g— Dr. Aleks. Horvat,
hrvatski narodni zastupnik m. p.
Na podlagi tega spisa je prišel odsek soglasno do prepričanja, da sta poslanca dr. Ivo Frank in dr. A. Horvat v najusodnejšem trenutku delala na to, da
5e UStaVTIO Stanje v deželi suspendira in nadomesti s komisarijatom. Ker izhaja iz navedenega spisa, da obstojajo se drugi spisi,Jej se tičejo te zadeve, predlaga odsek saboru, da naj sklene pozvati kr. deželno vlado, da 'naj spise ki so v spisu dr. Ive Franka in drugov navedeni, pokaže odseku,
Zagreb. 16. julija 1916. Predsednik dr. S i 1 o v i č, m. p.; — referent Miroslav grof   K u 1 m e r   m. p
Dr. Horvat in dr. Frank sta izjavila na to, da je ta spis falsifikat in da takega spisa nista nikdar nikomur poslala, niti ga podpisala.
V včerajšnji popoldanski seji hrvatskega sabora je govoril poslanec dr. Dušan Popovič o meritu te zadeve tir je dokazoval proti trditvam tir. Horvata in dr. Franka, da se s tem spisom zlaga vsa politika Frankovcev. Govoril je o zakulisni politiki frankovcev, pri čemer so ga poslanci Radič in drugi neprestano motili. Obrnjen proti frankovcem, je vzkliknil: Naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev šteje 10 milijonov ljudi in vaši vnuki ga bodo še priznali!
Poslanec dr. Frank taji, da bi bil podpisal tak spis ali ga sploh kdaj videl.
Med Popovičem, Frankom in Radićem pride do silne buke. tako da mora predsednik za nekaj časa prekiniti sejo.
Ko je bila seja zopet otvor jena, je poslanec dr. B u d i s a v 1 i e v i č dolžil frankovce zveze s konfidentsko afero Rosandiča.
Poslanec Radie taji. da bi bil tudi on vedel za frankovske denuncijacije, češ da ne bi bil nikdar podpisal besed
0 brezpogojni pokorščini, ker on ni brezpogojno pokoren niti bogu, niti Petru, ne Pavlu. ne Habsburgu. ne Hohen-zollemu.
Predsednik mu vzame besedo.
Milinovec dr. P e t r i č i 6 izvaja, da je spis dr. Franka in dr. Horvata obtožnica vse Frankove stranke, vsled česar zaženo frankovci zopet tak krik, da mora predsednik sejo prekiniti.
Ko se je seja zopet pričela, se je oglasil k besedi ban M i h a 1 o v i č. ki je izvajal: Dr. Horvat in dr. Frank trdita, da podpisa na tem spisu ne izvirata izpod njunih rok in da gre za falzifikat. Veselilo bi me. če bi na Hrvatskem ne imeli takih podlih denuncijantovi Toda ta trditev ni istinita. Ban obljubi, da bo v jutrišnji seji sabora predložil še druge spise in fotografije, s katerimi bo dokazal, da nikdo drugi, kakor dr. Sachs ni deloval v zmislu oropanja Hrvatske za ustavo in da so ta spis frankovci lastnoročno podpisali.
Večina banu burno ploska. Poslanec Beneš zakliče: Vrv se jim stiska okrog vratu.
Danes, 19. julija, se je vršila zgodovinska seja hrvatskega sabora, ki je prinesla končno vse dokaze frankovskega narodnega izdajstva. V seji je bilo vloženih sedefn interpelacij.
Ban M ih a 1 o v i ć izvaja, da je dolžnost vlade, da najde vse vire, iz katerih so izšle klevete proti ustavi domovine. Da razkrije te nakane in te udarce proti ustavi hrvatske domovine, mora popolnoma jasno dokazati vso infer-nalno hudobnost in vso sramoto frankovcev. Zato predlaga saboru dokumente o delovanju dr. Sachsa in drugov V originalnih spisih, ki jih je spisal dr. Sachs lastnoročno.
V prvem spisu dolži dr. Sachs in denuncira Srbe. da so oproščeni vojne službe in da nikdo izmed njih ne služi na fronti. Nadalie denuncira vseučiliške profesorje, denuncira Valerijana Pri-b i č e v i ć a in druge.
V drugem spisu se denunciralo W i 1 d e r. Lorkovič, Schlegel, Markov i 6, Pribičević in Popovič ter vladni zaupnik K a n d t.
V tretjem spisu se denuncirajo člani hrvatsko-srbske kaolicije. Češ. da so hoteli seljačko R a d i č e v o stranko odtujiti frankovcem. Dcnuncirajo se zopet vladni zaupnik, bivši ban Sker-
1 e c z, sedanji podban in celo general-oberst B o r o e v i č, češ da je kot pravoslaven človek vez med vojaško stranko in velesrrJ!.
V četrtem spisu pravi ban, da !e najbrže on sam podlaga za znane S z m e -reczanyjeve obtožbe proti srb-sko-hrvatski koaliciji in za znano takozvano Pašičevo listo. Iz sestave te liste je razviden", da je pri tem falzl-fikatu sodeloval tudi bivši zagrebški policijski uradnik K 1 o b u č a r i ć. Na ^ tej listi so denuncirani razni koalicijonaši in poslanci, med drugimi tudi M e d a k o -vič, Magdi ć, Lukinić, B a b i Č -Gjalski, Budisavljevlč itd. itd.
Peti spis je datiran z dnem 8. junijem 1915 ter trdi na znani Rauch-fran-kovski način, da je hrvatski narod od veleizdajniškega procesa sem do leta 1918. žarišče velesrbske propagande.
Ban predloži nadalie originalno pismo Klobučarića dr. Sachsu. V
tem pismu govori o frankovskih denun-
cijacijah in koniidentslfth akcijah. Posebno pozornost vzbudi točka pisma, ki pravi, da se Klobučarič nadeja najboljšega ter na koncu najsrčnejše pozdravlja dr. Horvata, dr. F r a n k a in Z a t-luko »und alle ehrlichen Kroaten«. Buren smeh so vzbudili v zbornici ti »vsi pošteni Hrvati.«
Nato predloži ban neki program za ustvaritev »Velike Avstrije«, v rokopisu dr. Sachsa. Nadalje predloži ban originalni koncept tega spisa, pisan tudi od roke dr. Sachsa.
V saboru se dvigne strahovita burja ogorčenja proti frankovcem, ki jim leti na glavo z vseh strani očitanje veleizdaje in izdaje naroda. Trije prisotni frankovci pobegnejo vsi prepadeni iz zbornice.
\i državnega zbora.
Dunaj, 19. julija.
•Tudi danes sta zborovali obe zbornici. V gosposki zbornici pa tudi rned poslanci so še vedno živahno razpravljali o včerajšnjem govoru grofa Czer-nina v gosposki zbornici. Posebno poljski politiki poudarjajo, da je Czerninov govor politično napetost le še povišal, Seidlerjevo stališče še bolj otežkočil. Ta in drugi podobni govori bodo poljski javnosti vendar enkrat odprli oči, kdo je pravi sovražnik avstrijskega parlamenta.
V naslednjem podajamo sejna poročila:
Dunaj, 19. julija. «
V današnji seji, ki je bila le slabo obiskana, je bilo prvo branje proračuna končano brez vsakega zanimanja. Samo med govorom domobranskega ministra Czappa je prišlo do živahnih prizorov in demon>tracij. Češki poslanci so z žeblji pribili na ministrov sedež pet smrtnih oglasnic, višnjevo obt blje-nih, ki so naznanjale smrt petih otrok cd 10 — 13 leta, ki so bili ob demonstracijah v Plznu dne 21. junija od vojakov na povelje nemškega poročnika ustreljeni.
Prvi je govoril Poljak Gross. Razpravljal je o zadnjih nemirih v Krako-vu, ki so bili naperjeni proti Zidom. Podnevi je prišlo sredi cest do ekscesov, ne da bi policija nastopila.
Nemški agrarec Bemt se je pritoževal proti davčnim oblastim, ki da preveč navijajo kmečko ljudstvo.
Nato je govoril prehranjevalni minister dr. Paul. Poudarjal je, da se je znižalo pokritje potrebe avstrijske državne polovice po krušnem žitu zaradi zmanjšanja dovoza iz Ogrske, pa tudi zaradi mnogo manjše lastne produkcije na tretjino normalnega stanja. Od vsega žita, ki preostane preko lastnih potreb prodneentov, bi bilo mogoče do-sedaj zaseči samo 75—85 odstot. Drugo žito so pridelovalci ali poskrili, ali pa skrivno prodali. Minister priznava, da je bila vladna politika, kar se tiče cen, mnogokrat pogrešena. Izjavlja pa, da na odstranitev centralnega gospodarstva za enkrat še ni misliti, ker bi to provzročilo takšno zvišanje vseh cen, da bi bilo preživljenje širokih slojev naroda popolnoma izključeno. Minister obljublja, da bo vlada centrale temeljito preorganizirala in opozarja, da sta bih centrali za krmila ter za sočivje in sadje podrejeni neposredno ministrstvu za prehrano. Sedaj se vrše pogajanja, da se priklopi ministrstvu tudi vojnožitni prometni zavod. Minister konča: V bližnji bodočnosti ne smemo pričakovati, da se zviša dovoz iz Ukrajine. Preskrba z moko in kruhom bo tudi še v prihodnjih tednih slaba. Šele v avgustu bo mogoče zvišati krušne racije. Letošnja žetev bo, kolikor se da sedaj soditi, srednja žetev.
Domobran, ministr Czapp je govoril najprej o zadržanju nekaterih naskakovalnih bataljonov v Galiciji in obljubil, da bodo krivci, ki so pro-vzročili nemire, ostro kaznovani. Nato je razpravljal o krvavih izgredih, do katerih je prišlo v Plznji in Pardubi-cah. Ko je začel o tem govoriti, je nastal v zbornici velik vihar, tako da je moral minister prenehati. Priznal je, da je vojaštvo streljalo, pri čemur je prišlo do obž?iovania vrednih žrtev. (Viharni medklici: »Na otroke so streljati!« Nemški častnik strelja od zadaj, zato bo gotovo še avanziral!) Minister se je izgovarjal na vse mogoče načine. Poslanci Haberman, Pik, Pro-keš, \Veber in * Ellenbogen so mu klicali: »To ni res, ekscelenca, ne smešite se!« Minister je postal ves rdeč ter je prosil, naj ga puste vsaj izgovoriti. Češki poslanci so klicali: »Poročnika, ki pusti od zadaj ustreliti pet malih otrok, je treba takoj degradirati in zapreti!«
Za Czappom je poljski poslanec dr. Jaworski poudarjal, da je avstrijsko - poljska rešitev poljskega vprašanja najboljša in edina, da postane Avstrija po vojni velesila. Avstrijska javnost se vse premalo briga za poljsko vprašanje, medtem ko Nemci delajo vse drugače. Želje poljskega naroda se morajo izpolniti. Poliaki ne smejo biti tisti, ki iščejo, marveč tisti, katere drugi iščejo.
Rusin dr. Lewickii je izjavil, da soglaša s Seidlerjem, da so dobrodošle vse narodnosti, ki zvesto drže z dinastijo in državo.
Češki poslanec Pik je med burnimi medklici govoril o krvavih nemirih v Plznji. Med njegr\vim govorom so Češki poslanci kazali naučnemu ministru Cvviklinskemu zgoraj omenjene smrtne oglasnice In jih pribili  na niinistrske
sedeže. Poslanci so se zbrali okoli sedežev in brali. Končno so zbornični sluge osmrtnice odstranili.
Italijan Gasser se je pritoževal radi internacij italijanskega prebivalstva in radi zapostavljanja laškega uradništva in izjavil, da bo glasoval proti proračunu.
Z Gasser jem je bila lista govornikov izčrpana in proračun brez glasovanja izročen proračunskemu odseku, ki naj do prihodnjega torka sestavi poročilo.
Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 11. dopoldne. Na vrsto pride predlog Cehov o obtožbi ministrov. Razprava bo trajala dva dni. V soboto in nedeljo bo zboroval proračunski odsek. Izključeno pa je, da bi mosrel že do torka končati poročilo. Zato bo zbornica v sredo pričela drugo branje brez poročila. Glavno glasovanje o proračunu se bo vršilo v četrtek zvečer ali v petek. Dunajski liberalni poslanci nameravajo predlagati štirimesečni provizorij in upajo, da bo sprejet. Seidler bi bil tudi s tem zadovoljen.
Dunaj, 18. julija. Poslanec dr. R a v n i h a r je vložil interpelacijo zaradi sodnega preganjanja gosp. Frana Schmita, trgovca v št. Jerneui in go^n. Rudolfa Kapša, kaplana v Št. Jerneju zaradi majniške deklaracije. Sodišče ju zasleduje po § 302 kaz. zak. Ovadi-telja sta baje Ivan Sicherl. finančni Stražnik v pok., sedaj občinski tajnik, in orožniški strazmojster Franc Ma/el-le, kočevskega rodu in mišljenja.
Premeščanje ljubljanskega strelskega polka.
Dunaj, 19. julija. Poslanca dr. Rav-mhar in vitez Pogačnik sta protestirala proti premeščenju ljubljanskega strelskega polka iz Ljubljane. Minister je izjavil, da se je tudi sam premeščenju dolgo ustavljal, da pa se je moral naposled vkloniti, ker so mu na visokem mestu izjavili, da je premeščenje neobhodno potrebno.
Oproščenje najstarejših letnikov.
Dunaj, 19. julija. Poslanci Jugoslovanskega kluba dr. Ravnihar, vitez Pogačnik, Jare, Fon, Benkovič in Gostin-čar so se oglasili danes skupno z veči-mi Češkimi poslanci pri domobranskem ministru Czappu- in mu izročili obširno promemorijo o vojaških oprostitvah. Minister je odgovarjal na vsa vprašanja precej ugodno. Izjavil je med drugim, da se bo potegoval za kar najhitrejšo odpustitev letnikov 1867—1 ^ 39, ki bi morali vsled cesarskega povelja biti tak že koncem leta oproščeni. Deloval bo tudi na odpustitev letnika IS70 in na vsaj začasno oproščenje onih čr-novojnikov iz let 1871—1873, ki niso zmožni za službo v bojni črti. Oddelek za oprostitve je prideljen odslej, v kolikor pridejo v poštev oprostitve kmetijskih delavcev, poljedelskemu ministrstvu. Ministrstvo bo ugodno reševalo tudi oprostilne prošnje onih obrtnikov, ki delajo za kmetijske obrate. Minister je naposled izjavil, da nemškim poslancem, ki so bili v enaki zadevi pri njem, ni dal nikakui posebnih zagotovil, ampak jim je tudi razložil samo splošne smernice, katerih se hoče vlada držati. Poslancu Fonu je naposled še obljubil, da se bodo oblasti še prav posebno Gzirale na one prosilce, ki pridejo v poštev za obnovitev Goriške. Pri posvetovanjih ie bil navzoč tudi poljedelski minister grof Sylva-Taroucca.
j Proti nemškemu kurzu.
Dunai 19. julija. Poslanci Prokeš, Witt in Habermann so vložili vprašpnje na ministrskega predsednika zaradi njegove izjave o vztrajanju pri nemškem kurzu ter zahtevajo pojasnila, ali je bila ta izjava podana z najvišjim pooblastilom in ali sloni na sklepu ministrskega sveta. Isti poslanci so vložili ostro interpelacijo np slovanske ministre v Seidlerjevera kabinetu: Cwi-klinskega, TVardovskega, Horbaczew-skega, ali ie podal min predsednik izjavo o nemSkem kurzu z niihovo vednostjo in niihovim nrivolienjem. kal hočeio storiti, ako ni bilo tako. ali kako se hočejo opravičiti nred slovansko javnostjo in svojo vestjo, ako so v izjavo privolili.
Vojno gospodarsko ministrstvo. Dunaj, 19. fulija. V včerajšnji seji poslanske zbornice je bil predložen predlog, da naj se ustanovi vojno-gospodar-sko ministrstvo za gospodarstvo#z vsemi potrebščinami. Vse dosedanje vojno-gospodarske organizacije naj se sprejmejo v to ministrstvo. Vojaški oddelki pri teh organizacijah naj se popolnoma opuste ter naj se zagotovitev in dobava živil in potrebščin za armado na bojišču in za čete in zavode v zaledju prepuste temu ministrstvu. V vsaki krono-vini naj se ustanovi deželno-gospodarski mad.
Draginjske  podpore  državnim nasiav. I]cncem.
Dunaj. 19. julija. Pododsek za državne nastavljence se je bavil včeraj z vladno izjavo glede draginiskih doklad državnim nastavljencem ter je izjavil, da je ta izjava popolnoma nezadovoljiva. Brez ozira na obljube vladnega zastopnika je prešel odsek v debato ter postavil teh-le pet temeljnih zahtev:
1. ) zvišanje draginjskih doklad za 507c.
2. ) Dvojno vštetje vojnih let.
3. ) Vštetje draginjskih doklad do 1200 K v penzijo in provizija
4) dovolitev popolne draginjske do-klade za v vojni službi stoječe državne nastavljence s polovičnimi dijetami.
5. Dosedanji, enkratni nabavni prispevki naj se v dosedanji višini najmanj štirikratno na leto izplačajo.
Ti predlogi so se označili kot minimalne zahteve vseh državnih nastav-
ljence v in soglasno sprejeli. Najprej se bo vršilo pogajanje z železničarji. Sklenjeno je bilo tudi, da je treba doseči per-manenco odseka za državne nastavljence v poslanski zbornici.
Dogodkf na jugozapadni fronti Dunaj, 19. julija. Nemški poslanci so vložili nujno vprašanje do domobranskega ministra, v katerem pravijo: Sporočila ministrskega predsednika dr. We-kerla v ogrskem državnem zboru in druga poročila ter vesti na naši ofenzivi na italijanski fronti, o slabem vodstvu in o poteku umikanja preko Pijave, nadalje vesti o brezuspešnosti našega obstreljevanja s plinom, o nedostatnosti letalske službe ter o slabi skrbi za ranjene in bolne dajejo podpisanim povod za tole vprašanje do vlade: Ali je vlada pripravljena dati natančno pojasnila o dogodkih na jugozapadni fronti ter tako izpodbiti neutemeljenim vestem tla in pojasniti resnične dogodke, kar more edmo pomiriti prebivalstvo.
Gosposka zbornica.
Gosposka zbornica je razpravljala o vladni predlogi glede draginjskih doklad učiteljstvu. Kakor znano, je držav-ni zbor sprejel to predlogo s spremembo, da prispeva vlada k tem dokludam 70 odstotkov, dežele pa 30 odstotkov. Vlada s tem ni zadovoljna in hoče, da prispevajo dežele 50 odstotkov. Gosposka zbornica se je postavila na vladno stališče in je predlogo vrnila poslanski zbornici. Poročevalec je bil dr. vitez VVittek. Finančni minister baron VVirnmer je izjavil, da bodo tiste dežele, ki tega ne zmorejo, dobile v ta namen državni prispevek, in sicer tudi naknadno za 1. 1917. in 1918.
Ko je bil sprejet še zakon o oškodovancih vsfed preiskovalnega zapora, je bila seja ob 4. uri 10 minut zaključena. Sledila je tajna seja, ki je trajala dalje časa. O tajni seji ni bilo izdano nobeno poročilo.
Češkoslovaški Irodni vM
H. — V Pragi, 15. julija.
V nedeljski številki vseh čeških listov se je kar naenkrat pojavil proglas gotovega, definitivnega češko-slova-škega Narodnega sveta, »predstavliajo-čega enotno politično voljo našega naroda«. Za malo več kot za teden dni po obletnici Husove smrti, na kateri dan je dr. Soukup odločno terminiral ustanovljenje N. S., je bil že gotov: ravno pred odhodom naših poslancev na Dunaj k novemu zasedanju poslanske zbornice. Do zadnjega trenutka niso češki porrtič-ni krogi verovali, da bo mogoče zediniti voljo naroda s poslansko, ker se je zdelo, da bodo zveze in intriganstvo Dunaja močnejše, da bo torej vrhovna instanca češkega političnega življenja vsaj v negativnem zmislu imela dosti moči, v vseh, tudi najhujših situacijah držati politično smernico, po kateri se že ravnamo, do zadnjih konsekvenerj, in se ne umikati stran. Taki dvomi so bili tudi vselej ovira ustanovitvi N. S., in lahko se reče, da popolnoma opravičene, ker vse pomote političnega življenja zadnjih dni so izvirale samo iz dunajskih intrig in delovanja čeških aktivistov. Popularnost, katero so ustanovitvi N. S. dali češki časniki, vodeči živo diskujo za in proti, potreba, da imamo vrhovni tribuna!, kateri bi preprečeval gubitek sil, sovraštvo bratov proti bratom, odpor javnosti že proti prosti besedi »aktivista«, >c. kr. patrijot«, v tej imenitno važni dobi, v katero nas vojska dan na dan hitreje zavaja, in mnogo drugih vzrokov je prisililo politične voditelje, da kakor hitro mogoče ustanove N. S., katerega ne bi obteževali protinarodni življi. V petek in soboto preteklega tedna so preživeli v samih konferencijah, in po dolgih razgovorih, mučnih in ostrih, je bil končno N. S. gotov. Stvar ni iznenadila javnosti, ker je bilo ustanovljenje N. S. že davno pričakovano, časopisi niti ustanovitve ne komentirajo, je že dosti na tem. da je institucija gotova, in vsak ve, kaj pomeni. Samo »Prager Tagblatt« opozarja, da rti slučaj, da se je N. S. ustanovil ravno v trenutku, ko se ustanavlja tudi pri Jugoslovanih in kaže na splošno politično situacijo. Svoje čitatelje vodi v Pariz, kjer so Cehi dobili ravno sedaj novo zastavo od mesta Pariza, in kier je Poincare ugotovil, da je pariški N. S. priznan za provizorično vlado češko zunaj meja monarhije.
Sestavljen je N. S. na podlagi zadnje splošno volitve tako, da imata največji stranki — agrarna in soc. demokratska — po 6, stranka državopravne demokracije 4, češke socijalistične in moravsko — češki klerikalci po 3. staro-čehi po 1 od strank samih izbranih članov, kateri imajo tudi namestnike; Češki Svaz je zastopan s celim predsedni-štvom: Stančk, Haberman, Tusar, Klo-faČ, dr. Soukup: končno je 9 kooptiranih mož: prof. Cyril Horaček, prof. dr. Ot. Srdinko (oba agrarca), Jirasek, Ma-char, prof. Fr. Krejči. pisatelj J. V. Krej-či, prof. Mareš, dr. Scheiner (Sokol) itd. Med kooptiranimi je tudi urednik »Časa« Cvrill Dušek, tako, da sedanja napredna (realistična) stranka ni kot taka zastopana; češki socijalisti pa niso še imenovali enega člana Iz svojih treh, in ga najbrže določijo iz vrst bivše skupine češke Demokracije. Tudi ni še določen tajnik N. S., prej se je predlagalo, da bo tajnik C. Dušek, potlej, da prevzame tainištvo sedanji poslovodja poslanec dr. Soukup; oba predloga sta padla, in gre sedaj za to. da bo N. S dobil posebnega tajnika, kateri bi vodii vse poslovanje.
Iz sestave N. S. izhaja, da, ker Je ustavljen na podlagi predvoinih podatkov, mora N. S. nositi znake predvojnih razmer; toda politični voditelji so pazili, da se najde določena meja med prošlimi
in sedanjimi razmerami in se mora reči, da N. S. v vsakem oziru odgovorja svoii nalogi.
Ustanovitev N. S. Je najboljši odgovor na vesti, katere so časniki, nemški in madžarski, prinašali o nesporazumih in borbah med strankami. Politični voditelji so vsi za eno v smernici in ciljih politike; v tem obziru ni dvoma in bi moral ponavljati, ker sem vam Že tolikokrat poročal. Medtem, ko so madžarski listi trobentah v javnost, da se Kramaf tolče s KlofaČem, se ta dvojica neših najpopularnejših politikov popolnoma mirno, ob najboljši volji, vsak po svojem kar najiskreneje pogovarja o bodočih nalogah N. S. Med tem. ko »N. freie Presse« vč povedati natančne podatke o surovi borbi naših političnih strank, druži resne naše može. nai bodo že po naravi, življenskih razmerah in V vsakem drugem oziru najrazličnejši, v pogledu na našo politiko en edini cilj. eno edino prijateljstvo. Tuii monsigno-re Sramek. ki je slično kot Šusteršič bil
v Švici na katoliškem kongresu, spoštuje narodno disciplino, kar je najbolje dokazal, ko je vstal pri petju h u s i t -ske himne: Kdož jšte boži bojovnici« 1". aprila, in marksista dr. Soukup in Haberman, ki sta pred vojsko vodila »ideče bataljone«, kakor sta rekla, v borbo proti agrarcem. spoštujeta v ag-rarcu Svehli praktičnega voditelja češke politike. Narodna vest je tako občutljiva, zedinjenje tako trdno, da velja v skupnih vprašanjih celega naroda zares in iskreno edina volja, edina zapoved; drugo, drobne skrbi, katere ima vsako strankarstvo, niso take narave, da bi spadale pod skupno vodstvo.
Pozitivnega delovanja N. S. za današnjih razmer ni • pričakovati. Za nas bo dosti, če bomo imeli — da govorim po navadi »mitteburopejskih« strategov — zanesljivo, jako češko stražo, da budno pazi na Šumavi. Krkonoših, Tat-rah in pri Dunaju, da ne pride narod v pogubo; zlasti ne bo naš N. S. za tako delovanje, kakor bi ga želeli patrijoti v »Neue freie Presse«, ne "bo za lojalne izjave, izdajane ob času, ko narod po tisočih umira in trpi materijalno in moralno škodo. Dosti bo za nas, če nas naša Straža ohrani do slavnega dneva svobode, da bodo čez sto in še mnogokrat sto let naši nasledniki, takrat že dostojni člani naroda, ki bo brat, ne hlapec vsem drugim narodom Evrope, kazali na nas in se spominjali: »V teh hudih Časih se je zedinil ves narod, drug drugemu je prožil roko, razumeti so vso važnost dobe, in so nam obvarovMi pred neprijateljem vse. kar so mogli: tudi čast in dobro ime. neomadeževano s suženjstvom.«
Čudni nazori.
(Češko pismo.)
V »Edinosti« je priobčil »Adriati-cus« članek, ki je važen po svoji vsebini, še bolj pa po svoji tendenci. Adri-aticus« razpravlja kritično o čeških strankarskih razmerah in Izvaja, da je ostri boj češke javnosti proti oportuni-stičnim pojavom v češki politiki zadnjega časa nezdrav. Napačno in krivično da ravnajo oni, ki proglašajo oportuniste kratkomalo za izdajalce češkega programa in neznačajne hlapce Dunaja; tudi oportunizem <e treba smatrati za resno stremljenje za prospeh češkega naroda; pustiti mu je za to kakor drugim političnim programom dovolj Časa in prilike, da sc more razviti.
»Adriaticus« je čuden zdravnik. Ko so se nekdaj prepirale o raznih vprašanjih med seboj cele Češke stranke, v tem res ni bilo nič nezdravega. Sedaj pa je položaj drugačen. Sedaj se posamezni pripadniki nekaterih strank ne držijo strankine discipline, nastopajo in rujejo proti lastnim strankam in poskušajo rušiti medsebojne razmere čeških strank. Pa pride Adriaticus, jih zagovarja in podpira, češ da jim je treba pustiti svobodo prepričanja in razvoja. Toda s tem bi goljufali javno mnenje. CeSki oportunisti so po svojem svobodnem prepričanju in neprisiljeno vstopUi v razne češke stranke. Kljub temu pa niso držali strankine discipline, niso propagirali svojih idej v svojih strankah, šli so mimo in preko svojih strank. Nastopajo od raznih strani, toda sistematično in dosledno za svojo posebno politiko. Kršili so strankino disciplino in povišali s tem nevarnost za enotni češki nastop.
In kaj hočejo doseči, kakšen je nji-hov program. Loči jih od enotne češke politike predvsem taktika in ravno za to bi bila njih dolžnost da nastopajo v svojih strankah, ne pa da proglašajo taktiko za program, delajo za nove stranke le taktičnega pomena in tako organizirajo razpad enotne češke politike.
Ves češki narod je danes prepričan, da svojega, v deklaraciji oznanjenega cilja ne bo dosegel na podlagi danes veljavne ustave in ne s samo reformo te ustave, tudi dobro ve, da ne bo češke vlade, dokler se bodo češke stranke pogajale z dunajskimi vladami. Češki narod more doseči svoje cilje le brez posredovanja dunajske vlade, potom direktnega dogovora s sosednimi narodi in svojim kraljem. Da bi bila taka politična pogajanja danes mogoča, ne verjame nihče, tudi oportunisti ne, če prav se trudijo dokazati, da velja otapna politika Še sedaj. Tudi ie med vojno kaka bistvena, stalna reforma izključena, ker stoje narodi tako pod vplivom vojnih in drugih svetovnih dogodkov, da je sponi zum v teh razmerah nemogoč. Oportunisti smatrajo deklaracijo samo za blago, iz katerega bi radi prodajali že danes kos za koščkem, da bi končno ne ostalo drugega, kakor klaverna ustavna reforma, na še ta samo na papirju, kakor tudi današnh ustava, da bi jo smel kršiti vsak nemški uradnik od ministra do praktikanta.
•
»Edinost« bo prišla v slab glas, če se bo pajdašila s češkimi oportunisti Od njih do Šusteršiča ni tako daleč. Češki oportunisti so se že davno odrekli SIo-.vakom kakor Susteršič jugoslovanski enoti. Majniški deklaraciji sta enim kakor drugim le še »program daljše bodočnosti«. Urrrijivo je, da jim gre vlada v vsem na roke, ker išče vedno elementov, ki bi jo podpirali v vsaki sirua-cijL Stranke, ki so vsekdar pripravljene se pogajati z Dunajem, temu ne morejo biti nevarne, in zato jih bo podpiral, včasi morda celo proti volji teh strank samih.
Svetujemo »Edinosti«, naj pošlje tvojega poročevalca »Adriaticus-«a enkrat na Češko, da prouči osebne razmere oportunistov. Gotovo se bo vrnil spreobrni en. V češkem oportunizmu je toliko osebnih malenkosti, toliko neravnih in skrivnih topov, da bo uvidel, da je ljuti boj proti oportunistom le izraz razžaljenje časti, obramba svetle nade in kar je glavno — bramba narodne slož-nosti in ekonomične organizacije narodnih moči. W.
Interpelacije Jugoslo vanskega kluba.
Prometne razmere na progi Zidani most-Zagreb.
{Interpelacija posi. dr. B e n k o v i č a in tovarišev na železniškega ministra Podana dne 17. julija.)
Kljub mnogim pritožbam vedno neugodnejše prometne razmere na progi Zidani most - Zagreb izzivajo Še vedno naj-ostrejši protest. Hočemo omeniti le nekaj nedostatkov. Osebni vlak, ki odhaja zvečer z Zidanega mosta v Zagreb, prihaja v Zagreb redno z večurno zamudo, za kar je baje vzrok preobremenjenje zagrebškega kolodvora južne železnice. Istotako prihaja zvečer iz Zagreba na Zidani most osebni vlak zadnji čas s takimi zamudami, da vedno zamudi zvezo z brzovlakom Trst-Dunaj, tako da so potniki prisiljeni, posluževati se osebnega vlaka in tako izgubljajo po ves dan, ako imajo opravka v Gradcu ali na Dunaju. Na kolodvoru na Zidanem mostu je ponoči naravnost neverjetna gnječa pred odhodom osebnega vlaka na Dunaj. Ves kolodvor je natlačen s kričečimi potnika in nikjer ni roke, ki bi napravila red. S tem se daje potuha žepnim tatovom in drugi sodrgi, ki se klati vedno po kolodvoru. Vsak dan se izvršijo tatvine v tej gnječi. Obstoja sum, da prometa na tej progi ogrski faktorji ne zanemarjajo brez namena. Treba le ogledati si progo Pra-gersko - Čakovec, kjer vozi več osebnih vlakov, pa so razmere boljše urejene. Človek si ne more prav predstavljati teh nedostatkov, ako jih ni opazoval na licu mesta, kier ima zlasti ponoči po 12. uri, ko prihaja več osebnih vlakov, priliko, da jih poskusi na svojem lastnem telesu. Z uvr-f&fr&o dveh, uovm oseJb*tfh vlakov; bi bflo
t
preveliko obremenjenje proge deloma odpravljeno.
Vprašamo, ali je Vaša ekscelenca pripravljena, te nedostatke v prometu na progi južne železnice Zidani most - Zagreb dati odpravti, zlasti pa skrbeti za to, da se uvrstita dva nova osebna vlaka?
Nadžarska pohlepnost po bosenskem rudninskem zakladu.
(Interpelacija    poslanca    S p i n Č i ć a in tovarišev na c. kr. ministrskega predsednika. Podana dne 17. julija.)
Med vsemi ozemlji monarhije sta Bosna in Hercegovina v vojni najbolj zadeti. Na tisoče prebivalstva je pobilo vojaštvo, nad 400.000 mož je bilo mobiliziranih, velik del teh je poginil ali hira. Lakota je zahtevala na tisoče žrtev, preostali pa, zlasti otroci, so težko oslabeli. Trgovina in obrt, kakor rudi kmetijstvo je popolnoma porušeno. Kljub takim razmeram, na katerih je nesrečno prebivalstvo popolnoma nedolžno, mislijo izvestni madžarski krogi na to, kako bi še kaj zase izžcii iz upro-paščene dežele. Pri tem jim je prišlo pred oči znano bogastvo Bosne na rudninah. Spravljajo se na to, da bi iztrgali domaćinom tudi ta zaklad, liite toliko bolj, da bi popolnoma izkoristili zase sedanjo, za madžarsko pohlepnost ugodno konstelacijo, kajti poleg c. m kr. skupnega ministrsiva gre baje tudi c. kr. armadna uprava, ki je na temelju zakor.a o vojnih dajatvah zasedla več obratov in nekaj novih otvorila, na roko madžarskim načrtom. Neki madžarski finančni konzorcij bi se rad sedaj polastil vsega, nad tri milijarde cenjenega rudninskega bogastva v Besni. To obstoji v velikih skladiščih premoga, v železu, bakru, žveplu itd. ^koro ves kompleks z malimi izjemami je prost. Sedaj se ima skleniti z nekim ogrskim konsorcijem pogodba na 100 let. Za bazo k pogajanjem med vlad.) in refiektanti se vzame skupna cena 600 milijonov, t. j. petina prave vrednosti po mirovni veljavi denarja. Odredba, ki sesa tako dak-č v ljudsko premoženje, ki prejudicira gospodarsko bodočnost več generacij, se ne sme izvršiti na noben način brez privolitve ljudskega zastopa.
JRaditega javno protestiramo proti vsem takim projektom in vprašamo gosp. ministrskega predsednika, ali je pripravljen, nastopiti pri skupnem finančnem ministrstvu za to, da se objavijo dosedanja po-gaianja radi oddaje bosansko - hercegovskih rudnin neki ogrski družbi in da se ustavi vsako nadaljnje pogajanje?
Sako.oMi antiki ihisti)?
Institucija interpelacij ali vprašanj do ministrov ie med najvažnejšimi kontrolnimi sredstvi, ki so na razpolago modernim parlamentom, ker omogoča, da dobijo poslanci o važnih zadevah takojšnjih pojasnil od vlade, oziroma njenih posameznih članov. Kakor toliko drugih parlamentarnih običajev, pa je zapadla pri nas tudi interpelacija zlorabi in bila naposled le še pesek v oči volilcem. na drugi strani pa sredstvo in orožje obstrukeiie. Na tisoče interpelacij so vlagali poslanci leto za letom in skoro vse so romale neprebrane v koše raznih ministrstev. Xe vlada, ne vlagatelji niso rnislili. da bi bilo treba odgovora. — Lanska reforma poslovnika ie naredila rudi tukai korenito re-medttro. Sedaj je vlada dolžna, da odgovori na vsako interpelacijo, le da ima izbiro, da odgovori ustmeno ali pismeno. Poslanci pa uvidevaio. da ne gre spravljati pred državni zbor vsake malenkosti, če naj ne postanejo interpelacije zopet prazna forma, ampak da naj se interpelira le v važnih narodnih ali sicer karakterističnih političnih zadevah, posebno v vprašanjih, ki zahtevajo takoišnjecn pojasnila ali takojšnje remedure. Tako naj bi prišla interpelacija sčasoma zopet do onega važnega mesta, katero ima v drugih državah. A sedai prideta zopet avstrijski sistem in avstrijski birokratizcm. ki se zadnjih « 50 let nista spremenila in Še danes no-■ četa resno računati s parlamentom. Interpelacija ie vložena in vlada sicer odgovori na njo, ker mora, a tako pozno, da odgovor nikogar več ne zanima, in tako prazno, da ne pove prav ničesar.
Tudi sedaj so našli poslanci na svojih mizah celo kopico takih odgovorov, pri katerih ie samo škoda za čas in papir. Nai ie bila interpelacija še tako važna in nujna, se tako utemeljena, vlada naniza v svojem odgovoru stavek na stavek, ki ne povedo drugega, kakor da so vsi očitki neutemeljeni, da državni organi niso naredili ničesar napačnega. Na vprašanje, kaj misli storiti, da odpravi nedostatke, popravi krivice, pride vedno isti odgovor: Nič; vse ie v redu. V ilustracijo navajamo iz množice odgovorov, ki iih ie dobil na svoje interpelaciie Jugoslovanski klub nekaj značilnih vzgledov. So med njimi odgovori na interpelaciie. ki so bile vložene že pred letom dni in na katere bi bilo mnogokrat treba odgovoriti tekom 21 ur.
4. iuliia lanskega leta ie zahteval pokojni dr. Krek potom interpelacije, naj se dovoli za čas žetve (1. 1917!) dopust vsem pogrešljivim vojakom po raznih taboriščih. Letos odgovarja domobranski minister, da ie vojaška oblast storila vše, kar je mogla in zagotavlja ob iednem, da ie bila hrana v teh zoirališčih. posebno tudi v Le-bringu, dobra in zadostna, zdravstveno stanje pa ugodno, — Na interpelacijo posl, Gostinčarja, vloženo že tudi 1. 1917., zaradi slabega ravnanja z delavkami v vojaških delavnicah v Vevčah, odgovarja isti rninister, da so ravnali
oficirji z delavkami vedno kavalirsko, ako r>a se je kdai kateri' izpozabil. da so bile krive delavke same. Hrana je bila seveda tudi tukai dobra in cena. Na interpelacijo istega poslanca zaradi prepočasnega izplačevanja invalidnih pristojbin, pravi minister, da se pristojbine nakazujejo in izplačujejo hitro m redne.
^Na interpelacijo posl. dr. Ravni-naria, zakaj so jw.prli dva ljubljanska poštna urada, je^rgovski minister tako dolgo počakal z odgovorom, da so urada zopet odprli. Sedai ie seveda lahko odgovoril. Na ponovne interpelacije zaradi slabih prehranjevalnih m zdravstvenih razmer v raznih vojaških hi begunskih, taboriščih, se ponavlja vedno
stereotipni odgovor: Nič ni res, vse ie v redu, vse dobro, zdravo in zadovoljivo. Interpelaciie zaradi pristranskega, nam sovražnega postopanja raznih nemško - nacijonalnih uradnikov so po mnenju vlade seveda vse neutemeljene in grajani uradniki sami vzor - možje, ki ljubijo slovenski narod, kakor samega sebe. Postojnčanom zatrjuje minister za prehrano v odgovoru na tozadevno interpelacijo poslanca dr. Pogačnika, da so imeli po navadi dovolj mesa in kruha in le včasih ie šla boli trda, kakor pa drugod tudi,
Četrta oMira žalostnih dni.
(Iz spominske knjige slovenskega naroda.)
—na. Pod Pohorjem, julija.
Slovenski narod obhaja v teh tednih četrto obletnico, ko je pričel 1. 1914 hoditi svoj križev pot, ki ga hodi še danes, dasi v nekoliko drugačni obliki.
Mnogo jih je bilo, ki so od prvega trenotka dne 29. junija 1914 leta, ko so zaznali za sarajevsko tragedijo, pričakovali katastrofe, Politična atmosfera Evrope je bila prepojena nevarne elektrike. Ne Avstrija in Srbija, Anglija in Nemčija sta bila režiserja; vsi drugi samo statisti, mali narodi glavni trpini, a mi Slovenci naravnost narod muče-iiikov.
Vsa ponemčena druhal province se je kar po prvih dnevih vrgla na nas v dvji gonji. V mestih in* trgih je imela varno delujoč aparat, ki je na dano znamenje planil po neljubih mu slovenskih žrtvah. Po deželi je bilo treba nekaj predpriprav, v kar je onih Četvero tednov ravno zadoščalo. In prišel ie osodni 26. julij, ž njim vojna napoved. Nas Slovence je skoro najhuje zadela in, da nismo tako neskončno v žilavi v vsem, zlasti glede svoje narodnosti — zdavnaj bi spadali med evropske narode, ki so bili nekoč in nekje. Po deželi, po mestih so šli nemško - nacijonalni krvosledci za vsako opazljivo sledjo narodnega Slovenca. In njim so sledili nemško - nacijonalni biričL Iz Gradca, iz Maribora, iz Ptuja so dohajala povelja: »Primite veleizdajalce!« Lovili so jih, kakor čredo in graške vojnosodne ječe so se polnile od dnevno naraščajoče množice, ki je ni hotelo biti konca. Štajerci smo morali otvoriti divji ples, a sledili so nam drugovi iz Kranjske, Goriške, Trsta, Primorja. V nemem, bledem odporu smo se vpraševali: »Kdo sme? Zakaj?« Kdor je vprašal, je dobil porogljiv odgovor: »Mi! Veleizdaja! ec!« Duša je pač kipela odpora in želje po kaznovanju predrznega vohuna in surovega biriča. A kaj bi?! Roke so bile v težkem železju, moderne verige so bile prelahke. Po cestah so se pomikali vsako uro ti sprevodi, ali pa so čakali na glavnem kolodvoru v Maribora, da jim še kakšno tropo priženo iz preiskovalnih zaporov okrožnega sodišča. Ti so šli, nemi, bledi, hladni, ponosni ali z iromčnim usmevom; zgodilo pa se je, da je nenadoma priskočil nemški dijak, udaril dptičnega v obraz, ah pa, da je nemška »gospica« nesrečneža nenadoma opij uvala. V graških ječah je marsikdo zbolel, zdravniška pomoč pa je bila kb'ub visokodonečim naslovom posamnih zdravnikov za psa. Od Štajercev je na posledicah, kolikor mi znano, umrl slovenj ebistriški učitelj Josip Steinberger. Bolehal je že preje, a končal ga je Gradec. Škandalozne so bile razmere tudi v mariborskih ječah; tu ven je vsakdo prihajal več ali manj bolan.
Konec trpljenja in preiskav je bil pri večini, da so jih po mesecih izpustili kot »p. v.« ali »p. u.« Mnogim pa je šele amnestija prinesla polno svobodo. Vendar, bodisi že kakorkoli: »Svoj narodni Golgota smo vendarle prekoračili in pred nami je vzšlo novo solnce, žarko solnce in nam dalo dne 30. maja 1917 našo »Jugoslovansko deklaracijo.«
Zato pa je prišel v nas duh svobode, ki hoče slovenskemu narodu res svobodo in prostost v jugoslovanski državi SHS.
Z italijanske fronte.'
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. julija. (Kor. urad.) V prostoru na obeh straneh Asiaga smo arti-ljerijstično močno pripravljene sovražne sunke zavrnili deloma z ognjem, deloma v protisanku. Enako se je ponesrečil italijanski napad v dolini Brente.
V Albaniji praske varstvenih čet. — Šef generalnega štaba.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
18. j u I i j a. Na vsej fronti zmeren boj obeh artiljerij. Nenavadno delovanje naših izvidnih oddelkov. Ponoči na 17. julija so vrgle mornariške zračne ladje in včeraj zjutraj bombne letalske skupine armade na kopnem in na morju 8000 kg bomb na vojaške cilje mornariškega pristanišča v Pulju z \idnim učinkom. Tekom zadnje noči so bila izvršena podjetja manjšega obsega na važne točke za sovražno fronto. V zračnih bojih so bili sestreljeni trije sovražni aparati.
19. j u 1 i i a. V pokrajini Tonala, severno hriba Valbelle kakor tudi na hribu Asofonn so sunile naše drzne patrulje preko svojih črt in so pripeljale s seboj bogatega materijala, ki ga je bil sovražnik zapustfl. Na asiaški visoki planoti je vdrl neki angleški oddelek neustrašeno v sovražne črte. viel 19 mož in vplenfl tri strojne puške V Brenti, na zapadnem pobočni Col CapVila. so bin delni sovražnikovi napadi nemudoma zavrnjeni. S tiri sovražna letala so bila v zračnih bojih sestreljena.
Prislonite l imsu ur.
Članarina 8 K. ustanovnim 200 K
Nemška veleofenziva ob Marni.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin. 19. julija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. R u p -r e h t a. Bojno delovanje ie zvečer oživelo. Pri izvidih smo vjell več sovražnikov. — Skupina nemškega cesarjevima. Med Aisno in Marno je bitka iznova oživela. Francozi so pričeli tam s svojo že dolgo pričakovano proti-ofenzivo. Z vporabo kar najmočnejših eskader. oklopnih avtomobilov se jim je najprej posrečilo vdreti na nekaterih točkah v naše najsprednje inianterijske in artiljerijske črte, nas presenetiti in potisniti našo črto nazaj. Pozneje so naše pozicijske divizije skupaj s pripravljenimi rezervami preprečile sovražno prebitje. Proti poldnevu smo zlomili francoske napade v prvi črti zapadno od Sdssonsa-NeniHva. Popoldne so se na celi napadalni fronti zlomili zelo močni sovražni delni napadi ob naših črtah. Sovražne kolonije, ki so se približevale bojišču, so bile cilj naših uspešnih bojnih letalcev. Naši lovski letalci so zbili 32 letal. Poročnik Lovvenhardt je dosegel svojo 38. in 39„ poročnik Bolle svojo 23. in 24., nadporočnik Gohring svojo 22. zmago v zraku. Proti južni fronti so izvršili Francozi po svojih neuspehih dne 16. in 17. t. m. svoje še delne napade jugovzhodno od Mareirilla. Zavrnit! smo ffh. Med Mamo in Reimsom in vzhodno od Reimsa se ie bojno delovanje omejilo na krajevne boje. Sovražni napadi v Bois de Rois in na obeh straneh Pour-cvja so se ponesrečili Pri uspešnih sunkih severno od Prosnesa in pri obrambi sovražnih delnih napadov ob Suippi ter na obeh straneh Perthesa smo vjeli več sovražnikov. Število od 15. julija sem vjetih je prekoračilo 20.000. — v. L.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 19. julija. Krajevni boji severno od Lyse. Nabojišču med Aisno in Marno* se je z najtežjimi izgubami za sovražnika ponesrečil nov francoski poskusen prebitni napad. _„
Francoska bojna črta v odseku med rekama Aisne in Marne poteka od točke, od Soissonsa proti zapadu oddaljene kakih 12 km v Aisneški dolini, skozi severni del razsežnega gozda, severo - vzhodno od mesta Villers Cotterets, čez potok Savičres ob vasi Longpont in odtod proti jugovzhodu od tega N e u i 11 y, ki leži ob reki Ourcq, nekako v sredi med mestoma Fere en TaTdenois in La Ferte Milon, potem pa do točke, malo kilometrov proti zapadu oddaljene od Chateau Theirrv ob reki Mame. — Kraljevi gozd (Bois de Roi, na nemško prekrščen v »K6nigswald«) stoji na višinah tik severo - vzhodno od trga Cha-tillon, ki leži na severnem bregu reke Marne, malo kilometrov proti vzhodu od mesta Donnans. — Vas P o u r c y leži ob rečici Ardre, nekako v sredini črte Chatil-lon - Reims. — Vas P r o s n e s leži kakih 20 km vzhodno od Reimsa ob veEki Stari rimski cesti, ki veže Reims in mesto St Menehould (v Argonih), vas P e r t h e s pa istotako v Champagni, 24 km vzhodno od Prosnesa.
Dunaj, 17. julija. Težko je delo na Francoskem. Po mnogih dnevih silne bitke še ni mogoče reči, ali je bil uspeh prvih dni odločilen ah ne. Na Francoskem gre sedaj za usodo te vojne in za možnost še letos doseči mir. Popolnoma gotovo je, da se bo v prihodnjih tednih odločalo o življenju cele Evrope. Lloyd George je rekel, da je vojna na Francoskem tekma med Hin-denburgom in VVilsonom. Povedal je, da mora biti Nemčija v septembru zmagovita, sicer bi ameriške rezerve pokrije vse en-tentne izgube in bi bila vojna za centralne države izgubljena. Do septembra se zgodi še lahko mnogo. Videli smo, kako ie veli-kansft Rusija kljub svojim neštetim milijonom propadla. Res je, da se ententne armade lahko iz ententnih dežel neprestano dopolnujejo in je ententa že dokazala na več krajin, da more doživeti nešteto hudih porazov, ne da bi bila zaraditega že končno poražena. Porazi na Galipoliju, na Francoskem takoj ob pričetku vojne, zguba vsega Balkana, izločitev Rusije, porazi v Italiji in trije neuspehi tega poletja na Francoskem, dokazujejo zadostno, da ententna volja kljub vsem neugodnim prilikam še vedno gre za zmago. Zedinicne države se niso prav nič naučile iz teh porazov. Amerika že v mirnih časih ni delala drugega, kakor da je podpirala Anglijo. Sedaj je vrgla Amerika na tehtnico vso pezo svoje časti-hlepnosti in svojih zmožnosti. Tekmovanje med Hindenburgom in VVilsonom je obenem usodna pot za centralne države, pot, na kateri je najti gotovost, ali bo trajala vojna dolgo ali kratko, ali se bo končala še to leto, aH šele po še eni vojni zimi. To ni bitka med Nemčijo in entento, to je svetovna bitka med zavojevalci in onimi, ki branijo svojo posest med zatiralci sveta m onimi, ki ne žele ničesar drugega, kakor da jih sosedi puste na miru ob domačem ognjišču in na svoji posesti. Sedanja bitka je bitka proti misli ugonobitve.
Berolin, 19. julija. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Uspešni nemški napad na obeh straneh Reimsa je prisilil sovražnika, da je ne samo južno od Marne, marveč tudi na drugih točkah med Aisno in Chateau Thierrvjem v razbremenitev ogrožene fronte ob Alarni postavil svoje zadržane močne rezerve v napad, ki mu }e prinesel le velike izgube. Nameni in načrti sovražnega armadnega vodstva so se po malem začetnem uspehu ponesrečili ob junaškem odporu Nemcev, ki so zadržali mogočni sovražni sunek Sovražni napad je hnel to edino posledico, da je nadalje oslabil en-tentne vojne sile in da je v neskončno povečal sovražne izgube. Razbitje sovražnih vojnih čet in bojnih sredstev vsled protinapadov izsiljenih na nemško inicijativo, fe še nadalje zelo napredovalo.
Be*>fln, 19. julija. VVolffov urad poroča: Kakor silno smo z novim napadom na obeh straneh Reimsa oslabili sovražno bojno moč, nam kažejo te - Ie številke: f. Osma francoska divizija je izgubila nera- I; njenih vtetih 33 častnikov m 2241 roož. 40. B francoska divizija 37 častnikov w 258bwxLAt
51. divizija 56 častnikov in 1768 mož. 124. francoska divizija 35 častnikov in 1291 mož. 132. divizija 23 častnikov in 1279 mož. 8. italijanska divizija 77 častnikov in 3002 moža, skupaj je bilo do 17. julija vjetih 320 častnikov in 13.538 mož Francozov, Italijanov pa 81 častnikov in 3855 mož ter Ame-r i kancev 9 častnikov in 224 mož. Sovražnik je imel še silne izgube na mrtvih, ranjenih in pogrešanih
Rotterdam, 19. julija. Bitke pri Reim-su se udeležuje skoro šestina vse francoske vojske.
London, 18. julija. Reuter poroča: Dognano je, da stoji armada generala von Einema na levem sovražnem krilu. Včeraj je izvršil sovražnik pet napadov med Suip-pesom in Masignvjem, ki smo jih pa mogli zavrniti. Sicer je položaj za nas ugoden. Francozi so zopet zasedli dele svojih prejšnjih pozicij. Zapadno od Reimsa se je posrečilo sovražniku zopet prodreti za tri iniHe, vsled česar smo v celi pokrajini Izgubili tal nekako 5 milj globoko. Francozi so izvršili včeraj na 4 mUje dolgi fronti južno od Dormansa protinapade. Oni stoje nekako 3 km od Reimsa ter so zavzeli neko višinsko skupino, odkoder je videti Marno. Prva francoska črta leži komaj 3 km oddaljena od Marne. Zdi se, da se udeležuje sedanje ofenzive na sovražni strani 50 divizij.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
16. i u 1 i j a popoldne. Bitka je trajala proti koncu včerajšnjega popoldneva in zvečer s podvojeno sUo. Med Chateau Thierryiem in Reimsom je sovražnik povečal svoje prizadevanje, da zgradi svoje uspehe ter je izvršil nadalje besne napade. Posebno ljuti so bili boji južno od Marne v okolici Chatillona. Francoske in ameriške čete so se držale sijajno. Sovražnik je izvršil večkrat silne protinapade. Južno od Marne Nemci niso mogli prekoračiti črte Saint Agnan - La ChapeDe - Monthion-južni rob gozda Bouquigny. Francozi so vjeli tu kakih 1000 mož. Noufllon - Pont drže Francozi. Severno od Marne so zadržavali Francozi sovražnika od dohodov južno od Chatillona do jugo - vzhodnega roba gozda Rodemat. Na ostali črti nobene omembe vredne izpremembe. Tekom noči Nemci niso poskusili nobenega napada. Na fronti vzhodno od Reimsa se Nemcem, izmučenim od včerajšnjega brezuspešnega boja, ni posrečUo, prekoračiti francoskega pasa. Na črti ob iužnem robu gozda severno od Rimske ceste boj nikjer ni oživel. Glasom izpovedi vjetnikov so bile izgube Nemcev prvi dan bitke izredno velike.
16. julija zvečer. Tekom 16. julija so izvršili Nemci, ki včeraj od nas zlomljenega napada niso mogli obnoviti, silne poskuse, da bi razširili svoje krajevne uspehe.Zjutraj in popoldne je bila posebno liuta bitka južno od Marne. Sovražne sile so skušale prodirati ob reki navzgor. Naše čete so jim otežkočale prodiranje, jih zadržavale korak za korakom in jih zadržale n ačrti Neuilly - Lemvrigny. Mi smo izvršili protinapade na fronti Saint Agnan-Chapelle - Monthion. Naše čete so zavzele dva kraja ter preložile svoje črte na višine, ki obvladujejo dolino Marne, v pokrajini Bourdonnerie - Closnilon. Med Marno in Reimsom so angleške čete zavrnile razne napadalne poskuse ter držale svoje pozicije. Vzhodno od Reimsa so Nemci danes zjutraj zopet pričeli s silno artiljerijsko napravo, kateri so na raznih točkah fronte sledili napadi. Mogočen napad v smeri na Beaumont ob Vesli ni mogel priti preko Prunay. V odseku Suippes sta se ponesrečila v našem ogniu dva napada, izvršena zapadno od reke. Nič manj silen ni bil boj v pokrajini severeno od Prosnesa in vzhodno od Tahura, kjer je sovražnik istočasno napadel. Povsod so bili njegovi napadi brezuspešni ter smo njegove napadalne čete s težkimi izgubami vrgli nazaj. Glasom ukazov, ki smo jih našli pri vjetih, se potrjuje, da je imel nemški napad na fronti ob Champagni, izvršen s 15 divizijami, v prvi črti in 10 divizijami v podporni črn", namen, doseči napredovanje 20 km že prvi dan in dospeti do Marne.
19. julija dopoldne. Ko so francoske čete zlomile v dneh 15., 16. in 17. julija nemško ofenzivo na fronti v Champagni in v gorovju pri Reimsu, so 18. julija skupaj z ameriškimi četami med Aisno m Marno napadli na fronti 45 km. Izhajajoč s froante Ambceny - Longpont - Troesnes-Boureches, smo izvršili važen sunek v sovražne črte. Dospeli smo na visoke planote, ki obvladujejo Soissons na jugo - zapadu in pokrajino pri Chaudunn. Južno od Ourcqna so naše čete v splošnem prekoračile črto Marizy - St. Gennevieve - Haute Avesnes - Belleau. Nad 20 vasi je občudovanja vredna hrabrost francoskih in ameriških čet zopet zavzela. Več tisoč mož smo vjeli ter vplenili mnogo plesa.
19. j n 1 i j a zvečer. Bitka }e trajala danes z vso Ijutostjo, Držah smo vso fronto. Zapadno od Reimsa se sovražniku kljub njegovemu prizadevanju ni posrečilo izgraditi svoj uspeh. Naše čete so s rvojnn junaškim odporom in z neprestanimi protinapadi ovirali zdaj v sunku, zdaj se umikajoč, razvoj sovražnega pritiska. Južno od Mame nam je bilo tekom bojev na gorskih slemenih pri Comblizyju in Festignyiit mogoče zadržati sovražnika na južnem robu gozda Bouquigny in Chataigniers ter vzhodno od Neuillyja. Nemcem se je posrečilo se zopet ustaliti na Monte Voism. Med Marno in Reimsom traja boj severno od Reuilla. kjer so Nemci vdrli in ki so ga naše čete korak za korakom branile. Tudi gozd pri Courtonu je pozorišče silnih bojev. Sovražnika smo zadržali zapadno od Nanteuilla la Fose, Courcv, cilj mogočnih napadov, ki so se opetovano obnavljali, Nemci niso mogli doseči. Sijajen protinapad italijanskih čet zapadno od vasi je vrgel sovražnika nazaj v dolino Ardre. Mnogo sovražnih mrtvecev pred našimi črtami priča o težkih izgubah naših sovražnikov. Položaj v odseku Vrigni in jugo - zapadno od Reimsa je neizpremenjen. Naše pozicije na celi fronti v Champagni so ostale nedotaknjene.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
16. Julija. Tekom bitke pri Reimsu so izvršile naše čete včeraj skupaj s francoskimi četami protinapade na sovražnika. Držale so svoje pozicije na vseh točkah, v jele več mož ter vplenile strojne peške. Danes zrntraj Je skušal sovražnik v Voge-zih po strelski pripravi napasti naše črte na fronti 1000 jardov. Napad smo z, artiljerijskim ognjem zavrnili.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAKOD-, dne 19. julija IVI*.
162 stev
Homatije no Rusliem.
Kristijani]*, 16. iuhia, (Kor. ur.) >Tidens Degen< priobčujejo razgovor z bivšim ruskim zunaniim ministrom Tereščenkom. Po silnih napadih na Nemčijo ie izvajaL da naj zavezniki n% poskusijo ustvariti nove ruske fronte, marveč naj sodeluieio pri ustvaritvi ruske enotnosti. Nemčija želi, da se Rusija raztrga, da bi imela Nemčija potem na vzhodu prosto roko. Dasiravno Japonski popolnoma zaupa, bi bilo vendar mogoče, da bi razpoloženih japonskega naroda preprečilo p*) končani intervenciji izpraznenie vzhodne Sibirije. Glavna stvar ie ^edaj obnovitev Rusije. Vsi patriotieni Rusi se morajo zbrati okrog narodnostnega giban i a.
BaseL 16. iuliia. Litovski tiskovni urad priobeuie to-Ie poročilo: 35.000 mož močna litevska armada pod povelj-nišrvom generala Kliinaitisa ie zavzela mesto Vitebsk. Sovjetske četo so se zaman trudile zadržati prodiranje ter so doživele težek poraz. Številni prostovoljci prihajajo k armadi generala Klimaitisa. ki koraka proti Petrogradu in zasleduje boliševiške če e. ki beže v neredu. Armada generala' Klimaitesa 5© sestavljena iz bivših vojakov ru-ke armade.
London 17. iuliia. Iz Stockholma poročalo »Timeguc, da namerava vlada sovjetov preložiti svoj seiež iz Moskve v Žirom, in da je baie Troekii izjavil pred kongresom soviota, da so v gotovih pokrajinah sovjetske čete odpovedale pokorimo ter celo prešle k sovražniku. Troekii je izjavil, da ie to dejstvo p rov z ročilo potrebo i> rok ta mira ti vojno stanje ob murmanski obali in ob murmanski železniei.
Curih, 17. julija. Iz Londona poročajo, da ie bilo nad delom murmanske železnice proglašeno voino sianie in da je bila mola zapri a. Zatriuie se. da je pričela finska> garda z ofenzivo proti murmanski železnici in si^er v smeri na Kandahax in Kiem. Finska garda stoji sedai baie 50 km pred železnico.
Lusrauo. 19. iuliia. (Kor. urad.) Milanski >Secoloc priobčuje londonsko poročilo, ki nravi, da imaio v Sibiriji 4 avtonomne vlade, ki nastopajo druga prori drugi. Zdi se. da nudi ententi general Horvat naiveč caraneii. Bolišo-viki koncentriram proti njemu kakih 20.000 vojnih vietnikov v vojaških tabo-iščih Krasnoiarsku na pol pota nW Tomskom in Irkutskom. Če bi imele uspeh, bi mogle te čete za dolsro pretrčati zvrezo med vzhodno in zapadno Si-
% Amsterdam. 19. iuliia. Piploniatič-ni sotrudnik >Dailv Chroniclac izve. da je intervencija zaveznikov v Sibiriji prav blizu. Obstojajo vzroki za domnevanje, da ie prišlo med Tokuein in Wa-shingtonom do sporazuma, ki bo za Sibirijo velikega pomena. Seveda bi bil nastop omejen na Sibirijo in na zastra-ženje železnic.
Tatarska in Pa^kirska republika.
Kijev. 20. iuliia. (Kot. uracU Listi poročajo, da se bo 15. septembra vršil v Ufi ustavodajni zbor nove tatarske paskirske republike, ki nai obstoja iz gubernij Samare. Orcnburga in Ufe.
Japonska nastopi v Sibiriji.
London. 18. julija. 2>Times< izvedo iz Tokija 15. t. m., da naj bi se bil ta dan sestal diplomatieni svet. da potrdi odločitve, ki se tičejo (ameriških predlogov glede skupne ameriško - japonske intervencije čet. Svet pa se ie od-godil Vsled opozicije 2 članov, ki nista smatrala položaja v Sibiriji za dosti kritičnega, da bi bil nastop Japonske potreben.
London. 18. iuliia. (Kot. urad.) Kakor izvedo >Times« iz Tokija so ameriški predlogi glede skupne ameriške francoske intervencije različni od angleških in francoskih predlogov. Seja diplomati encim, sveta ie bila preložena, ker sta stopila Takino in Hara v opozicijo. Tnkino je mnenja, da položaj v Sibiriji še ni zadosti kritičen, da bi upravičil nastop Japonske. Danes se vrši konferenca starih državnikov. Grofa Okumo so pozvali, da nai se udeleži te konference, on pa je zaradi bolezni odklonil.
Tokijo. 18. iuliia. Starostni svet ie sprejel t »oročilo vlade o pošiljanju čet v Sibirijo. Domneva se. da do odločitve še ni prišlo, dasiravno stoji svet popolnoma na strani vlade. Kakor znano ie Japonska pripravljena na vojaško posredovanje, splošno pa ie mnenje, da mora Japonska odkloniti vsako oviro za svobodo gibanja in uporabo svojih eet.
Rotterdam. 19. julija. (Kor. urad.) Iz Tokija poročajo: Kabinet se je danes sestal ter se ie odločil za intervencijo v Sibiriji. Splošno se domneva, da so storilec Zedin j ene države taine korake, da je prišlo vprašanje v odločilni stadij.
Politične vesti.
= »Jugoslovan« — ustavljen! Ljubljansko policijsko ravnateljstvo je za nedoločen čas ustavilo tednik »Jugoslovan«. Nasilnosti proti slovenskemu časopisju se torej nadaljujejo.
= šusteršič »štatuira eksempel«. Dr. Šusteršič izjavlja pred odhodom v Švico še enkrat, da je vest o njegovem denuncijatOTičnem pismu, katero je bilo zadnji povod za premestitev 2. gorskega strelskega polka iz Ljubljane, izmišljena ter objavlja dopis domobranskega ministra v. Czappa, ki zatrjuje, da »dozdevno pismo Vašega Preblagorodja, ki bi bilo baje dalo povod tej premestitvi (polita), ni došlo niti meni osebno, niti domobranskemu ministrstvu.« Fml. Czapp tndi še izjavlja, da je bil polk premeščen »iz cisto vojaških vzrokov in le na predlog vojaških poveljstev«. Ker je »Slov. Narod« prvi objavil resnično vest o Šusteršičevi denuncijaciji proti slovenskim vojakom, se Čutimo obvezane tokrat zopet enkrat izjemoma odgovarjati gospodu deželnemu glavarju. Navedbe domobranskega ministrstva potrjujemo. Gospod dr. Šusteršič ni pisal svojega pisma niti njemu, niti pjegovemu minjsirstvu — ker ga je pi-
sal nekemu drugemu visokemu funkcijonarju. Značilno je, da iml. Czapp ne piše, da mu pismo ni znano, temveč le da ga on, oziroma njegov urad ni prejel. Da naši strelci niso bili premeščeni iz Ljubljane g. Šuster-šiču na ljubo, je seveda res; ravno tako res je, da niso bili spravljeni v Enns na njegov »predlog«. Toliko moči seveda dr busteršič nima, da bi bila njegova volja tudi že v vojaških zadevah mero-dtjna. Stvar je bila marveč ta, da so se vojaška poveljstva pri svoiem predlogu kot na najtehtnejši argument sklicevala na dejstvo, da kranjski deželni glavar popolnoma potrjuje in še spopol-njuje njihove* informacije« o razpoloženju med našimi strelci. Interesantnejše bi torej vsekakor bilo, da si je šuster-od fml. Czappa dobil potrdilo, da on (Czapp) o takem pismu sploh ni nikdar
nič slišal
Vprašanje torej ni ali je
Fisal Susteršič svoje denuncijantsko pismo Czappu, temveč ali ga je sploh pisal. M i v e m o, d a gaje!
= Proiačun za leto 1918 19. Dunaj, 20. julija. Finančni minister je predložil danes zbornici redni proračun za leto 1918/19.
== Pričevanje poslancev. Da pre-
jijo ponovno kršenje poslanske imunitete s strani raznih posebno vojaških sodišč v zadnjem času, so vložili načelniki vseh državnozborskih klubov skupno zakonsko predlogo, ki določa v glavnem sledeče: Člani državnega zbora, delegacij in deželnih zborov se smejo zaslišali preti njihovi volji kot priče \ svojih izvajanjih v zborničnih sejah samo z dovoljenem dotične zbornice. Akov zbornica privoli v zaslišanje, pa se poslanec z ozirom na § 153. kaz. reda brani pričevati, sme sodnija poseči po nasilnih sredstvih zoper še le po prejšj jeiri dovoljenju zbornice.
= Govor grofa Czernina. Dunaj, 19. juliia. V včerajšnji o izjavi ministrskega predsednika v koza Seidlerja se je oglasil v gosposki zbornici tudi bivši zunanji ministeb grof Czernin, ki je v svojem govoru sedaj brez pridržka pokazai svojo pravo nemško nacffonalno barvo. izjavil Je med drugim: V zunanji poli t! k i Imamo že hvala Bogu delj časa dosledni nemški kurz. Intenzivno delamo na tem, da zvezo z Nemčijo še poglobimo. V zadnjem času se je začel temu odgovarjajoči kurz tudi v notranji politiki in ni dvoma, da bomo vsi dobri Avstrijci ministrskega predsednika podpirali, ako bo nadaljeval svojo pot v tej smeri. Notranja politika, ki hodi druga pota kakor zunanja, ne škoduje samo naši zvezi z Nemčijo, ampak tudi našemu ugledu v Evropi sploh. Vojna je v zadnji instanci duel med Nemčijo in Anglijo. V trenutku, ko se sporazumeta Nemčija in Anglija, bo svetovna vojna končana. Vsi vodilni državniki, tako Lioyd George, kakor tudi nemški kancler, so že ponovno izjavili, da so pripravljeni razmotrivati o mirovnih pogojih. Nihče pa ;ih noče prvi staviti. Grof Czernin predlaga, naj obe stranki predložite svoje pogoje kaki nevtralni državi, ki naj potem presodi, ali je mogoč sporazum ali ne. Brezpogojno zaupanje med Berolinom in Dunajem je tudi predpogoj za avstrijsko-poljsko rešitev. Govornik je v zadnjem času glede tega vprašanja zelo skeptičen. Po njegovem mnenju o bodočnosti Poljske ne bodo odločevali niti avstrijski Poljaki ali Ukrajinci, pa tudi ne Poljaki z ruske Poljske, ampak samookolščina, ali se bodeta mogla Dunaj in Berolin o rešitvi vprašanja zediniti.
=== Naivni grof Barbo. Naivnost grofa Barbo v političnih in drugih javnih zadeval je že splošno znana in ne zaostaja za njegovo zlobnostjo, kadar govori o Jugoslovanih. A v predvčerajšnjem govoru v državnem zboru si je spletel še novo lovoriko, fiudoval *t je nad onimi govorniki, ki so napadali ogrsko vlado, ker nam noče dati nič Živeža. Treba je, pravi grof, da apeliramo na viteški čut ogrskih sosedov, pa bomo odprli njihova srca in njihove roke in dobili vsega dovolj. Ta pa pozna svoje bratce! Radovedni smo. koliko je odstopil iz viteškega čuta svojim stradajočim u^iužr^incem od preobilice svojih shramb in kleti on. grof Barbo, po katerega Žilah se pretaka modra viteška kri že od vekov.
= . Nemški patrliotje. Kakor poročajo celovški listi, zasleduje državno pravdništvo protestantovskega pastorja Hildebranda, znanega kričača na nemških Volkstagih, ker je na Volkstagu v Feldkirchnu hujskal proti dinastiji. In na istem Volkstagu so kričali oo vislicah za — slovanske veleizdajalce.
— Germanlla je rešena. Graška na-mestnija je dovolila c. kr. davčnemu upravitelju v Ptuju Antonu Planincu, da spremeni svoie ime v Sutter. Da bi bila niegova ljubezen do Germaniie vsaj še tako velika, da bi se izselil sedaj kam gori med todlne.
= Se ena centrala. Dunaj. 20. julija. »\Viener Ztg.« priobčuje vladno naredbo, s katero se ustanavlja avstrijski glavni urad za demobilizacijo vojnega materijala.
= Nov mirovni poskus? Dunaj, 19. julija. »Neue Freie Presse« poroča, da so v Berolinu razširjene vesti, da se bo ob obletnici vojne od strani nevtral-cev in Vatikana napravil mirovni poskus. V dunajskih diplomatičnih krogih O tem ni ničesar znanega.
=sc Stavfca ukrajinskih železničarjev. Dunaj, 20. julija. Na ukrajinskih železnicah je izbruhnila splošna žeiezniđftf-ska stavka. Ves promet je od 18. t. m. ustavljen.
= Obtožba Bratianovega kabineta. Romunska zbornica je sprejela predlog na obtožbo Bratianovega kabineta s 115 glasovi. Dva poslanca nista glasovala.
— Nemščina v Romuniji. V romanskem senata je odgovoril naučni rruru-
ster na tozadevno vprašanje, da je vlada sklenila zopet uvesti nemščino v romunske šole.
= Hintze na Norveškem. Iz Kristi-janije poročajo, da je novi nemški državni tajnik v. Hintze dovolil poročevalcu »Morgenbladeta« razgovor, da pa se ni hotel izjaviti z uobeno besedo o notranji politiki Nemčije, marveč je govoril samo o svojem delovanju na Norveškem. Stremil je kot nemški poslanik na Norveškem vedno za tem, da doseže modus vivendi med Nemčijo in Norveško. Upa, da se mu je to tudi posrečilo. Razmerje med Nemčijo in Norveško se bo v prihodnjem času po vojni po njegovem mnenju razvijalo zopet prav ugodno.
= Itatftanska državljanska pravica
za irredentiste. Iz Lugana poročajo, da je italijanska vlada odredila podelitev državljanske pravice irredentistom, ki pripadajo italijanski armadi vsaj eno leto tudi v tem slučaju, ako niso izpolnjeni pogoji v zmislu zakona iz leta 1906. Sedanji vladni 'dekret jih ne imenuje več »italiani non regnicoli«, marveč »citta-dini irredentis.
x= Kriza v Abeslnijl. Iz Rima poročajo: Vesti iz Abebe vedo, da je neko zborovanv. katerega se je udeležilo več tisoč oseb, zahtevalo odpust vseh ministrom ip sestavo novega kabineta. Po-vahle zahtevalo celo are-: * Kraljica se je uklonila
tu ministrov, ki jih pi .  lati aretirati. Kljub temu so
ministri teUom nadaljnih nemirov zaprti.
sbb Angleški davkt    V londonskih ... lamentaričnih krogih govore o 65r' zv išanju vseh angleških davkov za prihodnje računsko leto.
=a Angleške kolonije in volna. KSlnische Ztg.« poroča Iz Berna; Na i.ulnji ententni konferenci v Versaiilesu j j rišlo do resnih sporov z zastopniki leskih kolonij. Pri ureditvi vprašanj kcnKiiifientov čet so izjavili zastopniki kolćnij. da ne morejo prevzeti nobene odgovornosti za nova moštva, ker čete ne zaupajo več v končno zmago enten-12. Zahtevali so, da se to stališče dobesedno sprejme v protokol. Ker Pichon in Sonnino nista odgovorila ničesar, se ie" seja prekinila. Med tem se je posrečilo Llovd Georgu pregovoriti zastopnike kolonij, da ne vztrajajo vsaj pn svoji zahtevi, da se njih izjava proto-kolira.
= Polemike radi izgub na morju.
»K61nische Ztg.« navaja in pobija to-Ie priobčitev angleške admlralitete o izgubi tonaže, ki je objavi jena v »Dailv Telegraphu«. To poročilo pravi: Mesec maj je bil vobče najpovoljnejši mesec, ker smo samo tega meseca uničili Več sovražnih podmornikov nego kateregakoli drugega meseca vse podmorske vojne. Izboljšanje našega položaja se vidi po številu tonaže, uničene od nemških podmornikov m one, ki smo jo mi dogradili. Januarja je znašala izguba 218.528 ton; zgrajenih je bilo 58.568 ton, torej je izguba znašala 159.960 ton. Februarja je znašala izguba 254.304 tone, dograjenih je bilo 100.038 ton, torej- čista izguba 154.265 ton. Marca smo imeli izgub 222.651, zgradili smo pa 161.674 ton, Čista izguba 60.977 ton. Aprila smo izgubili za 226.108 ton, zgrajenih je bilo za 111.533 ton.izguba netto 11.157 (?) ton.Maja naposled pa smo imeli izgub za 224.759 ten, dogradili smo 197.374 ton, čista izguba je torej znašala 27.461 ton. Nemški podatki o naših izgubah ne odgovarjajo istini. Da bi bili istiniti, bi naše izgube po nemških podatkih do sedaj znašale do 11 milijonov ton, to je, ne preostajalo bi nam več nego 8 milijonov ton za bolniške ladje, za pomožne bojne ladje in ža vso prevozno službo za oskrbo 40 milijonov stanovnikov naše države in za pomoč zaveznikom. Ali mi smo pa še mogli posoditi Francoski in Italiji poldrugi milijon ton, poleg tega pa prehranjujemo na milijone stanovnikov iz dežel, ki so jih okupirali Nemci.
Dopis iz Celja.
(Od našega poročevalca.)
C e 1 i e . 19. julija.
Prehranjevalna kriza na Štajerskem se ooostruie zadnje tedne od dne do dne. Iz vseh delov dežele prihajajo poročila o eladovaniu ljudstva. V Celiu se deli kruh samo trikrat v tednu, in dobiio «a seveda le tisti, ki se nastavijo že zvečer ob devetih in celo nor čakajo nred aprovizaci-io. Minoli torek ie prišlo do hudih Prizorov, ker se je ob desetih naenkrat prodajalna zaprla. Čakala ie pa na kruh še cela truma lačnih ljudi. Razburjeno ljudstvi) ie slo po župana, ki ie končno zaukazal, da se ie trgovina zoret odprla in se ie kruh še naprej prodajal. To so naravnost neznosne šikane. Moke ta teden sploh ne dobimo. Vsled dejstva, da se nas je z romunsko in ukrajinsko rhoko tako nafarbalo. sedai ljudstvo sploh nič več ne veriarne raznim obljubam. Sedai ie prehranjevalni minister Paul obllubll neki deputaciji Štajerskih poslancev, da pride moka iz Ogrske in Hrvaške v prihodnjih dneh. Ljudje se takim Izjavam le š6 smejejo — in minister Paul bi naj prišel enkrat med eladno delavsko ljudstvo: videl bo, da to ljudstvo ne bo njegovih obljub tako devotno vzelo na znanie, kot so to storili nemški poslanci.
Poglavje o separatistih. Poročali ste že, kako se ie celjsko^ pevsko društvo, ki ie pred mnogo leti'uživalo velik ugled in sloves, ored nekaj meseci oživelo in kako se ie lepo začelo razvijati. Pa kakor menda povsod, tako se Zal tudi v Celiu najdejo liudie, Id hočejo bi« >sami za-se< ter lz bog-vekakih — ponajveč osebnih — razlogov razbiieio skupnost, katera bi nai vladala glede petja, godbe in pod. Ti separatisti so ai vbili v plavo, da, morajo Imeti za-ee pevski zbor ček In da
morajo agitirati proti celjskemu pevskemu društvu. Vsak nepotreben separatizem je vedno plod nesocijalnega mišljenja in — duševne revnosti. Zato bomo proti njemu nastopali vedno, ker je kvaren našemu zdravemu narodnemu razvolu. Pričakujemo, da se separatisti spreobrnejo, ker bi 6ieer morali brezobzirno nastopiti proti liudem, ki so škodljivci našega narodnega napredka.
Dobro   se   ie odrezala, V
Fram pri Mariboru je prišla te dni neka mariborska nemška gospa kupovat mast, ko ie pri neki hiši ni dobila, te začela zabavljati, češ. da bodo nam Nemci že izbili naše iugoslovanske muhe iz glav7 in da bo že dovoli masti, ko bodo tu (na naših tleh!) nemški kmetic. Kmetica pa u ie cisto mirno odvrnila, da nai le čaka tako dolgo, da bodo tu nemški kmetje, — je zaprla vrata in šla po svojih poslih.
Za Davorin Trsteniakov sklad se ie nabralo doslei 6085 K 20 vin.
Zlato mašo obhaja dne 21. t. m. vpokojeni župnik Edvard J^anžek v šmartnem pri Rimskih Tooli<"ah. dne 23. t. m. pa nadžupnik Ivan Lenart v Šmartnem pri Slovenigradn.
Nezaslišano! Mariborska >Straža< poroča slodoči naravnost v nebo vpijoči slučaj: Centrala za mast ie naročila tovarni za bučno olje Kranic v Framu, da mora uaii 55 1 bučnesra olja tvrdki Schicht v Ustju na Češkem, l \Trika ie ooslala za olie sodček, v katere ru je bil noniei kolomaz. Porabila ie olie za lziManie toaletnega mila in eteričnega rukfcsifl - olia.   V n8nnenjih
dneh, ko r#VOtt ^-ied nomanikania in draginio Imčneeu olia niti robate ne morejo privoščiti, ie poraba olja za take predmete — milo rečeno — škandal.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.)
V Mariboru. 18. iuliia,
Štajerski deželmi zbor. Graški socijalni demokrati so pričeli akciio za sklicanje deželnega zbora. Predlog podpirajo tudi nekatere meščanske stranke. Predlog zahteva, da se nai razpišejo nove deželnozborske volitve, da pridona ta način delo deželnega odbora zopet enkrat pod kontrolo. Že pred voino deželni zbor ni mogel uspešno delovati; nemška nestrpnost na gospodarskem in narodno kulturnem polju nam nasproti, ie silila slovensko poslance do večnih obstrukcii. V vojnih
letih pa ie šlo prav posebno grdo. Najemala so se milijonska posojila, nalagala naravnost nezaslišana davčna bremena, za deželo pa se ie storilo* bore malo, bolje: nič in propadala ie vedno boli. Pod takimi okoliščinami ie seveda tudi namestnija postajala- vedno mogočnejša in. kakor danes kaže vzgled, se je namestnik grof Clarv povspel naravnost do najhujšega absolutizma. V deželi gospodari kot kak naša.
Vprašanje deželnozborskih volitev za nas niriia nobenega pomena. Prepričani smo, da slovensko ljudstvo ne bo nikdar več pošiljalo svojih zastopnikov v nemški Gradec. V ostalem ie akcija soc. demokratov silno platonič-na, ker so seveda sami ravno tako dobro, kakor drugi liudie prepričani, da so dež. zborske volitve sedai v času splošnih homatii izključene.
Girstmaveriev Franci ves žalosten po mestu hodi. Mož je misni, da vsenemške laži, niso za pred sodišče. Sedai ie pač drugače prišlo. On in njegovi prijatelji so poskusili stvar vsaj pre^ iavnostio potlačiti, ker upajo intervenc. % od zgorai. >Slovenski Narode od 15. t. m. se je zopet povsod kaj marljivo čital in kupovaL Kdor ima masla na glavi! . . .
Zadeva Celan - Lainšič. >Volkszeimng<!: neprestano meša v zadevi pragerskega prožnega mojstra proti driu Lainšičii, dasi se ie namestnija takoi za zadevo zavzela in vse uradovanje našla v polnem redu. List kliče proti Celanu državnega pravd-nika.
Težka očitanja. Vodji'sladkornega oddelka občinskega gospodarskega odbora. Studingeriu in nadučite-Hu Hotschlu se v nekem lokalnem listu iavno očita, da na debelo z iajci baran-tata. Imenuje se n. pr. nekega železniškega uradnika in vrsto kmetov, katerih imena so baje znana. Sladkor menjavata za iaica. Na to barantanje teh gospodov smo že zdavna opozorili, z zamenjanimi jajci se kupeiije naprej. Kako. še ni znano. Tozadevno so se hvalili v neki trgovini preprosti vojaki, ki pokazali dobavni list gosp. odbora, češ, če tukai ne dobimo, pa na magistratu — v mestni tržnici. Skupiček mora biti sijajen, kupčija ie tajna — torej za v«*om nekai v redu nH Pa bodo zopet vse potlačili in delali: >Preiem-nica je ponarejena — ptvo ie zmislje-no< in konečno bosta oba gospoda še vsenemške zaupnice dobila.
Vreme. Deževje in hlad sta se umaknila veliki vročini, ki dosega že skoro lansko vročino naitoplejih dni. Na poljih ^e dobro napreduje, sado-nosniki in vinogradi, kar kipe. Preko nekaterih delov Slov. gori«; pa ie šla, posebno dne 16. t. m. težka ploha pomešana s točo. Škoda ie seveda velika.
Pobožne želje mariborskih boljševikov. Vsenemška mariborska klika kliče na pomoč vlado, češ, stara pesem. Slovenci ne podpisujejo vojnega posojila, če ravno so njihovi denarni zavodi silno obogateli. Zato zahteva, naj bi vlada vzela nasilnim potom slovenskim denarnim zavodom vsote, ki bi iih naložila v obligacije vojnih posojil. V nadaljnem ubira staro laž. da so Nemci tako glede denarja kot glede človeškega in gmotnega materijala bili doslej edini, ki so za državo krvaveli in plačevali. Proti takim oslarijam le seveda stvarna polemika odveč. Inicijativa k temu >predlogu< je izSla iz ptuiskega občinskega sveta. Ker ie mestna   občina prezadolžena,
očka pek - župan Ornig pa vendar radi renomiraio. so jo tako-le ubrali, da so odloČili nai ptujska občinska >Spar-kasse« podpiše 1 mili« kron na VIIL volno posolilo. Cača Ornig že vejo zakaj, no, in če mariborska mestna občinska hranilnica tudi že hira na kakšni naduhi (pravim: >če!cL potem to ni krivda nas Slovencev. Slovenski denar-savodU dado državi sami ln po vlaga-
teljih neprimerno več, kot nemški. Će slovenski denarni zavodi tudi druge varščine iščejo, to pač vsenemška sodergo krog >Marburger Zeitung< ze« lo malo briga: kvečjemu, da bi iih k še večji domoljubni požrtvovalnosti ^od-žgati moralo.
Odbor * Zveze slovenskih županstev po vojni prizadetih občin na Primorskem« sklicuje svoi prvi izvanredni občni zbor, ki se vrSi v sredo, dne 24. t. ra. ob 3. uri popomdne pri > Zlatem Jelenuc v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora, 2. Pisarniško poročilo. 3. Aprovizacija. 4u Obnova, 5. Begunsko vprašanje. 6. Vojaške vzdrže-valnine. 7. Občinska uprava in 8. Raznoterosti. — V kritičnih časih živimo. Ni dežele, ki bi čutila v taki meri vso i < zo svetovne vojne, kakor je ravno Goriška. Da ne zaduši našega ljudstva to neznosno breme, treba, da mu priskočijo \»i na pomoč. Zato se pa vabijo vsi člani društva in zastopniki ljudstva, da se tega pomembnega izvanred-nega občnega zbora udeleže v obilnem številu — Odbor.
Za notarja v Krminu ie imenovan notarski kandidat dr. Ernest K 1 a u -c i g.
Zaplemba    premoženja. Tržaška
deželna sodniia ie odredila zaplembo premož«mia Pavla Sircha (Sirk), rojenega v Gorici, jurista, ker ie osumljen zločina proti vojni sili države.
Zapremha premoženja. Tržaška deželna sodniia ie odredila zaplembo premoženja Antona Guliča, rojenega
v Koprivi na Krasu, trgovskega nameščenca, vojaka 87. polka« ker je osumljen iiobega k sovražniku.^
Stražnik ustrelil vojaškega begunca. V četrtek poDoldne ie stražnik Godina ustavil na Miraraarski cesti v Trstu dva vojaka in zahteval, da se legitimirata. Eden ie segel v žep, kakor da poišče legitimacijo, drugi pa je sunil stražnika in potem pobegnil. Stražnik je streljal za niim in ga zadel v de.-n^. stran trebuha. Težko ranjenega vojaka so prenesli v bolnico.
Poziv. Marija Gregorič, žena Antonova iz Prvačine, ki ie bivala kot begunka v Grubu na Nižie Avstrijskem, se vabi., da nemudoma naznani svoj danji natančen naslov >begunskemu oddelku deželnega odbora goriškcga<. Dunaj VIII. Schlesingerplatz 2/1 It. — Gre se za informacije v zadevi vojaške podpore.
Kdo ve kal t   Kdor bi kaj vedel o
Francetu Besednjaku iz vasi Pederje J5t 108 v občini Rihemberg na Goriškem, ki je služil pri 27. pešp. in ie bil vjet 17. septembra 1914. ter se ie nahajal v taboriščih v Vini, Taskentu in končno v Ekaterinoslavski guberniji, pisal fe zadnjič v juliju 19lb\ nai blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov njegovi sestri Mariji Besednjakovi v Gradcu, KI oster wie-gas se 41.
Rojaki!
V tržaškem mestu živi krog 40 tisoč Slovencev. Ker nam mestni magistrat in vlada dosledno odrekata pravico do šole, vzdržuje naša prezaslnžna Družba sv. Cirila in Metoda dve slovenski šoli. A kaj sta dve šoli za tisoče Slovencev? Naravno je, da zahaja na tisoče slovenske dece v italijanske šole in da večina teh prej ali slej utone v tujskem morju. V tem oziru je najbolj zanemarjen okraj Sv. Vida, ki se razprostira od Starega Sv. Antona tja Čez do Lloydovih ladjedelnic. V tem okolišu živi raztreseno na tisoče Slovencev, med temi velika kolonija železničarjev: 3 laške in 3 nemške šole požirajo leto za letom na stotine slovenskih otrok.
Da slednjič zajezimo potujČevanje, se je ustanovil odbor za ustanovitev slovenske šole pri Sv. Vidu. Odbor apelira na rodoljubje korporacij in posameznikov, da mu pomagajo postaviti slovensko šolo. Če trkamo v prvi vrsti na vrata bratov na K r a n j s k em, je to pripisati dejstvu, da ie tržaško slovenstvo preobloženo z narodnim davkom, in pa zlasti še okolnosti, da je večina prebivalcev omenjenega okraja iz Kranjske.
Rojaki! Vse je skoro pripravljeno: v stiski pa smo še za klopi, ki stanejo danes 10.000 kron. Potrebujemo sto klopi po dva sedeža; en sedež stane 50 kron. cela klop torej 100 kron. Imena darovalcev se priobčijo v tem listu in se kasneje vpišejo v zlato spominsko knjigo nove svetovidske šole. Denar nai se pošlje naravnost na naslov podpisanih, ali pa na uredništvo tega lista. Rojaki, pomagajte!
Za šolski odbor: Virgilii Sček, kaplan: ulica Fabbri 2. Makso Cotič, glavni urednik »Edinosti«; ulica S. Francesco 20.
Dnevne vesti.
— Vojna odlikovanja, Čruovoiui-ški praporščak Anton Rebolj dop. pov. 27. je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostn« svetinje. Narednik Mihael Kovač 17. D. ie odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje^
— Imenovanja v politični službi. Notranji minister ie imenoval okrajnega nadkomisarja dr. Otona Merka okrajnim glavarjem, okrajnesra komisarja dr. Ivana Ldningeria okrajnim nadkomisariem in okrajnega komisarja Antona Menzinfferia deželnovladnim tej nikom na Kranjskem,
— Za invalide. Domobranski minister ie na neko interpelacijo poslanca Gostinčaria izjavil, da imaio vsi super-arbitriranci pravico zahtevati od svojih nadomestnih oddelkov dnevno tri krone od dneva s u t > erar bi t racije do dneva, ko se um nakaže invalidna penzija Ti zneski se morajo izplačati prvega vsakega meseca za cel roesdc naprei
^310
— Možat odgovor. Celovški • škof Hefter sedaj agitira zlasti mecf slovenskim koroškim kmečkim ljudstvom, da nai vzame čim največ celovških nemških otrok na prehrano. >Mir< objavlja v očividni zvezi s to škofovo akcijo sledečo notico: L. 1914. vršile so se ob izbruhu vojske v vseh mestih demonstracije v prilog vojski, s protislovenskimi vzkliki in z uprav divjim preganjanjem Slovencev, oziroma Slovanov; bile so to krvoločne demonstracije. L. 1916. opravljale so se pobožnosti in sklepale obljube v prilog zmage in miru — to so bile verske >demonstracii e«. L. 1918. pa donijo mili, proseči akordi na naša ušesa, da bi zrahljali naša srca; to so krušne demonstracije. Napuh je bil prisiljen, da se poniža in stopi v cerkev in po tej tudi pred tiste, ki so kruto preganjani in smrtno sovražen i vsepovsod. ČJe smo mogočo mnogo od; pustili, pozabili nismo nič. Naši spomini nas vežejo, in: Oropani spadajo med oropane! Kjer se ljubezen najde, se ljubezen izkazuje.
— Uredništvo »Laibacher Zei-rung«: ie z včerajšnjim dnevom odpovedal prof. Anton Funtek. ki ie urejeval list že skoraj 20 let. Prof. Funtek bo vodil uredniške posle nrovizorično i oliko časa, da bo imenovan naslednik. V časnikarskih krogih je že dolgo znano, da so se razmere v založništvu >Laibacher Zeiruugc tako spremenile, da so postale neznosne. Demisija prof. Funtka ie najlepša prilika, da se nemški uradni list sploh definitivno ustavi. Govori se. da bi imel biti imenovan za Funtkovega naslednika listov mnogoletni sourednik prof. Frane Kohal. Kakor cujemp prof. Kob.il ne pride v
h -:ev. ker io zanoslen z vodstvom ljubljanske ekspoziture c kr. kores-pondenčneea urada.
— Zakladn za podporo žrtvam političnih persekucij ie poslal g. Ivan Tuuier iz Zagorja ob Savi znesek 100 kron in sicer   nabral   ob ustanovitvi
krajevne organizacije JDS. v gostilni pri Korbarju 60 K in ob ustanovitvi JDS. v Ljubljani pri Figovcu -10 K. ! E rena hvala g. nabiralcu ter zavednim darovalkam in darovalcem; žal. da so tako redko sojani! Za prepotrebni sklad bi se moralo zanimanje obuditi zlasti sedai. ko so se začele in se nam obljubljajo nove persekuciie.
— Odbornice in članice Družbe sv. Pirila in Metoda se vabijo h važni seji, ki se vrši v sredo, dne 24. t. m. ob 1.1. uri v Narodnem domu.
— Stenografična tekma na Christo-fovem učnem zavodu. Miklošičeva cesta st 8. se je vršila v sredo, dne 17. t m ob S. uri zjutraj iz slovenske ter v četrtek ob B. uri zjutraj iz nemške stenografije. Narekoval ie profesor Robida pri slovenski tekmi v štirih minutah S00 zlogov ali 428 besed, pri nemški tekmi pa v štirih minutah 700 zlogov ali 360 besed. Prišlo ie torei na eno minuto po 200 zlogov ali 107 besed, oziroma 175 zlogov ali 90 besed. Diktat je tvorila Freuensfeldova   pripovedka o
•Kralju Matjažu in o turških bojih««: ter Commenda: >Merkwurdigkeiten aus der Insektenwelt<:. — Pri slovenski tekmi je bila prva Dobrovoliec Albina (darilo 40 K), druga Korošec Marija (30 K), tretia A p a r n i k Emi-liia (20 K), četrta H a u p t m a n Pavla (10 K), peta Bergant Albina (5 K); pri nemški tekmi prva Stare Amalija (40 K), druga Bolha Olga (30 K), tretia A parni k Emiliia (20 K), četrta Dobrovo Ijec Albina (10 K), peta B u 1 o v e c Štefanija (5 K). — Navzoče občinstvo se je čudilo spretnosti in brzopisiu mladih stenograiini. — Šolsko leto se je na tem zavodu končalo danes s primernim nagovorom ravnatelja Christofa ter z razdelitvijo izpričeval, šolo je dokončalo z odliko 37 gojenk. Takoj je nastopilo 35 goienk in gojencev prav dobre službe. — Za prihodnje šolsko leto se ie do danes vpisalo že 75 gojenk. — Imenovani zavod, v katerega se lahko vpisuje vsak dan od 9. do 12. ure na ravnateljevem stanovanju. Domobranska cesta 7. in od 2. do 6. ure popoldne na zavodu. Miklošičeva cesta 8, (nasproti hotela Union), ponovno prav toplo priporočamo.
— Potnih legitimacij ne bo. Pr«1 kratkim so poročali razni listi, da bo treba imeti za daljša potovanja po železnicah potno dovoljenje, da bi se železniški promet tako čim bolj omejil. Kakor se zatrjuje, merodaine oblasti sedaj še ne mislijo na vpeljavo teh izkaznic
— Povišanje tovornih tarifov na državnih železnicah. Tarifni oddelek državnega železniškega sveta se je ba-vil v zadnji seji obširno z izdatnim zvišanjem tovornih tarifov, kakor ga zahteva vlada. Stališče državne uprave je utemeljeval sekcijski šef vitez plem. Solvis. Povišanje bo izpeliano v najkrajšem času.
— Obsojeni navijale! cen pod policijskim nadzorstvom. Justično ministrstvo ie odredilo, da nai sodnije naznanijo političnim oblastim vse osebe, ki so bile obsojene radi navijanja cen. da se posta vi jo ti obsojenci pod policijsko nadzorstvo.
— Italijanske lire iz zasedenega ozemlja severne Italije se lahko odslej zamenjajo tudi ;)ri vseh vojaških blagajnah v zaledju ki so dobile nalog, da zamenjajo bankovce po kurzu 1 lira = 95 vin.
— Povrnitev po nemških Četah provzročene škode. Tozadevno pred kratkem objavljeno notico izpopolnjujemo, odnosno popravljamo v toliko, da naj se pri mestnem gospodarskem uradu zglase le one stranke, katerim je nemška vojaška uprava po njenih Četah storjeno škodo že povrnila in sicer samo v mestnem teritoriju se nahaiajo-čim (drugi seveda pri pristojnih okrajnih glavarstvih).
— Ljudje brez srca. Danes ie neka kmetska dekle zahtevala na trgu za Par piščancev liki golobičev 50 K! Seveda ie tržna oblast takoj storila svojo dolžnost. Ubogi bolniki! Ko bodo za-*amtii to brali bodo rekli: >To ni mogoče«. Pa ie le bilo in 6icer dne 20. julija 1918 v času svetovne voine. Sočutje, kie si?
— Umrl ie v Ljubljani g. Janko P a n 1 i n. uslužbenec državne železnice. Pogreb se vrši jutri. N. v m. p.!
— Umrl ie v deželni bolnici g. Av-gust K r e m ž a r. dolgoletni zvesti knjigoveški vodja tvrdke Marija Ger-freeji* v nau jU
— Smrt med begunci. V Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 5, ie umrl vpok. nadučiteli iz Tržiča (Monialcone) g. Jakob Primožič. 84 let star. Pogreb bode v nedeljo 2i. t. m. ob i popoldne.
— Otrok pod vozom. Sinoči ie neki voznik povozil na Sv. Petra cesti otroka družine Polharjeve. •
Jesenice. Igra »Pogumni Tonček«, ki je žela pri prvi uprizoritvi prav lep uspeh, se kot šolska predstava ponovi v nedeljo, dne 21. julija ob 8. zvečer v Delavskem domu na Savi.
Z bajoneti so obdelali vojaki v Cerknici Ivana Kovšco iz Dolenje vas*, ki je prišel na vojaški dopust, tako iiudo, da bo najbrže podlegel ranam. Kovsca je bil v ruskem vjetništvu.
Orožnik je zabodel posestnika Ant na Ferjana v Begunjah, ker se je branil iti ž njitn. Orožnik je imel povelje, da ga aretira. Ferjan je obležal mrtev.
Mlada samomorilka. V Mariboru se je zastrupila komaj lčletna Jožefa Renner, uslužbenka v neki lekarni. V .smrt jo je gnal baje obup, ker je izvedela, da je njen ljubimec - vojak že — oženjen.
Dunajski nočni brzovlak skočil s tira. iirzoviak, ki je odšel dne 18. julija zvečer z Dunaja, je med postajama Mizaita in Frohnleitcn skočil s tira. Vsled viharja, o katerem smo poročali, je Dadlo neko drevo na tir. Kmalu nato je prihitel brzovlak in stroj je zadel na drevo in skočil s tira. Po dfcemumein delu šele je Wlo mogoče spraviti stroj zopet na tir. Nezsoda k sreči ni imela nikakih nadaljnjih posledic
Staršno neurje je divjalo, kakor smo že poročali, od Qrai\vei:a do .Vixnitza. Pričelo se je ob 5. zjutraj in ie trajalo do O. zvečer. Ciklon je trgal dreves* iz tal in jih razMal. Tig Frohnlelten je posebno trpel.
Pri ciklonu se je utrgal oblak in toča je padala Potoki so narasli. Polja so uničena, drevesa raztresčena, vsa žetev |e pokončana. Okoli Gradca je napravila toča ogromno škodo. V nekaterih krajin je vihar razkril hiše in metal po zraku spravljeno seno. Iz Malnca na Koroškem poročajo, da je napravila tam toča veliko škodo.
Strahovito neurje je razsajalo te dni ob Osojskem jezeru. Toča je pobila vse pridelke, žito, sadje in deloma celo krompir. Padala Je v velikosti •zolobjega jajca in tako gosto, da je je ležalo ponekod za več centimetrov na debelo.
V Varaždinske toplice je prišlo v času od 20. maja do 17. julija t. t. 1S3 strank z 1197 osebami.
Kino Ideal. Spored za danes 20. julija 191S: Predvaja se dr_ujfi del vfilmljenega romana Rudolfa Stratza »Pest orjaka«. Ta tridejanska drama, v kateri igra glavno vlogo znamenita umetnica Henny Porte n, je vzbudila splošno zanimanje in tudi drugi del bo občinstvu sigurno ugajal. Izborna je tudi šaloigra v treh dejanjih: »VI-»aflca 4 r.« s Kato Haack in Ariloldom Rieckom. Za mladino neprimerno. Predstave od 4. popoldne dalje, zadnja ob 3/i9. na vrtu: igra prvovrsten gledališki orkester. Kino Ideal.
Kino Central v doželnem glerlali-<čn igra danes zvečer ob 7. in 9. zadnjikrat lepi Fran Hoferjev igrokaz sumeči akordi«, veseloigro »Kdo bo oce?« in krasne naravne posnetke: »Kijev, glavno mesto Ukrajine*. — Jutri v nedeljo ob .^5.. 6.. K8. in 9. nov spored ć(ni za^ mladino 0 : Magda Sonja v pretresljivi drami: Močnejši, poleg tega velika veseloigra: »Kdor se poslednji smeje, se najbolje smeje« in najlepši letos izišli naravni posnetek ^Potovanje naše cesarske dvojice v Sofijo in Carigrad . — Jutri v nedeljo ob H11. dopoldne in 3. popoldne in v ponedeljek ob 4. so družinske predstave, pristopne tudi mladini. — Opozarjamo na današnji inserat.
Izgubil se je včeraj popoldne črni svilen dežnik od sv. Jakoba mostni, do TSnnisove tovarne. Prosi se. da nai ga pošten najditelj prinese v gostilno >pri Lozarju<:. '
-f- Iz včerajšne seje mestnega apro-vizacijskega odseka je poročati, da je krušne moke še vedno dovolj na ra/~ polago za peko. Kakšne mlevske izdelke se razdeli na nove izkaznice za. moko, bo razglašeno prihodnji teden. — Deželno mesto za dobavo klavne živine opozori mestna aprovizacija na v vedno veći cm obsegu vršeče se prekupo vanje živine po deželi. Po domeh in pri špekulantih se pokolje in razproda zelo veliko živine, posebno telet. Ljubljana je vsled te skrite kupčije zelo prikrajšana^ Kontingent govejega mesa je v primeri z drugimi večjimi mesti zelo pičlo odmerjen. Zadnje tedne ne dobi aprovizacija skoraj nič telet, dočim Ljubljana že mesece prašičjega mesa niti videla ni.
4- Meso na zelene Izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v soboto dne 20. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol
2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2 .št. 201 do 400, od 2. do pol 3.Št. 401 do 600, od pol
3. do 3. št. 601 do 800, od 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200. od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 1600, od 5. do pol 6. št. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. št. 1801 do 2000, od 6. do po! 7. št. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. št. 2201 do konca.
-f Oni, ki so zamudih* meso, ga dobe v nedeljo zjutraj od 7. do 8.
4- Kavina mešanica na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkazrrV cami bi bile dobile v soboto 20. t. m. popoldne pri Muhieisnu od pol 5. do pol 6. ure kavino mešanico. Stranke dobe za vsako osebo po 1 zavitek te kavi ne mešanice za 1 K. — Kavina mešanica na zelene Izkaznice B- Stranke z zelenimi izkaznicami B bi bile prejele v soboto dne 20. t. m. kavino mešanico. Stranke dobe za vsako osebo 1 zavitek te kavi-ne mešanice za 1 K.
-t- Krompir za VI. okraj. Stranke VT. okraja, ki niso pri nobeni ubožni akciji udeležene, bi dobile v soboto dne 20. t. m. pri Muhieisnu na Dunajski cesti zgodnji krompir. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg, kilogram stane 1 K 20 v. — Vsi oni, ki so zamudili pri sobotni oddaji kavino mešanico In krompir, dobe blago v ponedeljek ves dan,
-f- Kavina mešanica na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami prejmejo kavino mešanico v ponedeljek dne 22. t. m. pri Muhieisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od
8. do pol 9. št. 1 do 200, od pol 9. do 9. št. 201 do 400, od 9. do pol 10. št 401 do 600, od pol 10. do 10. št. 601 do 800, od 10. do pol 11. Ša. 801 do 11)00, od pol 11. do 11. št. 1001 do 1200. popoldne od pol 2. do 2. št. 1?01 do 1400. cd 2. do pol 3. št. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. št. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. št. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. št. 2001 do 22«J;>, od 4. do pol 5. št. 220\ do 2400, od pol 5. do 5. št 2401 do -o00, od 5. do pol 6. št. 2601 do konja. Stranka dobi za vsako osebo 1 zavitek kavine mešanice, ki stane 1 K.
Krompir za 1H. okra]. Stranke III. okraja, ki niso udeležene pri noben! ubožni akciji, dobe zgodnji krompir v torek dne42>\ t. m. dopoldne pri Muhieisnu na Dunajski cesti. Oddajal se bo na nakazila za mast po naslednjem*redu: od 8. do rol 9. št 1 do 225, od pol
9. do 9. št 226 do 51*0, od 9. do pol lo. št. 551 do 775, od pol 10. do 10. ^'.t. 776 do 1100, od 10. do pol 11. št. 1101 do 1325, od pol 11. do 11. št. 1320 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 ker. kilogram stane 1 K 20 v.
-1- Krompir za IV. okraj. Stranke IV. (»kraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, dobe zgodnji krompir v ponedeljek dne 22. t. m. i>opoldne pri Mfihtseinu na Dunajski cesti. Oddajal se bo na nakazila za mast pa naslednjem redu: ponoldne od pol 2. do 2. št. 1 do 200. od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. St. -101 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. $t. SOI do 1000. od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400. od 5. do pol 6. št. 1401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 1 K 20 v.
-f- Krompir za V. okraj. Stranke V. okraja, ki niso udeležene uri nobeni ubožni akcij, dobe zgodnji krompir v ponedeljek dne 22. t ni. pri Muhieisnu na Dunajski cesti. Oddajal se bo na nakazila za mast po naslednjem redu: dopoldne od S. do 9. št 1 do 200, od 9. do
10. št. 201 do 400. od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. Št. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. št 1201 do konca. — Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 1 K 20 v.
-4- Krompir na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo krompir v ponedeljek dne 22. t. m. dopoldne pri Miihlcisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. št 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od
10. do 11. št. 321 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja, kHogram stane 50 v.
-f- Kisla repa za L okraj. Stranke L okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v ponedeljek dne 2%. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do pol 9. št. 1 do 200, od "o! 9. do 9. št. 201 do 400, od 9. do pol 10. št. 401 do 600. od pol 10. do 10. št. 601 do 800, od 10. do pol 11. št. 801 do 1000, od pol 11. do 11. št 1001 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 2 kg kisle repe. Tiste stranke, ki se iz-kažeje s kakoršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 v, vse druge stranke po 1 K 50 v.
-4- Kisla repa za II. okraj. Stranke
11. okraji prejmejo kislo repo na nakazila za mast v ponedeljek dne 22. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen ie tale red: od 2. do pol 3. št. 1 do 300, od pol 3. do 3. št. 301 do 600, od 3. uo pol 4. št. 601 do 900, od pol 4. do 4. št 001 do 1200. od 4. do pol 5. št. 1201 do 1500, od pol 5. do 5. št 1501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 2 kg kisle repe. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakoršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 v, vse druge stranke po 1 K 50 v.
-4- Kisia repa za II!. okraj. Stranke III. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v torek dne 23. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do pol 9. št. 1 do 300, od pol 9. do 9. št. 301 do 600, od 9. do pol 10. št. 601 do 9O0. od pol 10. do 10. št 901 do 1200, od 10. do pol 11. št 1201 do 1500. od ppl 11. do 11. št. 1501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kisle repe. Kdor se izkaže s kakor-šitokoli izkaznico ubožne akcije, plača kilogram po 75 v, vsi drugi po 1 K 50 v.
* Rnoseveltov sin padel na francoskem bojišču. Italijanski listi poročajo, da je padel Ouintm Rooscvelt. najmlajši sin bivšega predsednika Zedinjenih držav, kot letalec na Francoskem.
* Tajfun na Japonskem. Italijanski listi poročajo Iz Osake, da je silovit tajfun opustošil del jugo - vzhodne Japonske in več otokov. Škoda je ogromna. Reke so izstopile. Železnica in telefon sta prekinjena.
»Franc Jožefova« grenčica doseže zadostno telesno odvajanje, redno prebavo in povlšek teka, kar se pogosto spoji z očividni m izboljšanjem splošnega izgledan j a. f 2016
GospodrjntVu.
— 5743*4 mlijonov krop osmega vojnega   posojila.   Rezultat osmega vojnega
posojila se mora imenovati sijajen, kljub mnogim težkočam, s katerimi se je imelo boriti to posojilo. V tem rezultata Uči zaupna izjava narodov do države in s to Izjavo padejo tudi vsa prizadevanja sovražnikov, ki hočejo staro Avstrijo razbiti. Poštna hranilnica dostavlja k poročilu, da končne številke bo mogoče navesti šele pozneje, ko bo predložen ves materijal zadnjih dni. Poštnohranilni trrad Je pooblaščen, da še sprejema še v obravnavi se nahajajoče podpise a strani Javnih koeporaci] JfcL,
kakor tudi podpise na temelju vojnoooso-jilnega zavarovanja.
— Pri Mestni hranilnici ljubljanski so
podpisali VIII. avstrijsko vojno posolilo med drugimi gg.: J. Swidnicki, četovodja rezervne bolnišnice št. 6, 100 K; Josip Ur-bas, Dolenji Logatec 1000 K: -poročnik v rezervi 17. pešpolka Alojzij Kuralt 1000 K; Franc škerjanc, Radomlje, 2000 K; Vzajemno proti požarnim škodam zavarovalno društvo v Selah na Koroškem, 5000 kron; riaiiio Nosan, Glince, 100 K; Kranjsko deželno društvo c. kr. avstrij. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine 25.000 K; Anton Kržišnik, posestnik na Bukovem vrhu nad Poljanami pri Škofji Loki, IOjOOO K (prejšnjih vojnih posojil 21.000 K, *:;ipaj 31.G00 kron); Anton Urbaneič ml. iz Čateža nad Veliko Loko, 1000 K. Za svoj račun je podpisala hranilnica sama .3 milijone kron VIII. avstrijskega vojnega posojila.
— VIII. avstrijsko vojno posojila. Pri Ljubljanski kreditni banki je lilo do vštet. 19. julija subskribirar.o 8 milijonov 327.O50 kron Vili, avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so podni sali sledeči: Posojilnica v Iv'jdovljici 16.000 K; Anton Kette, Horjul. 15.000 K; Hudovernik & Komp., Radovljica, 30.000 K: Mestna občina ljubljanska, Ljubljana, 500.000 K; Zem-ska prumyslova banka, iiudimptsta, 20.000 kron;    rraiic  Vinter,  Hrusevo, p.  Str;:/a.
looo K: Posojilnica v Radovljici ^ »vole
stranke nadaljnjih 2000 K; Okrajna hranilnica in posojilnica, Skofja Loka, za Avc ' na Uašpcr na Godišču, 1000 K; Hranilnica in posojilnica. Železniki, za Alojzija Demšarja, 2cle#iki, 500 K; Okrajna posojilnica, Krško, 2000 K; Mihael Pintar, c. kr. notarski substitui, Cerknica, 2000 K; Franc Pu-šavec, Kamnik, 1000 K; Valentin Kos. Kamnik, 1000 K: Franc Zr.pancič, Dolsko, 500 kron. — Pri podružnici v Celovcu: David Dtochinskv, Celovec 10.000 K: Hranilno In posojilno društvo, Celovec, 5000 K; Flnri-jan Močinik. Pliberk, 3000 K; Julij Podzi-mek, Celovec, 2&000 K; dr. Janko Brejc, odvetnik. Celovec, 7000 K: Sigmund Kram-mer, Celovec. 3000 K. - Pri podružnici v Trstu: Jožef Krapeš, Trst, 5000 K; E\xen Schiller, Trst, 10.000 K: Lujlza Bratuž, Trst, 30.000 K: Gcorgio Saridachi, Trst, 20.000 K; Splošna hranilni j«. Trst, 75.000 kron: Tomaž Zadnik, Trst. 5000 K: Fratclli Buchbinder, Trst 5000 K; Rndotf V.alatan, Opčina. 5000 K: Remigio Timens. Trst, 5000 kron; A. Ferfolja. Trst 20.000 K; A. Reja, Trst 10.000 K; Giusto Rahamin, Trst, 10.000 K; Jakob Perhauc. Trst, 10.000 K: Simeone Brainovich, Split, 10.000 K. — Ker Je siibskrinciisli rok za naknadne prijave podaljšan do konca julija 1918. sc p. n. subskribcntl onozarialo, da svoje prijave čim preje pošljejo oficijelne-mu subskriocijskemu mestu. Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, oziroma njenim podružnicam v SnTirn. Trstu, Celovcu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Izdajate!} in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
Na nrivatnem ačiteliišcil Leeat % Mariboru na Štajerskem sc pricno dne 1. oktobra 1918 novi tečaji za stenografijo, strojno pisanje, pravopis, računstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopisje, nemški in slovenski jezik. Prijave se sprejemajo že sedaj. Prospekti zastonj- Privatno učilišče Legat. Maribor, Viktrinsr-hofeasse 17, I. nadstropje, 36o0
Za 60.000 kron blaga je bilo nedavno ukradenega v neki trgovini. In vendar bi se bila pole« mnogo drugih ta tatvina lahko preprečila z S kronami. Toliko stare namreč patentirani varnostni ključ »Viktoria«, ki nepogojno zabrani vlom z nepravim ključem alf vitrinom. Dobiva se za jugoslovanske dežele samo pfi generalnem zastopstvu varnostnih kliučev »Viktoria« v Zagrebu, št. 25, Trenkova ulica 12. telefon 2—26. Prodaja za Zagreb: Ilica 20, Bazar Koniir in M. Drucker. Ilica 39, ter ▼ skoro vseh trgovinah z železnino. 3469
bvestilo.
Vsled vedno naraščajoče draginje živil, kakor tudi vseh obrtnih potrebščin ter vsled skrajno neugodnih razmer krojaške obrti je: Zadruga kroja-čev, oziroma mojstri in majstrice v Ljubljani na prošnjo pomočniškega odbora sklenila, da ponovno uredi plače svojim pomočnikom in pomočnicam ! Iznova urejene plače stopijo v veljavo dn* 22. folija t L — Ker ob sedajnih razmerah mojstrom in mojstricam nikakor ne bode mogoče nositi bremena povišanje iz lastnih sredstev, naznanjamo vljudno svojim naroAikom tem potom da moramo cenik za povišanje naročil od dne 22. julija 1918 dovoljenim plačam naših uslužbencem primerno urediti.
Računajo, da bodo častiti naročniki umeli vpoštevati preuredbo cen in sicer zlasti zato, ker je mojstrom in mojstricam mnogo na tem, da uslužbenci njihovi vstanejo tudi sposobni za delo in zdravi, da bo mogoče cenj. naročnikom in naročnicam postreči.
Prepričani, da bodo vsi cenjeni naročniki in naročnice vpoštevali naš položaj in novi cenik za izvrševanje naročil, ki se vse kakor giblje v noT-malnih mejah, in priznali brez ugovora se priporočamo ter beležimo z odličnim spoštovanjem 3652
Zadruga !:rojačevv Urojačic Itd« v LJubljani.
Naielstvo.
mE
Tvrdka Mat. Gerber javlja tužno vest, da je nje dolgoletni zvesti knjigoveški vodja, gospod
Avgust Kremžsr
danes dne 19. julija po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bode v nedeljo, .dne 21. julija ob 2, uri popoldne iz deželne bolnišnice! %
Blagi mu spomini Ljubljana, 19. julija 1918.
3672
*v'v- " * '<:.
Brez pOsrDnez« obvestila.
Ptestiri pograbni
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni brat, stric in svak, gospod
JANKO PAULIN
nalnibenee državne železnice
dne 19. julija 1918 po daljši mučni bolezni preminul.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 21. julija 1918 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Židovska ulica št, S na pokopališče k Sv. Križa. 3677
V Ljubljani, dne 10. julija 1918.
Žalujoča rodbina Pavlin.
.v----> vrvv:•■>*-.' r.*
<Mfca, #.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom izgube naše ljube mamice, za poklonjeno krasno cvetje ter za obilo udeležbo pri pogrebu, izrekamo svojo globokočutečo srčno zahvalo.
3676
Rodbina Wžder.
Stran 6.
SLOVENSrU NAKUO" <We 20. juflja 1910.
165. stev.
KS*Mii« 2a trgovino z mešanimj tlCEilLd b'^ft°m sprejme MlIos Oeet, Mata, Štajersko.'
URARSKI pomočnik
išče stalno mesto na deželi s hrano.
ponudbe naj se blagovoli poslati na jupr. »Slov. Nar.« pod „Urar št. 09".
PRODAJALKA
te stroke išče mesta. Naslov
jpove uprav. »Sloven. Naroda*. — 3586 g -__
Odda ae v sredini mesta
meMIrana soba
[za stalna 2 gospoda, eventuelns tudi [s hrano. Naslov pove upr. »S. N.« 3638
43/< m prfea --3Bg
SUROVEGA PLATNA
2 m 20 Širokega 82 prorla. — Gledališka ulica 4 [II. 664
s primerno prnkso Živinoreje, se liče 1a v majhno kmetijo na deželi. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. — 3633
Tesarje tu mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) sprejme ANTON STEINER, Ljubljana, Jeranova ulica št 11. 175
Supi se
uhiša ali posestvo::
?blizu kolodvora ali v mestu. Ponudbe pod ,vmesto 3568'1 na upr. SI. Nar.
Vojaška udoua
j brez otrok dobi stalno službo sa deklo- Mora znati tudi krave molzti.
• Zahteva plače pismeno na Jelka Boran* ekonomija, Andri;evcl-Slavon.
Poziv!
Doričrrlk, ki si prisvaja mladega psička (kodrast, pasme škotski foks-terjer)naj ga nemudoma vrne v trgovino X. A. Bregar, tu, Sv. Petra cesta štev. 21-23. 3666
H tvorničke posemo
.s hišo za stanovanje in vrtom se proda nekje na Kranjskem. Samo direktni interesenti brez posredovalcev naj pišejo pod „A. Z. 3241" na upr. »S, N.«
oprava
in steklena vrata z roletni m zatvorom. — Dopisi pod „1. X. 361t" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Prodasta se dve dobro ohrani eni
moški kolesi
„Wa!Ienrad". Poizve se: Celovška cesta štev. 22,  Spod. Šiška. 3659
ima v zalogi Ivan Ogrln, Lavrica pri LiubMsnL 3562
loško kolo
dobro ohranjeno se proda. Poizve se vl-inhljani, glavna pošta pri hišniku.
MP* Lenart Puh "^BK
~m;;lm posestvo
Verhovce stev. 8, pošta Vič pri Ljubljani. 3621
za 32—36 konjskih sil, dobro ohranjen kupi tvrdka I. Čater v Celin. — 3596
Ovokolesni rotni mM
za mleko, sadje, zelenjavo itd. je ne nrodsj v podkovskt šoli na Poljanski cesti hat. 59. 3622
■V Stalno separirano
MEBLOVANO SOBO
išče s 1. aognstom bariton sloven. opere. — Ponudbe pod .opera 3580*
na upravništvo »Slov. Naroda«.
polstabilna (R. Woli 20—25 HP) v dobrem stanju na opekarni Zalog pri Novem mestu. — Cenj. ponudbe na L hrvat, štedionico, Zagreb. 3-68
s polji, travniki in gozdovi se kupi. Pismene ponudbe pod: ,,Graščina 3846" na uprav. »Sloven. Naroda«.
Br ; - &arte za milo
dobite doslej po ničemer drugem prekošeno   nemastno uniivalno sredstvo 324S
v trdit !£9sih za toaletno mizo in kopel. Popolnoma neškodljivo. Ni ilovica. Izboren predmet za pre-"! prodajalce. Karton s 36 kosi lepo adjustiran S 30.— pri M. Junker, Zagreb 15, Petrlnjska 3 III. Hrv.
f
r
METUJTE DENARJA!
Me kvarite oblek z raznimi vojnimi tovarni!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „9rrternaciona("
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre.
ht Na zahtevo slovensko navodilo, tet^
100 zavojev.....•..........K SO,—
500 zavojev ....... po K d5.— za 100 zav.
1OO0 zavojev.......po K 40.— za 100 zav.
Poštnine prosto pošilja 3604
Rudolf Cotič, Vrhnika.
BSF" Za vsakega trgovca velik zaslužek!
S KIHO-----
X X K
X X
Nedelja 21. julija ob pol 5., 8., no! 8. in 9. zvečer, ponedeljek 22. Julija ob pol 6., 7. in 9. zvečer:
Potovanle cesarja Karla in cesarice Cite v Sofijo in Carigrad.
Čarobno lepi naravni posnetki.
„ ^ Pretresljiva drama.
Močnejši.1
X
iji »je, n
X X X X
itje.
Velika veseloigra, n Hi za mladino.
Hodetja'21. Julija ob pol H. dopoldne In 3. popoldne, ponedeljek 22. Julija ob 4. popalane
velike družinske predstave.
Tudi zs ml8dino.
Torek '23. julija In aneda 24. julija : Vsakokrat ob 4., pol 6.,
7. in 9. zvečer :
2rtey Vere
Drama v 4 dejanjih.
Ki
V plavni vlasi NEM VERHOH.
JK^S^al^KKSS^S-asfCa^žS-ttK ltc "    sH!    ž! š
X X X X X
X X X X
X X X
Aa^salf 14 ,ct 8tar> 1 dovrSe-l/VbCIlf no 5-raz redno ljudsko
Šolo, slovenskega in nemškega jezika
zmožen, želi stopiti v kako trao '
ali rokodelstvo kot aeeaee. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« —
3532
Velika hiša
v Mnbljanl na ugodnem prostoru je esno naprodaj. Ponudbe (ne anonimne) pod: »stev. 1SS4 LJablJsnSp posta 1. posta restante. 3649
se deček
14—15 let star za raznašanje zavitkov, proti tedenski plači. — F* Šibenik, Izdelki „Adria", Gosposka al. 16.
WuF" Proda se
nova kompletna opravo
z* spalno sobo kakor tudi otročji vozički in zalčil hlev s zajci. —
Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3612
Plahte, prazne vreče UBBT in vinske sode
knpl v vsaki množini po vsakokratnih najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe se prosijo na: S. N. Neumann, LJubljana, Poljanska cesta 49. — 3279
Izveibanec lesne trgovine
popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru ter bilance se tskoj sprejme kot vodja. Naslov pri upr. »SI. Nar « 3641
ki je ključavničar ali kovač, se sprejme takol ali po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Usnisrljs Knafllč, Šmartno, Litija. 3559
ostilna
z več stanovanji na Glavnem trgu v Novem mestn se pod ugodnimi pogoji odda v najem. Natančna pojasnila pri Fr. Prijatelja, Trtlsče (Dolenjsko). 3599
Kupi se hiša
če mogoče z vrtom, v večjem industrijskem kraju, pripravna za obrtnika. Stranka akc je majhna, ostane lahko tudi po prodaji v hiši. — Posredovalci po dogovoru. — Naslov v upravništvu »Sloven. Naroda«. 3654
laV Primarij
ne ordinira do 3660
12» avgusta t. I. —
Resna ponu8ba,namenjena samo damam v preudarek!
Izobražen, trgovsko nadarjen, čvrst samski zasebnik z letno rento K 3.000.-, sicer v stalni službi s pravico do pokojnine teli z namenom poznejšega zakona znanja z omikano in dobrosrčno gospodično ali vdovo čiste preteklosti. — Cenjene ponudnice, samo v starosti od 25—40 let in s premoženjem trainega letnega donosa naj do 31. Jnllja 1918 naslovijo svoje prijave s sliko, z natančnim opisom razmer in naznanilom pravilnega naslova na uprav »Sloven. Naroda« pod „Jugoslovan 3869". — Za resnost in tajnost se jamči.
ptslfeno za 1 kg: belo, prima puh K 45.— , fino belo s puhom K 26.—, dtto II. vrsta K 17.—, siv. puh K 26—., sivo perje K 7.50; nepnlieno belo za 1 kg s prva vrsta K 10.—, II. vrsta K 7.— razpošilja po povzetju:
Irrr.a Haldek, Praga -Smiehov,
Kinskebo tf. 1. 3674
G. Flux
mm- Gosposka ulica 4,
I. nadstropje, levo.
Uradne dovoljena, te SO let obstoječa najstarejša l]nbl|.
Dosredovalsica stanovali io sležh
v udobnost cenj. občinstva zopet v središč« mesta
išče več privatnik knhartc, sobarice, deklice sa vse, tudi k 1—2 osebama, dobra plača, stalna mestaiza Ljubljano in zunaj, potnina tukaj; vrtnarja, slogo, prlstsvnlka (ms-terja), 2 sef portir ja, već serviaark, starejša saaeka k otrokom, Učna eeUtea k otrokom itd. itd., tudi ee-saagslke Čez poletje pod jako ugodnimi pogoji; več v pisarni. Pri zunanjih vprašanjih prosim za priiožitev
moško kolo.
Plača se eventuelno deloma v tobaku. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3639
neka] damskih bluz.
Marije Tereslje cesta stev. 13, II. aadstr., vrata 107. 3663
Strežnica
za snaženje trgovinskih prostorov, predpoldanska trajna služba, se sprejme v modni trgovini F. afagđlć, LJub-Mana, nasproti glavne pošte. — 3606
m I a^pf če mogoče s pose B B m stvom in dobro pi-
1^ ^a tno vodo, pripravno ■     l^mal I zatrg°vino,bi kupil
I      leW^aaT v Zag°riu ob Savi
msf^sv^av ajj  ka^err, večjem
trgu. — Ponudbe na Alojzij Cer ar, Lnkoviea pri Domžalah. — 3495
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RA NT, Kranj. 2693
Manjše posestvo
na Kranjskem ali Štajerskem se vzame v najem ali pa knpl. Cenjene ponudbe sprejema Fran Kos, LJubljana, Sodna ulica 7. 3643
Predtlskarijo,
kompletna, sa R 250.— se takoj proda« — Ogledati iz prijaznosti v modni trgovini F. Magdlc, LJubljana.
»t
BafT t Ljubljani
se odda % novembrom 1918. — Pismene ponudbe naj se vlože do 15. avgusta 1918. — Pojasnila daje pisarna hotela „Union". 3645
V Ilirski Bistrici (Notranjsko)
i o naprodaj:
1 konj, 1 kobila po 2 leti (galicijana);
2 letna črna, noriško mešana, posebno za pleme sposobna kobila, vozi sama In s parom; 2 letna in 3 letna angleška in 4 letna lipič. kobila (figuram);
3 letni in 7 letni konj. Vpraša se v Ilirski Bistrici stev. 136.  — 3652
tire. vozove za konje ali lokomotivu i pogon, eventualno tudi s lokomotivo Istem za nujno delo proti gotovemu plseHa v nakup. — Ponudbe pod: „Feldbabnen 319" na anončno eksoediciio J. Rafael, Dunaj L Graben 28. 3630
laT Spretne
UHARICE
se takoj za trajno sprejmo
KARLU HAMANNU. mm
V Gradcu so na prodaj
3 in 4 nadstropne moderne donosne nolem-ninskeMše-«
poleg cestne železnice ln 3 rodbinske kise. — VpraSanja rod fVF.W. 8888"
na uprav. »Sloven. Naroda«. — 3655
s sunili
z njivo, travnikom in malim gozdom v Vel. Laščah
se proda;
polovica kupnine ostane lahko vknji-žene.   Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3640
svojo trgovino z velikim skladištem manufakturne in mešane stroke za jako = ugodne cene. =
Ustmene ponudbe na — 3656
VILM PICK, ZAGREB,
Savska cesta 68.
Kupi se oprava
aa jedilno sobo, ali tudi sama kre-
deaea. Pojasnila se prosi na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „dobro ohranjen 3592"
ISCe se
inštruktor
sedmerošolec za dijaka 5. razr. realke. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3615
■ Naprave za suSitev sadja in soiivja, ]
■ uredbe tvornic za marmelado, stroji p I za luplienje krompirja, aparati za pasiranje, j
g Friderik Rotter 0 Dunaj IV. ^ g
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano ,,S&AB A-F0BMu- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12—.
- Dr. L Flesch's Kronen-Apotheke (GyOr), Raab Ogrsko. =
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „prl zlatem Jelena",
Ljcbllana, Marijin trg. 880
Pozor na varstveno znamko „85ABAF0RM" "W
j
PODPLATOV
za vsako obutev pripravne nudi samo preprodajalcem 3470 Sohlenschonerveririeb L. Braunstein, Dunaj I. Grlechengasae 7.,  Abteil. 8.
v*
Najboljši nadomestek
pripraven za temeljito čiščenje, je
toaletno cvetlično milo
parfumirano, elegantno adjustirano v kartonih s 30 komadi  k 10.— franko, ako se poSlje denar naprej 3675
JOSIP GUCKENTHM.ER & Co., OSIJEK, SLAVONIJA.
BARVA ZA OBLEKE
nnitui pobarvana izgleda in nadomesti VflMf) UDLLIul če se pobarva le z najboljšo barvo. liUlU, Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakršnega že blaga. Najmanjša pošiljatev 10 zavit z navodilom s pošto e 10-20; trgovci 100 zavit. K 40.—, 1000 zavit. K 35.— za 100 zavitkov. — A. Postriin, Gradec, Sta-jersko, Stevrers- 60 H. Commis. „alehlata".
lepota je sreča!
Po dolgoletnem raziskavanju na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznanj! Vsakomur dajem proti retour-znamki popolnoma zastonj pojasnila.  Pišite takoj  na: L. Decker, Dunaj   56, Predal 19.,
oddelek 36. 1129
BaF" Priporoča se trgovina pohištva
prej J. Pogačnik
glavna trgovina:
Marile Terezije cesta (Kolizej).
Podružnica x
SS&r stari trg It. 4. TBS
3673 S spoštovanjem
Vido Bratovi.
hvaležnih odjem^cev potrjujejo, da uničevalec korenin RLVSA&2AM v 3 dnevih brez bolečin odstrani k uri a očesa, bradavice, roteno košo.
Uspeh jamčen. Cena 3 K3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZOBIIBail. odstrani „FIDES" pri najbolj trdo-vratnem zobobolu, ko so odpovedala vsa sredstva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic 11 K. Nič več zobnega kamena ali slabega duha iz ust. Snežnobele zobe Vam napravi zobni fluid ,.XIRIS". Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, miši r£Kj?£5g?g
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. — Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči radikalno z zalego vred „THIERA". Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, mr prašek proti mrčesa zraven 2 K. — 3069
KEM£NY, Koiice (Kassa) Postfach 12 C 31 (Ogrsko).
c--»
Vsako stanovanje v naši
domovini 3620
okrasimo s podobo slovanskih apostolov
Sv. CIRILA in METODA
Podoba v krasni barveni izvedbi v formatu 38X53 cm stane Ž Ey s pošto 3 S. — Podobice sv. Grila in Metoda za mladino 100 komadov 7 K tudi s pošto. Kolporterjem in trgovcem popust. — Poučna brošura A. Jaška: „Was Ist die Gyrillo - Methodeisebe Idee?" Cena 2 K 60 h. — Naročila ako se pošlje denar ali s povzetjem izvršuje Metod Melicharek, Velehrad (Morava).
26
^054
C3C
96
69
8153
Na prodaj nov
{fotoaparat!
9X12. Naslov pove upr. »S. N.« 3658
Kupi se dobra, čeprav stara decimalna tehtnica, ki potegne od 100—300 kg — Ponudbe na Antonijo Petro vele, Rimska cesta st. 23. 3573
se proda v ITCenlski vasi št. 28 pri Toplicah, Dolenjsko. Več se izve pri lastniku Adolf Hauptmann, Sv. Petra cesta Si. 39, v Ljubitani. 5444
Kupim vsako množino
smrekovega
po najvišjih cenah. 3618 Anton  Ottitsch, Beljak.
Sile
hiIb
za »Slovensko narod.
gledališče« v Ljubljani
nevo;ak, ki bo opravljal obenem tudi rekviziterske Dosle. Nastop službe 1. avgusta t. i. Plača po dogovoru. — Reflektanti naj se oseono zglase v gledal'Ški pisarni. 3:42
Odvetniška pisarna
dr. Josipa Furlana
je v Času od 29. ulija ISIS do SS. avgusta 1918 za stranke odprta le od 8. nre zjutraj do 1. ure popoldne.
Suho sadje! B*F* Suho soclvje!
v prekrasni, neprekosljivi kakovosti dosežete samo s
SV"* kvalitetnim suiilnikom *"fSE
strojna tvornice Friderik Haas, dr. Neuwark, Lannap. Generalni zastopnik: Ing. Julij JLrnold Schvars, Dunaj XV. Langmalsgasse 1. — Solidna, rrimerna konstrukcija, pripravno ravnanje, bkoro nepokončljiva stanovitnost, obrat brez ovir, velik prihranek pri porabi pare. — Odličen strokovnjak sušilne industrije pravi: »Kvalitetni sušiinik sistem Haas je nedosežen za paradižnika, f*2oi in grah, dalje za čebulo, aprikose, sliva. — Za to sušilno blago prekosi kvalitetni suiilnlk slete;*? Haas vsak drugI aparat. — Pri su-šitvi paradižnikov in aprikos nasuši kvalitetni sušilnih ob isvrsinem Ugledanju blaga vet nego ^ dvojno mnoflno proti pri nas porabljenim diugim aparatom«. 3385
RAZGLAS.
Nadaiioa oddata reverznlh konf pri o. In kr. artilleriis^l opre nni poslali (ArdU.-Ansr.-Station) bo 25. fulijja 19:8 ob 10. ari dopoldne. — Potrdila od s'raoi ponudnikov |a do 24. t. m. oddati nrl povelfstvn zg^rniinfe gostile. 3647
Vsaka cPama rs a j č
mojo velezrr navodila o
mod&Tnem a^gavaajn grad". Iskustn svu pri vnadlosti  in pcmjaj-k?nfu bujnosti. — P&fte zaupno na
?do Krause, Požun, Pressburg Ojrsko
Schansstrar.sa 2. e 33.41.
Prostovoljno prodajo mm
Proda se prostovoljno na le^em in zdravem rres*j, 4 klm. od Luf-tlnske ceste ležeče posetUo v velikosti 240 oralom. Od tega je 19 orslev njiv, S oralov vrls Jn sadovnjaka, 4 orele travnika, 7 oralov vinograda, ISO oralov loze, drugo pašniki z novo prizemno hi5o in gospodarskimi poslopji. — Ceu u 350.9>0 kron. Bližja pojasnila daje Miio aibic obč tajnik v ftstreiicn pri Karlovcu,
Hrvaško. 1556
'- kritje si-f*??i nal-2t>?^;»=?, c^b:aa:^
o
N
53
rsv.)
Prav!
m
nsv
kupuje v vsaki množini od čebelarjev. Ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo
veletrgovini 3070
Pavel Šega
Gradec, Grasbacagasse 30.
Citron©^ in mlinov s®k
I. kakovosti umetno s saharinom močno poslajen, koncentriran, izdaten in stanoviten, fin vonj in okus, razpošilja po povzetju od 5 kg narrej vsako množino a S 10,— za kg 3343
f..::-:r; T^šek, Praski
Sr. V!nobrady št 1274 17.
Moj univerzalni ročni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov, l pšenice, ječmena, ovsa, rži, koruze, B riža itd. Ta mali mlin se je med voj- I no izvrstno obnese! in se lahko rabi |j za vsako mletev za debelo in lino mletje. — Teža okoli 1 kg. 3074
^šComacš stane St 24.—
^Jpošilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska. — Generalno zastopstvo
MaU Bo!*<*e!9 Ifcmaj 617.,
r?sr2. . efsnslraase 27 :: afei. P. 17. !?ar Prssjjekt zastonj. TSSa
navadno CPjl*2?ssn^anz) in zarezala strešna (Sirangrato* lastnega Izdelka se dobiva v :: lsv?st?iš kakovosti in vsaki količini pri :: 3307
HI
as v o   \n   »s'«« uesfSftsmf vos in odprava dovoljena z dolenjsko folaz^čco.
■
Kupujejo *s
suhe Češnje, borovnica ter letošnje
Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko Josipa Val, Ljubljana.
sak. zavarevsma
varstvena zapora.
11
lped9aie,slini,U
Udelava in razpošiljanje r-resku-šeno radikalno učinkujočih uničevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna tisma. — Zorer podgane in miži K 5 — Proti ioharjem in ščurkom K 4 50. Tinktura zoper stenice K 2.— Uničevalec moljev K 2.— Prašek zoper mrčes K l.c0 in 3 K. RaipJhovalec k temu K 1.20. Tinktura zoDer človeške nši K 1.50, za živinsko nšl K 2Pra rf^k zoner u£i v obleki in oeriiu K 2 —. Tirktnra zoper pasje !»olhe K 1 50. — Prašek proti pornUi.ns^im nšezn K 2.— Tinktura zor r mrčes na drevju in selenjadl (rastlinske škodljivce) K 3.— Pošilja se no povzetju. — Zavod za uničevanje mrčesa M. Jftnker, Zagreo 15. Pe-triajska ulica 3 2479
Svetovni paren? f   imCMu izsajđaa *
Vsako vdrtje z nepravim ključem onemogočeno. — Sa da IsfcoJ in lahko pritrditi na vssko k$]uSa!^!so. — Navodilo k vsakemu ključa zastonj. — Vkljub neprecenljivih prednosti čudovito ceno. 3468
Cs^sa v^aNi garnituri:
% ključema) .... K s po?to K 9.— Za vrata (z 2 ključema) ponikljano K 9.— s poŠto K 10.— Za omare, miznice i. t d. svetlo K y.—, po poŠti K 9.—
Pas!£e  na znarnko  In zavračajte peaa?eebe.
Razptšilja se samo proti v.-ošiljatvi denana naprej.
■1 ls:e?o sa zastopniki! ■
„V1CTGRIA" tvercica muitm Hjsai in zakupov
Ganerasno zastopstvo:
,.V!cfrria'f, Zacrrsb si 25, Trec*:ova nI. 12 'Srirnt-sko) Telolon ta— 26. — Mestoa prodaja Bazar S6n;g, ;"ca     in R* Srackcr, IUca 33
W„^H!3S, Mestni trt S
o&9£s£veno potrjeni ved&vocSnl BnsfalaKr !n klepar 35C4
naznanja slavnemu občinstvu otvoritev delavnice za voe?rvoi3o in vsa v to stroko spadajoča popravi!^. — f-j-ocia':1^ za r.a-
prava -Lik gorV/j vedo in poprava *pa«
r   STf vseh vrst, kakor tudi za kopalne peči.
Za s9fflno iiie sa Aeem m $2 jili.
,1
Kupujem zmedene
ienske Sssi,
Štefan Strmoli,
Ijana, pod Sranco št. 3.
POZOR I Zsršrti vpokli-ac|a v voisAkO sinibovan;. ie lokal odprt samo za prodajo blaga In sicer vsskl dan samo od 8. do pol 1. in t nedelfo od 6. do 11. nre dop.
Ssidiov stavbni sistem dru*ba z om. z.
Dunaj V., Hausla&gesse 7-8.
rmiiiiiiuisniiitninnaniiuiHinituiiiiuiniiinnniitimHiiunsfittns^
licenr
se pat. 8«2td5ov stavbni sJctam.
kaj^sn za vss^o sls?3nja.
al&!
8k"
I
pri prihodnjem žrebanju t. avgusta
Nsdaljni dobitlti: a K SO.^C I   ij   10 dobitkov a K lO.CCO      20 dobitkov in mnogo majhnih dobitkov. 052?" Do 1930 vsafto Isto 4 Srcbsa|a. Vsar?^a nre^fea mora do 195*^ biti vlečena vsaj z najmanjšim
dobitkom.
dobitek dobitka
a a
K K
soo
ja modem stavbn'
rS.      ^- r-r-.
2C bvS2veno*csneJ£j nsgo Ms zli i^laso. 0 11
iPhsTl
«5
aa
a
II
^afe^Tiia cen
3
4S
l:4
Proti odroliljatvi tega zneska in 70 vin. za rekom^nđ.tcijo In efektni piometfli Javek se kupcu nemudoma doposlje originalna srečka. — Cena na zmnrnt mesečna obroke: ■■■........... 1 ■
3 kom. »s H7 »iMecnSdi obrokov d K 4*?0 5 Nom< IM      ?T?^S9^«^ obr^Hov ^ ti 7-^D
t5 Bcont. na 87 meseUtiit obrokov d It 22*4^
že na lata RS.&olio preaskuSeni, cane>5- ne?o iasen; strogi. -  fzsleSavanja SeidSovege kama?ca sa ope-> ;-.i-'.*r:'€3 pra?c» e^ofcitkaRGSneiia kakor i-c2e[©vji:^G r; orma. n i h kan^erov.
Iz€8e3uje se Sah^o t? vsaki G&3toj2«?. sS?o{r^
C^2k3?n§<5. 3344
Kurci na me^čne obroke dobe po nakTzihi prve^.i mesečnega obrok-i oblastveni dobitveni list s takojšnjo igralno pra\ico in naznanilom ste-. !ke. — Naročilci z bojišča naj naznanijo svo1 domaČi naslov. kt*r vrednostne pošihatve na boji^*a niso dopustne. 318) Avstr. po§cnohr?ni!niČen račun Ogrski poštnohranilničen račun
K!^- ^,8.905 »ST" 35.COO
arska Josaf Kyge" &
PesćevainSsa c. kr. rasrsdna .oiorlje.
Harial:!i?ers«rassa
KONTORISTINJA
prvovjstna moč V knjigovodstvu in korespondenci, se sprejme v večjo trgo-viao na deželi na Štajerskem, — Vsa oskrba v hiSi, plača po dogovoru. — Naslov pove uprav »Slov. Nar.« 3308
Uradnik išče
stanovanje
s kuhinjo, 2~-3 sobami, v mestu ali v bili in! mesta od avgusta ali septembre dalje. Ponudbe pod ».Stanovanje" na postni predal štev. 2, M ubijana. 3415
Prazne vreče
vsake vrste in suhe goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
Hrastov in kostanjev let
':ur:i tovarniško podjetje. — Prevsame tuđi posamezne vagone. Prevzetje in plačilo lakoj na vsaki postaji. —-Ponudbe na S Wohrberger, Trsi, Chioiza 16. 3284
Krema za britje
nziboljša kakovost, porabna brez vode. velik lonček X S.—
MILO za britje
pristno, najboljSa vrsta, T kg K 32.— Po povzetju po§lj* M- e&attsr, ekspertno podjetje Zagreb Stev. 1§, Pe-
trinjska 3 III, Hrvatsko.
Kameni umetno
in sploSno vse, kar je starinsko.
Posredujem pri proda i posestev.
ALBEHT DERGANC, briveo
Frančiškanska ulloa 10. 1458
Srbeiica
hraste, ispasša|s, grints in drage Letaš nadloge odpravi hitro ln sigurno Par&tol, domače mašilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi Čez dan. Veliki lonček K 5.—, dvoinati K 9.—. Dalje Paratol tresni rra?,ek za varstvo občutljive kože.
jica K 3.—. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od ParatoJ-Werfcef Aiothoker Ulmer, v Bndimpssti, ViI-24. Bozsa utea 21.
Vsakovrstne slamnike, rtemnaie torbice (cekarie) ^W predprožnlke,
slamnate solne priporočam
gosp. trgovcem za obila naročila
FRAN CESAR,
tovarna slamnikov v Stobu
posfs BcaiSaJe pri LJablfanl.
Svizcem
s sadnimi sobami in z vsemi pri-tiklinami, s kopel jo, ?. električno razsvetljavo, (z vpelianlm plinom), z dvn-ri5čem, z vrtom itd. Ko bi takega ne nase!, bi vzel dvoje dolikajoclh ta stanovanj, vsak) s tremi do štirimi sobami in z vsemi zgoraj označenimi pritiklinam! fn ugodnostmi. Ponudbe na upravniStvo »Sloven. Naroda" pod „soln?na lega 353 i".
rs<
Z/.
Že csđaj (e potre&as da
skrbite I
Jesenskognojenie
<e na;važnefie l — S težavami dobite Ua|nii| ki vsebuje
JOT 14'„ kalila, -«a
zato Trosim ceni. odjemalce, da mi ti'.c; podajo naročila, da zamoiem jeseni pravočasno po-^treči   — Pojasnila In skrajne
ponudbe na raznolaeo. — 3135
BO lit lelfit,
ŽALEC, flpodnie štajersko.
i
r«3T" Delniška glavnica 10,0OO.OO©.- kron.
Podružnice
BSF" Sprejema "^86
vloge na knjiiice in tekoči r
proti ugodnemu obrestouaniu.
WtiF~ SCrstarieva mlm sfeva 2.
Poslovalnic? c. kr. avstrijska državne razredne lofarile.
v Splitu9 Celovsup frsfsi* SaGraSevu9 Csoriei in CelSUe
mm
Kvw%ul& m p/odai-a vse vrste vrse' .-osinKi ^apiriev9 financira erariine dobave in dovoljuje
I KHEOiTS
?
QDA
Q9A
Stran 8.
»SLOVENSKI NAROD", dne 20. julija 1918.
163. štev.
d op ima ob nenadni izselitvi
STANOVANJE
2 sob s pripadal, naj ponudi pod
„R0STOBAR" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Koncipijenta
ako mogoče s substitucijsko pravico, išče nujno pisarna odvetnica Dr. Janko Brejca v Celovcu. Plača po
dogovoru, ponudbe naj se po51ieto na naslov pisarne Dr. Janko Brejc v Celovcu. ^59J
j^^ti;:imiimiiitiiiiH!iMi.niinim^
Tvrdka Anton Schuster
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina od 22. julija do 19. avgusta
zaprta.
3602
ii jrtiiiinuniiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiitiHiiiuiiiiLiiuiiiiittiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiittiiii
komad E 4.— in K 6.— ima v zalogi T. K. EAISSR, LJubljana, Šelenbur-gova ulica štev. 6.     28IS
Čudotvorno šilo
P samo K 4*90 šiva (šteca) kakor f ?ivalni stroj. Najboljša iznajdba fja krpanje usrfja, strganih čevljev,-konjskih oprav, odej vreč in vseh vrst blaga oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. — Cen?, /kompletnem šilu s sukancem, 4 • ^različnimi Šivankami in navodilom za en komad 3 4.00, 3 komadi K 13-50. — Po povzetju roSil'a M. Swoboda, Đun3j, XII 2, Hiess-gasse 13—48. 2953
8 vinarjev
(za poštno dopisnico) Vas stane moj katalog, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj. V9gk Prva tovarna ur
JAN KONRAD,
C i. kr. dvorni založnik v Mostu (Brflx) št. 1957 (Češko). Nikljaste aH jeklene anker-ure K 26.—, 2S.—, 30.—, beli kovina (gloria srebro) gol-din ali jeklo remont, z dvojnim pokrovom K 35.—, 40.—, 50.—, 60.—, Budilke K 16.—, 18.—,20.—.3 letno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamena dovoljena aH denar nazaj. 736
&w Kupim nove in stare^H
KLOBUKE
molke In Lanske, mehke, ne preluknjana in ui od moljev »nadene, vsake oblika ln vsake mnoiine. 3405
ANT. JIRMUS, PRAGA I., Bilakova ulica 8.
Telefon 5247. "SJQ iščejo se pridni nabiralci.
oniini jermeni
brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). — Transportni trakovi.
Kditner ft.Co, Gradec 14.
3651
"
vseh vrst za urade društva, trgovce itd
graver in izde!ova-telj kančnkorih šumpilij
URAH Dvorski trg šle?. 1.
j DAMSKU ■rj
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena j2 Varuje pred otišča-"njem, dobro vsesava.
pije, komodna fn erak-lična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garniture K 8«-, 12*-, ŽO'—, na leta trpežna R 28-— 36, najfineiSa pa R 44.— In R 50'— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40*—, 45*— B. Po-šiljatev diskretna. — Hieijen. blaga trgovina 31. Pofokv Dnaaf, VI. Stiegenqasse 15. 1199
Gorica — Ljubljana Stolna ni. št. 2-4. Stari trg slav. 28.
\iti\M delavnica
Klika h
ZBBl
asaa
s slan peematikE.
Šivalni in pisalni stroji,
gramofoni*
Električne žepne Sv-sfllke. NaiboliSe baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
m m
o
>
C
yse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Fedenireiss), strojno oije, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v :: zalogi tvrdka ::
ML SINOVI, UUBUANA.
Ceniki se za čas vojske ne razpošiljajo/
Tvrdka A. & E. Skaberne
naznanja svojem cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina na debelo in drobno od 15. Juti|a do 5. avgusta
zaprta*
.3542
Barvite le domač Izdelek! to Je
Dobiva se vseh prodajalnah!
_Bj_ejs__M_Eamks&i»JiiL
i-
■ Modni salon
i Sridf-NBdite
I Židovska ulica štev. 3.
■ Dvorski trg 1, Ljubljano.
PrlporoCam
: slamnike!
svilene klobuke in čepice |
najnovejših oblik ■
za dame in deklice I
Popravila se sprejemajo. J
Žalni klobuki vedno v zalogi H
Kupi se lahek, dobro ohranjen polpokrit
voz (kočija)
sa enega koma. Cenj. ponudbe na Fr. Esmperls, p. IslasnlkL — 3565
kalne STROJE
za krojače in čevljarje
nove ali že rabljene kupi »Slovenski odbor za vojne invalide v Ljubljani«. Ponudbe naj se naslove na dniStvo ..Dobrodelnost" v Lfubijani, Poljanska cesta štev. 4. 3587
KUPUJEM-
pri meni kupljene šivalne sirote nazaj in plačujem po najvišji ceni. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
tovar, zaloga šivalnih strojev Ljubljana, Sv. Patra nasip It. 7«
Karel Itnhart
urar
Priporoča se tvrdka
|| J OS. PETEUNC, UUBUflNA
Ljubljana, Marije Terezije cesta IX. 7.
Zaloga vseh vrst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih ln kuhinjskih ur, budilk.
Nikljaste vojne are, nre v zapestnicah z radljevlm kazalnikom ali brez nJega, zaloga srebrnih in nikllastih ur „Ome ga" po najnižjih cenah. 131 Popravila se izvršujejo najbolje.
E
je najboljši pripomoček , ,ME H L ATA"-moka; je pridodati k vsem pekari jam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75.—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je S 3'50. — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. POSTRZIN, GRADEC, Štajersko,
5T£YRER0. 60 II., COMMISSlON „ftUHLATA''.
■mnl mlin sa žito.
(Obi. var.)
Moj originalni ročni mlin za tlto z
masivnim hrastovim ali železnim okro-vjem, preddrobilnikom in polžem, izboren za debelo drobljenje ali fino mletje vsake vrste žita, preprosto pa stanovitno izvršen, z izmenljivimi mlev-nimi ploščami iz trjenega materijala in nri največji porabi skoro nepokonćljiv. Model 4 t ročico za mali obrat, teža 7 kg, S 100.-. Model 5 z ročnim zamašnjakom za večji obrat, okoli 12 kg. S 120.—. Rezervne mlevne plošče K 14.— par. Masivna lesena ali železna stojala s predalom H. SO.— posebej. — Razpošilja se z Dunaja proti vpošiliatvi K 20.— naprej, ostanek po povzetju. yi" Generalno zastopstvo
Max Bobnel, Dunaj VI.,
Margaretenstrasse 27, flbt P17
e3t Za.preprodajalce, tcr
Prospekti zastonj. 3075
tovar, sslogs šivslnih strojev sa abrt in domačo robo, ter njih delov, igel ln -olja.
Istotam prodaja galanterjiskega blaga, ter potrebščin za šivilje, krojače in čevljarje. Postrežba točna in solidna — cene zmerne.
blizu franliškenskega mostu levo, ob vedi sv. Petra nasip 7.
Blago
pobarvano
Staro in po-nošeno blago
za obleke je v ceni tako poskočilo, da si ga morejo omisliti le najpremožnejši sloji.
nadomesti novo. Včasih že
zavrženo blago, pobarvano črno>'&f ^^ft Mt ^*kaj^*k f modro, rdeče, rjavo   itd.  izgleda B%%stP w  m B       W ^tmW •
Podpisana tvrdka se priporoča v to svrho z zagotovilom, da bo
cenjeno občinstvo kar najbolje zadovoljila.
Prva in največja parna barvarna in kemična Čistilnica
Josip Rekli, Ljubljana.
FramjM ŠSSTtt
rdeče, svetle in sive lase in brado n trajno temno pobarva. 1 steklenica j paJt. rrtd K 3-25
r^?\ Rydyol
fc^Sffa**--* je rožnata ?oda. Ki živo 3^ ponlrfi bledi lin. Učinek
je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. Naslov za naročila:
Jan. HA. Enoel - Droierie.
Brno Štev. 639, Moravsko.
Priporočamo krasne
plašče, jopice, krila, kostume, nočna halje, parilo, modne predmete, športne klobuke in steznika. Zelo solidna tvrdka:
i v/ r
l
M. Krištofič - Bučar
LJubljana: Stari trg e. Lastna hisa
2652
Fine
otroške oblekce
is in krstne oprave, n
Tovarna: Poljanski nasip Štev. 4.~*»9 Podružnica: Selenburgova ulica štev. 3.
gas)" Poltna naroSHa se to? no izvriujejo.
Kopališče „Slon"
SMIIIIts . . , ..    m    . =11111111=
= saj =     naznanja vsem cent. obiskovalcem kopeli, da je     = mm =
1 mm ;i    _____ otrorjeni i ; mm =
kadna kopel
Ob delavnikih.....od 8.—12. ure dopoldne
m        n .....od 2.-6. -*ure popoldne
m nadeli- ln praznikih od 8 —12. ure dopoldne
Parna kopel
Torek . Torek Petek , Petek Nedelja
^iiiiiims
od 8.—12. ure dopoldne za gospode-od 2.-6.   ure popoldne za dame od 8.—12. ure dopoldne za dame od 2.-6.   ure popoldne za gospode od 8.—12. ure dopoldne za gospode
SSJT Tuš: -mm 3648
od 8.—12. ure dop. in od 2.—6. pop. od 8.—12. ure dop. in od 2.—6. pop. od M.—12. uie dop. in od 2.-6. pop od 8.—12. ure dop. in od 2.-6. pop"
Priporočava se najtopleje — z velespoštovanjem
Hedžet & Koritnik, kopališče pri „Slonu".
Ponedeljek
Sreda
Četrtek
Sobota
=41111111=
JOS. ROJINA
modni atelje *a gospode
= LJUBLJANA =
Pranta Jožefa cesta 3.
Vojaške« uradniške
=UNIF0RME=
po meri v najkrajšem času.
Ravn. Lurwak-Patonay, Dunaj,
IV., MOhlg. 30. Vse stroke glasbe in predstavljajoče umetnosti. — Javna predvajanja. Prvovrstna nameščanja gojencev.
Tečaj za glasbeni državni izpit s priprav-flaln. razredom za manj napredujoče. Vsako leto okoli 15 državno pre-izkuSenih gojencev. Igralska, operna in operetna, filmska ii plesna Jota z odri za vajo.
Specialni tečaj ze predavalno in govorniško umetnost za nepoklkn« učence.
Preizkušene prvovrstne učne moči, pouk v razredih, privatni, večerni ln počitniški tečaji. Internat za zunanje učence.
Prospekti zastonj. 240
J
ihta.
Stanje vlog koncem novembra 1917 ca. K 209,707.065*70.
Podružnica v Ljubljani
eška —dnstrllalna banka
eiavslca S 50,0O0.0001-n
Stritarjeva ulica št 9.
Financiranje vojaških doHau.
• e
• s
i s
Kredite za aprovlzatne nakupe.
Vsakovrstne bančne transakcije.
Srečke c. kr. svitr. razredne loterije.
Nakazila vojnim ujetnikom.
5151
33
5702
LE