Odprtje največjega Ob 20-letnici ZGS nagradili Na območje, ki je bilo biomasnega centra pri nas najskrbnejše lastnike gozdov poplavljeno, poslali preko pospremili številni in najprizadevnejšega dvanajst ton razne pomoči obiskovalci gozdarja STRAN 13 STRAN 10 STRAN 18 Oglasi ODPAD G O CA, zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.o. SKORNO PRI ŠOŠTANJU 64,3325 ŠOŠTANJ Tel.: 041 242 829, Email: predrag.panic@telemach.net NAJ ODPADNI MATERIAL POSTANE DENAR! Koristne odpadke lahko tudi vnovčite. Odkupujemo: - staro železo - nerjaveče jeklo - barvne kovine (baker, aluminij, raesing in ostalo) - staro odpadno pločevino - časopis/karton - odslužene gospodinjske aparate - belo tehniko K zbiranju vabimo krajevne skupnosti in društva, ki lahko na ta način zberejo tudi kakšen evro! Brezplačno Vam odpeljemo odpadne surovine, za večje količine lahko postavimo tudi kontejner! Lahko nas pokličete: 041-242-829, 041-341-449 ali obiščete od ponedeljka do sobote od 8.00 do 19.00. 2 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Mladi ostajajo prioriteta slovenskih politikov?...................... Tretja stran ZKZ Mozirje: Tekoče poslovanje pozitivno, izguba nastala iz financiranja...........................6 Intervju: Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi.......8 BSH Hišni aparati Nazarje: Delovni obisk predstavnikov Gasilske zveze Slovenije................................... 11 Gornji Grad: Dobrodelni koncert za družini Zavolovšek in Suljanovič....................15 Center Rinka: Razstava lesenih skled Jožeta Strmčnika - Šlangerja..........................16 Občinski svet Nazarje Seznanili so se z izgubo v zdravstvu............17 Gornji Grad: 2. otvoritev tematskih poti , 18 gm I v« w I • • Cudezi se se dogajajo Prav neverjetno je, kako so politiki, ko jih nekdo »stisne v kot«, sposobni najti čudežne rešitve za probleme, ki so, po njihovi lastni interpretaciji, pred tem nerešljivi. Tako se je v preteklih dneh zgodilo tudi s subvencijami za dijaške in študentske vozovnice. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je sredi maja seznanil javnost, da je zmanjkalo denarja za subvencije dijaških in študentskih prevozov, nakar je vlada sicer zagotovila sredstva za subvencije do konca junija, a dijaki in študentje so zahtevali rešitev do konca letošnjega leta. Ker se to ni zgodilo, so koristniki subvencij organizirali protest, po katerem so s strani vlade takoj dobili zagotovilo, da bodo subvencije za vozovnice do konca koledarskega leta urejene še v tem tednu. Če se to ne bo zgodilo, se bodo dijaki in študentje pridružili avtopre-voznikom, ki za 10. junij napovedujejo vsesplošne demonstracije. Verjetno ni vlade, ki se ne bi ustrašila koalicije med študenti in avtoprevozniki, saj ima slednja zares izjemno potencialno moč. Lahko zapre ulice, lahko povzroči prometni infarkt, vse to pa v javnosti povzroči izjemen pritisk na nosilce oblasti, da zadeve rešijo. Izjava ministra Omer-zela po sporazumu s študenti zato ne preseneča: »S skupnimi napori tako vladnih kolegov, državnega zbora, prevoznikov in Študentske orga- nizacije Slovenije smo dosegli, da se bo subvencioniran prevoz dijakov in študentov nemoteno izvajal do konca letošnjega leta.« Dijaki in študentje niso naivni in bodo modro počakali, ali bo vlada svojo obljubo izpolnila. Garancije za to ni, saj se vse prevečkrat zgodi, da politiki prelomijo dano besedo. Zadnji takšen primer, ki lahko ima izjemno negativne posledice zlasti za izvoznike, je Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uredba OVE), ki je stopila v veljavo s prvim junijem in prinaša obveznost dodatnega plačila prispevka za OVE pri fosilnih gorivih za vse porabnike -industrijo in gospodinjstva. Vlada je omenjeno uredbo izdala kljub zavezi v koalicijski pogodbi, da ne bo novih obremenitev za gospodarstvo, in kljub obljubam predsednice vlade v mesecu februarju, da bo vlada poiskala rešitve v smeri razbremenitve stroškov energentov zaradi doseganje boljše oziroma primerljive konkurenčnosti, kot jo imajo proizvajalci v istih dejavnostih v drugih državah članicah EU. Dodaten komentar najbrž ni potreben ... Program Ne-odvisen.si: Spregovorili o odvisnostih današnjega časa................................................19 4 ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 23, 6. junij 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 3 Tema tedna SUBVENCIJE ZA PREVOZE OSTAJAJO, PROTEST OBRODIL SADOVE Mladi ostajajo prioriteta slovenskih politikov? V aprilu je v Ljubljani potekal študentski protest za brezplačno šolstvo, ki pa svojega namena očitno ni dosegel, saj je le v mesecu dni prišlo do dodatnih zapletov. Ti študentom znova grozijo s krčenjem njihovih ugodnosti. Po ugotovitvi ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, da nima denarja za subvencioniranje javnega prevoza dijakov in študentov, je med slednjimi zavrelo. Svoje nestrinjanje so pokazali na torkovem Javnem potniškem protestu, ki ga je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) izvedla skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije (DOS) ob podpori sekcije avto- prevoznikov Gospodarske zbornice Slovenije. Kot kaže, so bili študentje uspešni, vlada obljublja, da subvencije ostajajo. ŠTUDENTJE ZAHTEVAJO ZAGOTOVITEV SUBVENCIJ DO KONCA LETA Po prvotnih grožnjah o ukinitvi subvencioniranih prevozov je vlada konec maja sprejela odločitev, da bo s prerazporeditvami znotraj ministrstva za infrastrukturo in prostor zagotovila zadosten obseg pravic porabe za sklenitev aneksov za opravljanje linijskih avtobusnih prevozov za meseca maj in junij 2014. S tem se je sprostila Težave s subvencioniranjem javnega avtobusnega prevoza imajo tudi avtoprevozniki. (Foto: IS) Naša anketa Ali država dovolj skrbi za študente? Ni ga čez življenje na podeželju izven industrijskih središč, bi lahko rekli. A to dejstvo se hitro spremeni, ko se otrok odpravi na fakulteto. Te so namreč le v večjih urbanih središčih, kar je povezano z določenimi stroški. Po eni strani študentom država sicer daje možnost zaposlitve preko študentskega servisa, po drugi pa jim prav zaradi zaslužka ukinja ali zmanjšuje določene subvencije. Kdo je na boljšem, otroci s podeželja ali otroci iz mesta? Simon Koštrun, Radmirje Študentje s podeželja imajo v primerjavi s študenti iz mest slabše pogoje za izobraževanje. Za tiste, ki prihajamo s podeželja, velik strošek predstavlja plačilo bivanja v študentskih domovih ali zasebnih stanovanjih. Prav tako je prevoz do kraja, kjer bivamo med šolanjem in seveda ob vikendih domov, dodaten strošek za podeželske študente, dodati pa je treba še strošek prehrane med tednom. Tako da je za tiste, ki živijo v mestih, šolanje bistveno cenejše. Seveda nam država pomaga z različnimi subvencijami pri nastanitvi, boni za prehrano in prevoz za dijaške vozovnice, a kljub temu veliko finančno breme nosijo še vedno naši starši. David Žehelj, Spodnje Kraše Kar se stroškov šolanje tiče, so definitivno v prednosti študentje, ki živijo v mestu. Podeželski pa imamo to prednost, da se moramo hitreje osamosvojiti, saj moramo pogosto poskrbeti zase. Bivamo namreč lahko v študentskih domovih ali zasebnih nastanitvah. V Sloveniji imamo študentje to prednost, da je naše šolanje brezplačno, imamo možnost različnih subvencij in bonov za prehrano, štipendij. Omogočeno pa nam je tudi delo preko študentskih servisov, kar v drugih državah ni praksa. Urška Bider, Žlabor Sama študiram v Velenju in živim doma. Res mi ni treba skrbeti za prehrano in nastanitev, a imam zato manj časa za študij. Med tednom moram namreč pomagati pri delu na kmetiji. Zato menim, da so študentje v mestu v privilegiranem položaju, saj imajo več časa za učenje. Država dobro poskrbi za mlade, ki se izobražujejo, saj imamo subvencionirano prehrano, prevoze. Imamo brezplačen študij, lahko opravljamo študentsko delo in si s tem znižamo stroške študija. Marko Janko, Mozirje Vsekakor so na boljšem tisti študentje, ki živijo v mestu, saj nimajo problemov z nastanitvijo in ne stroškov za prevoz. Smo pa tisti študentje, ki živimo na podeželju, mogoče v prednosti pri dejstvu, da smo primorani hitreje poskrbeti zase, saj nimamo »hotela mama«. Kar pa se države tiče, se mi zdi, da država dobro skrbi za izobraževanje mladih. Imamo štipendije, različne subvencije, ne plačujemo šolnin, delamo preko študentskega servisa. A za slednje se mi zdi, da ga preveč izkoriščajo delodajalci. Kristina Golob, Robanov Kot Študenti, ki ne stanujemo v mestu izobraževanja, imamo v večini večje stroške kot študenti iz mesta. Bivanje, hrana, prevoz. Štipendija - kdor jo ima - je sicer malo večja zaradi dodatka za bivanje, a niti slučajno ne pripomore do te mere, da bi bili finančno enakovredni mestnim študentom. Mislim, da država premalo gleda na nas in nas premalo podpira, ampak če na ta problem ne bomo s prstom pokazali, verjetno na to niti pomislili ne bodo. Tjaša Pečovnik, Solčava Vsekakor so tisti študentje, ki živijo v mestu, na boljšem kot mi, ki živimo na periferiji. Medtem ko imamo stroške s prevozom in nastanitvijo in porabimo nekaj časa za vožnjo, lahko mestni študentje živijo doma v »hotelu mama« brez stroškov. Tudi čas, ki ga mi porabimo za vožnjo, lahko uporabijo za študij ali razvedrilo. Država sicer skrbi za določene subvencije, imamo štipendije, opravljamo lahko študentsko delo. A slednje je zelo dvorezno, saj ti prihodek, ki ga preko »študenta« zaslužiš, zmanjšuje štipendijo in otroški dodatek. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Tema tedna, Aktualno prodaja vozovnic za omenjena dva meseca. A študentje in dijaki s ŠOS in DOS na čelu se s takšno odločitvijo ne strinjajo. V tem primeru bodo ostali brez nadaljnjih sredstev za subvencije ravno v času, ko zaradi predčasnih volitev ne bodo imeli resnega političnega sogovornika. Študentje opozarjajo, da se vedno več stroškov in drugih bremen prelaga na ramena družin mladih, ki se izobražujejo. Tega študentje in dijaki ne mislijo dopuščati, saj po prepričanju ŠOS zagotovitev finančnih sredstev za subvencioniran prevoz dijakov in študentov ne sodi samo pod tekoče posle vlade, ampak je predvsem pribor-jena pravica mladih, ki te subvencije koristijo. Svoje prepričanje, da za odvzem teh pravic s strani vlade ni nobene racionalne in legitimne podlage, so tako podkrepili s torkovimi protesti. Očitno so vlado v odhajanju prepričali, saj so iz Omerzelovega re-sorja še isti popoldan sporočili, da bo vlada s prerazporeditvijo denarja iz drugih ministrstev zagotovila 13 milijonov evrov za subvencije do konca leta. ŽIVLJENJE ŠTUDENTA NI POCENI V ŠOS opozarjajo, da mladi in njihovi starši v današnjih težkih časih v veliki večini ne bi zmogli popolnega financiranja študija in vseh spremljajočih stroškov, ki nastajajo v procesu izobraževanja. Subvencionirana prehrana mladim vsaj nekoliko olajša drago življenje v mestu, kjer se izobražujejo. Tudi subvencionirani prevozi so marsikomu izrednega pomena. Sploh študentje, ki na študij ali v srednjo Eva Remic, predstavnica za odnose z javnostmi pri KZSŠ: »S protestom, ki je bil ta torek, želimo jasno pokazati nestrinjanje z odnosom vlade do mladih ter hkrati doseči zagotovilo odhajajoče vlade, da nam zagotovi sredstva za subvencioniran prevoz do konca leta 2014. V preteklih mesecih smo že bili priča nestrinjanju študentov z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, ki je novembra lani predstavilo zelo pomanjkljiv zakon o visokem šolstvu. Med ŠOS in državo sicer stalno poteka dialog, zato bo v primeru krčenja pravic do izobrazbe prišlo tudi do ukrepov, kot je bil torkov protest. Grožnja šolajočim, dokler vlada dialog s študenti in dijaki ohranja, zato ne bo dobila epiloga. V primeru, da subvencij ne bi bilo več, bi dijaki in študenti za prevoz plačevali tudi do 100 evrov mesečno več. Ob tem je potrebno omeniti, da smo toliko pred leti že plačevali. Nesprejemljivo pa se nam zdi, da, ko zmanjka denarja, najprej režejo pri mladih. Splošna deklaracija človekovih pravic navaja, da mora biti »višje šolanje na osnovi doseženih uspehov vsem enako dostopno«, a se upravičeno sprašujemo, če bo to enako dostopno dobro preskrbljenemu odličnjaku in tistemu, ki ga starši že tako težko preživljajo. Ker smo Zgornjesavinjčani od univerzitetnih mest precej oddaljeni, je za nas vožnja nujno zlo. Sami seveda najbolj cenimo študentske bone, ki nam omogočajo cenejši topel obrok, možnost subvencioniranega bivanja v študentskih domovih in stanovanjih ter seveda subvencioniranje vozovnice, ki vključuje medkrajevni in mestni prevoz. Potrebno je vedeti, da tudi, ko živiš v Ljubljani ali Mariboru, to ne pomeni, da živiš blizu svoje fakultete. Ta je lahko od mesta bivanja oddaljena kar nekaj kilometrov. V KZSŠ menimo, da nam ravno tovrstne subvencije omogočajo, da podeželani za izobrazbo nismo prikrajšani. Ukinitev subvencioniranih prevozov bi gledano na Zgornjo Savinjsko dolino veliko bolj prizadela dijake, ki se večinoma vozijo do kraja izobraževanja z avtobusi, medtem ko ima kar nekaj študentov svoje prevoze, lahko se vozijo z znanci ali ostajajo v krajih, kjer se izobražujejo.« Ema Knez, predstavnica odnosov z javnostmi ŠOS: »V Študentski organizaciji Slovenije zagovarjamo in varujemo interese vseh dijakov in študentov. Je pa res, da so nekateri študenti še posebej deprivilegirani. Za te obstajajo posebne socialne pravice, na primer subvencionirano bivanje za tiste, ki bivajo v kraju študija, ali državne štipendije za tiste s slabšim socialnim položajem. Eden izmed teh socialnih transferjev so tudi subvencionirani prevozi, namenjeni dijakom in študentom, katerih bivališče je oddaljeno vsaj 2 km od kraja izobraževanja. Čeprav je ta pravica univerzalna, je logično, da prevoze najbolj potrebujejo tisti, katerih oddaljenost od kraja izobraževanja je največja, so slabše socialno situirani in imajo najmanj alternativnih možnosti prevoza. Tako bi neizvajanje subvencioniranja prevozov, ki je sicer zakonsko zagotovljeno, najbolj prizadelo tiste, ki so od javnega prevoza najbolj odvisni. To pa so po večini tisti, ki bivajo na podeželju in so mnogokrat zaradi oddaljenosti od urbanih in univerzitetnih središč ter slabih prometnih povezav, tudi sicer prikrajšani. Zato si na ŠOS prizadevamo za ohranitev trenutnega sistema in višine subvencioniranja prevozov, ki marsikomu sploh omogoča vključenost v izobraževalni proces. Izobraževanje je namreč pravica in mora biti vsakemu enako dostopno. Prav tako si prizadevamo za vzpostavitev enotne vozovnice, ki bi poenostavila in pocenila prevoze, še posebej tistih, ki koristijo in kombinirajo različne oblike prevozov in večkrat prestopajo. To pa so spet predvsem tisti dijaki in študenti, ki živijo v ruralnih okoljih. Teh pa v Sloveniji ni malo.« šolo prihajajo iz oddaljenih krajev, kjer so redne avtobusne povezave že tako problem, bi ukinitev subvencij za prevoz močno občutili. Najnovejša raziskava Euroštu-dent 2013, v kateri je moč najti mednarodno primerljive podatke rezultatov prejšnjih let, zato se bojijo še povečanega pojava bega možganov visoko izobraženih mladih v tujino. Kot je še pokazala raziskava, povprečni prihodki študentov znašajo 415 evrov, največji delež za- Težave s subvencioniranjem javnega avtobusnega prevoza imajo tudi avtoprevozniki. Predsednica vlade v odhodu Alenka Bratušek jim je javno obljubila, da bo zagotovila sredstva za subvencioniranje prevozov in do 10. junija tudi podpis pogodb. V Združenju avtoprevozni-kov pri GZS pričakujejo, da bo vlada problem subvencij za vozovnice in problem glede izvajanja gospodarske javne službe do takrat rešila in zato do tega datuma ne nameravajo sprejemati nobenih sklepov. o socialno-ekonomskem položaju študentov, študijskih razmerah in mobilnosti, je pokazala, da je več kot polovica študentov pripravljena iskati delo v tujini. Kot so povedali v ŠOS, ta podatek zelo odstopa od služijo z lastnim delom, v večini je to študentsko delo. Kot največji strošek so študentje zavedli nastanitev, prevoz in prehrano, prva dva stroška jim v večini pokrijejo starši. Tatiana Golob PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 13. julij, najverjetnejši datum parlamentarnih volitev Volivci bomo na predčasnih volitvah izbirali poslance, ki bodo zastopali naše interese v novem sklicu državnega zbora. Po sprejetem odstopu Alenke Bratušek in njene vlade, je predsednik republike Borut Pahor v nedeljo, 1. junija, razpustil parlament, ki tako opravlja le še tekoče posle. V ponedeljek, 2. juni- ja, so pričela teči volilna opravila, državnozborske volitve pa bodo, če ustavno sodišče ne bo določilo drugače, 13. julija 2014. Jeseni so pred nami še ene volitve, in sicer lokalne. Izteka se namreč štiriletni mandat županom in občinskim svetom. Marija Lebar Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 5 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Tekoče poslovanje pozitivno, izguba nastala financiranja Prejšnji četrtek, 29. maja, so se na rednem letnem občnem zboru srečali člani in vodstvo Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Uprava je prisotne seznanila z lanskimi poslovnimi rezultati, ki so bili negativni. O aktivnostih, ki naj privedejo do ureditve razmer v zadrugi, so med ostalimi poročali v. d. direktorja Stanko Zagožen, predsednik upravnega odbora Ciril Turk in revizorka Bernarda Simončič. Svoja mnenja in dvome so izrazili tudi nekateri predstavniki članov zadruge. POGLEDI USMERJENI V PRIHODNOST Predsednik zadruge Ciril Turk je predstavil kronološki potek dogodkov od lanskega leta, ko je v mesecu aprilu prevzel sedanji mandat. Likvidnost se je slabšala že lani, čemur so botrovale naložbe v nekatere večje investicije. To se je odrazilo na slabi založenosti zadružnih trgovin in na nezadovoljstvu kupcev. Pojasnil je, kako je prišlo do zapoznelega prejema evropskih sredstev in posledično do izgube. V letošnjem marcu je nato upravni odbor odpoklical direktorja Andreja Presečnika, za vršilca dolžnosti pa imenoval Stanka Zagožna. Vsi so vložili maksimalne napore za ureditev razmer, zadruga je ponovno postala članica Zadružne zveze Slovenije. Ta je obljubila tudi dejavno pomoč pri nameravani prodaji deleža ZKZ v Kapitalski družbi, a doslej neuspešno. Prav tako še ni dosežen sporazum z bankami za prestrukturiranje kreditov, predvsem za podaljšanje ročnosti. »Nismo se šli kriminalistov in razčiščevali stvari iz preteklosti, naši pogledi so usmerjeni v prihodnost, v preživetje naše zadruge,« je dejal Turk in predstavil še nekatere nujne ukrepe za ureditev razmer, med drugim zaprtje nekon-kurenčnih trgovin in lokalov. Omenil je, da člani, odkar je bila sprememba vodstva, zadruge ne zapuščajo več. IZGUBA V VIŠINI VEČ KOT 203.000 EVROV Poročilo o pogojih poslovanja zadruge v lanskem letu, poslovni problematiki in planskih usmeritvah je podala Branka Ermenc. Najprej je predstavila splošne podatke o zadrugi, katere stoodstotni lastniki so deležniki - kmetje in za- posleni. Vsak delež je vreden nekaj več kot 688 evrov, zadruga pa ima 377 članov. Število zaposlenih, ki jih je bilo v letu 2008 167, je padlo na 136 v letu 2013. Ermenčeva je podala razloge za nastanek izgube. Zaradi slabe zalo-ženosti in še nekaterih drugih vzrokov je precej upadel prihodek iz trgovske dejavnosti. Zaradi opuščanja mlečne proizvodnje in odhoda največjih proizvajalcev mleka k drugim zadrugam je upadel tudi prihodek iz te dejavnosti. Prihodkov od lesa je bilo v primerjavi z letom poprej le še tretjina, povečal pa se je prihodek od prodaje jajc in reje jar-kic. Zadruga je ustvarila nekaj več kot 18 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je skoraj za 4 milijone manj kot leto poprej. Iz rednega poslovanja je bilo ustvarjenega 212.000 evrov dobička. Ko pa se upošteva še dohodke in odhodke financiranja, to so obresti in krediti, je končni rezultat za leto 2013 izguba v višini 203.797 evrov. REVIZORKA PRIPOROČA CENITVE PREMOŽENJA Na vprašanji prisotnih, kako je lahko nastala izguba in kam je šel denar od kreditov, je računovodja Franc Miklavc pojasnil, da gre za razkorak med ročnostjo vračanja kreditov, ki je na primer 10 let, medtem ko se naložba povrne na daljši rok, lahko šele v več desetletjih. Revizorka Bernarda Simončič, ki revidira poslovanje zadruge že vrsto let, je povedala, da revizija za leto 2013 še ni dokončno opravljena. Je pa pregledala bilanco stanja in izkaz uspeha. »Lahko rečem, da so podatki resnični in pošteni ter v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. V zaključnem poročilu bom priporočila ponovno ce- V. d. direktorja zadruge Stanko Zagožen (levo) je povedal, da si prizadevajo pridobiti banke za prestrukturiranje kreditov. (Foto: Marija Lebar) nitev nepremičnin zadruge. Plače niso previsoke, je pa preveč zaposlenih. Glede na višino prometa zadolženost še ni prevelika,« je dejala Simončičeva. ČLANI POTRDILI POROČILA Stanko Zagožen je povedal, da si predvsem prizadevajo pridobiti banke za prestrukturiranje kreditov. Z Mercatorjem kot vodilnim dobaviteljem je bil že dosežen uspešen dogovor. Ta je predlagal svojega strokovnjaka za ocenitev konkurenčnosti trgovin, kar ima za posledico zapiranje nekaterih. Na vidiku so tudi drugi ukrepi, kot je odprtje kmečkih kotičkov v zadružnih trgovinah, bolj fleksibilen odnos do kupcev, med drugim z dostavo bla- ga na dom in podobno. V tej luči je tudi začetek poslovanja pogodbene pošte v Šmartnem ob Dreti. Sezname presežnih delavcev še oblikujejo, nekatere poslovalnice bodo delale skrajšan delovni čas ali jih bodo oddali v najem. »Delajmo s skupnimi močmi, da nam bo uspelo,« je zaključil Zagožen. Sledilo je glasovanje o poročilih, ki so jih delegati soglasno potrdili. V točki razno je bilo slišati še mnenje, da bi se moralo pregledati poslovanje in najemanje kreditov za več kot deset ali dvanajst let nazaj, pa tudi, da je zadrugo na vsak način treba spraviti na zeleno vejo, če se je kdo okoriščal na račun vseh, pa naj za to odgovarja. Marija Lebar Koncert za gasilce Radmirski gasilci to soboto, 7. junija, organizirajo dobrodelni koncert, na katerem bodo kot glavni gostje nastopili Tomislav Bralic in klapa Intrade, ki prihajajo iz Zadra. Obiskovalce bodo zabavali še Re-čički pobi in ansambel Smeh. Koncert, ki se bo pričel ob 20. uri, se bo odvijal v športnem parku v Radmirju, izkupiček pa bo namenjen gradnji novega gasilskega doma v Radmirju. ŠS ^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 6 Politika, Iz občin MOZIRJE Pogovorni večer o referendumu V mozirski galeriji je v ponedeljek potekal pogovorni večer pod naslovom Referendum - proti zapiranju arhivov, proti zanikanju resnice! Poslanca stranke SDS Mag. Andrej Šircelj in Franc Breznik sta spregovorila o vzrokih, zakaj je stranka proti zapiranju arhivov nekdanje Udbe (Uprava državne varnosti). »Slovenija živi v zanikanju zločina, da smo živeli v pokvarjenem sistemu več kot sedem desetletij,« je med predstavitvijo nekaterih dokumentov iz arhiva Udbe izpostavil Breznik. Po njegovih besedah je huda napaka, da nismo opra- Mag. Andrej Šircelj (levo) in Franc Breznik sta spregovorila o nekaterih dokumentih Udbe. (Foto: Marija Šukalo) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Potrditev zamenjav članov organov in prodaje zemljišč Na majski seji gornjegrajskega občinskega sveta so svetniki podali soglasje k imenovanju Darje Es za v. d. direktorice Zgornjesavinj-skega zdravstvenega doma Mozirje za šest mesecev. Na predlog komisije za mandatna vprašanja volitve, imenovanja in priznanja so razrešili dva člana te komisije. Marka Poiškruha in Marka Jelšnika bosta nadomestila Cvetka Mavrič in Franc Galin. REFERENDUM O ARHIVIH 8. junija spet na volišča vili lustracije in uspešne tranzici-je. »Arhivi niso primarno zgodba o zgodovini in starejših, ampak o prihodnosti in soočenju z resnico, proti zapiranju arhivov,« je bil kritičen član komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Šircelj pa je mnenja, da je rezultat nerešene preteklosti neprestana bančna kriza, saj se banke niso privatizirale. »Na koncu ljudje plačujejo za prijateljske posle bankirjev. Ljudi to spravlja v revščino,« je med drugim povedal član komisije za nadzor javnih financ. Marija Šukalo Pobudo za referendum o arhivih je v začetku aprila vložila stranka SDS. Ta si je prizadevala, da bi se volivci o tej temi izrekali hkrati z volitvami v evropski parlament. Potem ko je ustavno sodišče odločilo, da takrat za to ni primeren datum, je parlament za izvedbo referenduma določil nedeljo, 8. junija. Tako bomo Slovenci o tem, ali smo za ali proti noveli o načinu dostopa do arhivskega gradiva, lahko odločali na voliščih. Na eni strani so stranke, med njimi SDS, ki menijo, da po novem zakon omejuje dostop do informacij, ki bi morali biti dostopne javnosti, na drugi strani so zagovorniki, ki trdijo, da bo dostopnost doslej arhiviranih podatkov po novem večja. Odločati morajo torej volivci, ki jih tako eni kot drugi spodbujajo, da pridejo na volišča. Marija Lebar NADOMESTNE VOLITVE V DRŽAVNI SVET V državni svet Kontič in Matjašič V četrtek, 29. maja, so v sejni sobi Mestne občine Velenje potekale nadomestne volitve za predstavnika lokalnih interesov v Državnem svetu Republike Slovenije, potem ko je dr. Milan Medved odstopil s tega položaja. Na volitvah je bil izvoljen, sicer edini kandidat, župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Gre za volitve v volilni enoti, ki zajema deset zgornjesavinjskih in šaleških občin. Glasovalo je 15 elek- torjev, ki so jih predhodno izvolili občinski sveti na svojih sejah. Mestni občini Velenje je pripadlo sedem elektorskih glasov, šoštanjski dva, ostale občine pa so imele po enega elektorja. Nadomestne volitve so sicer potekale še v 3. volilni enoti, kjer so se za mesto, ki ga je zapustil Franc Kangler, potegovali trije kandidati. Izvoljen je bil Rudi Matjašič, občinski svetnik iz Kungote. Marija Lebar Razrešili so tudi namestnico predsednice občinske volilne komisije in potrdili novo namestnico. Na tem mestu bo Stanko Urtelj do konca mandata zamenjala Tina Lončar. Svetniki so še potrdili tri sklepe o prodaji zemljišč in družini Zavolo-všek, ki jo je prizadel požar, dodelili denarno pomoč v višini 5.000 evrov. Štefka Sem Savinjske novice in volitve V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje državnozbor-ske volitve, in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času do volitev bodo Savinjske novice redno izšle petkrat: 13., 20. in 27. junija ter 4. in 11. julija. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in kandidatov. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik 7 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Intervju »Izpeljali smo toliko projektov, kolikor smo jih finančno zmogli, veliko dela še čaka« Stanko Ogradi (Foto: Štefka Sem) V občini Gornji Grad svoj drugi županski mandat zaključuje Stanko Ogradi, odločitev o ponovni kandidaturi bo sprejel tekom poletja. Po vseh težavah, s katerimi se je soočal v prvem mandatu, je imel v tem mandatu priložnost izpeljati kar nekaj projektov, ki so obogatili občino. Seveda je potreb in želja veliko, največji problem pa vidi v vse manjših prihodkih občin, kar zavira nadaljnji razvoj. Na prihodnost gleda realistično. - Mandatno obdobje županovanja se počasi zaključuje, za vami je vaš drugi mandat. Kakšni so vaši spomini na prvi, ki verjetno ni bil lahek? Ko sem se podal na to pot, si nisem v celoti predstavljal, v kaj se podajam in kakšna nerešena vprašanja me čakajo. Vendar zadevo je bilo potrebno vzeti v roke in pričeti delati. Med ljudmi so se kresala mnenja in ugibanja, da se bo moje županovanje klavrno končalo. Pojavljala so se ugibanja v smislu, da bom nastopal kot lutka, ki ji bodo drugi dirigirali. Vendar je bilo potrebno pričeti delati in se pri delu v prvi vrsti najbolj zanesti na samega sebe. - Limit na zakladniškem podračunu občine v prvem mandatu je bila velika težava, kajne? Problem limita na zakladniškem podračunu ni bil lahak. Potrebno se je bilo ukvarjati s sodišči, da nam niso bila odvzeta vsa sredstva, ki so bila nujna za delovanje občine. Preučiti je bi- ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD STANKO OGRADI lo potrebno vse možnosti za rešitev nastale situacije. Treba je bilo upoštevati mnenja in navodila pristojnih ministrstev in računskega sodišča, od katerega smo tudi pridobili pozitivno mnenje k rešitvi problema poroštva občine zaradi podjetja, ki je bilo v stoodstotni lasti občine. Obveznosti iz naslova zadolžitve za pokritje obveznosti iz poroštva se redno odplačujejo in bodo dokončno poravnane v letu 2019. - V drugem mandatu je bilo verjetno lažje. Lahko ste že kandidirali za pridobitev evropskih sredstev. V kakšni višini ste izvedli projekte z evropskim denarjem? Sedanji mandat je bil glede izvedbe projektov lažji, saj ni bilo strahu, da bi bili ob pridobljena sredstva. Naš cilj je bil, da investicije prilagodimo razpoložljivim sredstvom in sproti poravnavamo obveznosti. Če tako razmišljaš, si že kar nazadnjaški in nisi več moderen. Ampak ljudje smo si pač različni, nekateri se pohvalijo, kaj »Potrebno bo prilagoditi zakonodajo, da se bodo ljudje lažje in brez zapletenih postopkov odločali in odpirali razne oblike gospodarskih subjektov in samozaposlova-nja. Mnogo jih je pahnila v propad plačilna nedisciplina, čeprav so svoje delo kvalitetno in vestno opravili.« vse so naredili, pa imajo hude finančne težave s poravnavanjem obveznosti. Jaz se pač rajši pohvalim, da smo naredili toliko, kot je bilo razpoložljivih sredstev, in storitve sproti poravnavali izvajalcem, zavedajoč se, da imajo tudi ti svoje obveznosti, ki jih morajo poravnati. Le na takšen način je krog lahko sklenjen in zadeve funkcionirajo. - Koliko projektov ste uspeli izvesti s pomočjo evropskih sredstev? Kandidirali smo za evropska sredstva za en projekt iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj in na štiri projekte iz naslova Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Ocenjujem, da bo skupni znesek investicij, ki smo jih izvedli z evropskimi sredstvi, znašal okrog 1,8 milijona evrov. Mogoče za nekoga malo, ampak projekte smo prilagajali razpoložljivemu lastnemu deležu in pa seveda razpisnim pogojem. - Občani navadno merijo uspešnost županov skozi izvedene investicije. Koliko investicij je občina izvedla v tem mandatu? Vedno poudarjam, da bi bil najbolj vesel, če bi lahko vse prihodke proračuna namenil izvedbi prepotrebnih investicij v občini. Smo pač takšni, da vidimo in menimo, da je le dobrina pridobljena skozi investicijo najpomembnejša. Pozabljamo pa, da obstajajo tudi druge naloge in potrebe, ki enako povzročajo stroške, ampak jih ljudje, ki nimajo takojšnje osebne koristi od nje, ne začutijo. »Naredili smo toliko, kot je bilo razpoložljivih sredstev, in storitve sproti poravnavali izvajalcem, zavedajoč se, da imajo tudi ti svoje obveznosti, ki jih morajo poravnati.« Še vedno nekje velja, da je okrog 70 odstotkov prihodkov proračuna potrebnega za tekoče stroške delovanja in opravljanja nalog občine. To ne pomeni za plače, ampak za delovanje šolske in predšolske vzgoje, socialnega varstva, delovanja dejavnosti društev ter vseh ostalih področij delovanja občine po splošni klasifikaciji. Investicij ne bom našteval vsako posebej. Investicijska dela so se izvajala na področju lokalnih cest, na stanovanjskem področju, komunalnem področju, potem so investicije na področju šolstva, sanacije po naravnih nesrečah. Mogoče kdaj težko razumemo terminologijo investicija, pod katero mnogokrat spadajo večja vzdrževalna dela, kot na primer sanacija strehe in podobno. Za vse investicije in vzdrževalna dela v zadnjem mandatnem obdobju je bilo porabljenih okrog tri milijone evrov. Pri vseh teh investicijah pa je bila udeležba lastnih sredstev, sredstev občin v skupnih projektih, sredstev proračuna RS, sredstev ministrstva za kmetijstvo in okolje in evropskih sredstev. - Imate v vaši občini trenutno kakšen projekt v izvedbi? V tem trenutku izvajamo projekt ureditev okolice občinske stavbe in preplastitev krajevne ceste. S tem projektom smo se že pred dvema letoma prijavili na ustrezen razpis, ampak je bil na takratnem razpisu zaradi predhodne porabe sredstev neizbran. Na ponovnem razpisu pa smo uspeli in dobili projekt odobren. Smo verjetno edini v Zgornji Savinjski dolini, ki 8 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Intervju, Iz občin smo imeli okrog občinske stavbe in kulturnega doma še makadamsko parkirišče. Cilji tega projekta so urediti globoko drenažo, fekal-no kanalizacijo, vodovod, strelovod, elektrifikacijo ter meteorno kanalizacijo in pridobiti urejena parkirišča. Tako želimo do konca junija ta projekt izgradnje zaključiti. Nekatere povezovalne poti, ki potekajo ob tem projektu, bomo izvedli v lastni režiji. Glede projektov občani pravijo, da, če se noben projekt ne izvaja, se nič ne dela, če pa se /' - \ »Zaskrbljujoč je podatek, da smo v naši občini na zadnjem mestu v državi glede rodnosti na število prebivalcev.« ._ kaj dela, se dela vse narobe. Tako smo župani pri izvedbi projektov velikokrat v nelagodnih položajih. Občani bi si največkrat želeli drugače izpeljane zadeve. Vemo, da nobena stvar ne more biti narejena tako, da bo vsakemu všeč, niti ni možno vsake želje upoštevati. Mnogokrat je zadeva tudi obratna, ljudje sodelujejo in so pripravljeni za izvedbo projekta marsikaj pomagati in sodelovati. Kot drugi projekt trenutno izvajamo ureditev dveh učilnic v podružnični osnovni šoli v Bočni. Z učilnicama bomo rešili problem pomanjkanja prostora v vrtcu. Tako bo ta objekt pridobil na podstrešju dva dodatna prostora in sanitarije. - Kako daleč ste z izvedbo projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja v Bočni? Projekt kanalizacije mora biti v letošnjem letu zaključen in gospodinjstva priključena na omrežje. V nasprotnem primeru to pomeni, da nismo dosegli ciljev projekta in bi se nam lahko zgodilo, da bo potrebno evropska sredstva vračati. Gospodinjstvom so bile v preteklem letu poslane odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Trenutno se ukvarjamo z nekaterimi, ki ( ~ \ »V letošnjem letu je osnovna šola na občino poslala nabor potreb v skupnem znesku preko 300 tisoč evrov. Nekatere so pereče, še posebej problematika s strehami.« V_-j teh obveznosti še niso poravnali. Če ne bo šlo drugače, bomo na podlagi odločbe morali komunalni prispevek izterjati. Gospodinjstva v postopku priključitve na Komunalo Gornji Grad naslovijo vlogo za soglasje za priključitev, pridobijo izvajalca in v skladu s soglasjem izvedejo priključitev. Trenutno je priključenih nekaj čez štirideset od sto gospodinjstev, po zadnjih informacijah stvari pozitivno napredujejo. - V osnovni šoli se ukvarjate s problematiko prostorske stiske in dotrajanosti objektov. Vemo tudi, da ste uspeli na razpisu za pridobitev del sredstev za izgradnjo vrtca in osnovne šole. Kako rešujete te probleme? Z izdelavo projektne dokumentacije smo pričeli že v času, ko še nismo bili zadolženi in ni- smo vedeli, kako se bodo zadeve s poroštvom občine izšle. Pri pripravi projekta smo iskali več variant ter poskušali najti najbolj ugodno in najcenejšo, ki bi ustrezala glede na prostorske normative. Vendar smo na nekaterih segmentih naleteli na ovire pri soglasodajalcih, zato smo morali v času projektiranja iskati vedno nove rešitve in nastal je projekt, kakršen je bil prijavljen na razpis. Druga neznanka pri pripravi tega projekta je bila, da v samem začetku ni bi znan delež so-financerskih sredstev. Zgodilo se je, da niti občina niti država ne razpolagata z razpoložljivimi sredstvi, ki so potrebna za izvedbo projekta. Sam sem večji zagovornik tega, da se poskuša že pri sami pripravi projekt tudi prilagajati glede na razpoložljiva sredstva, kar pomeni tudi manjši riziko pri njegovi izvedbi. To pa v tem primeru ni bilo mogoče. Je pa v letošnjem letu osnovna šola na občino poslala nabor potreb v skupnem znesku pre, - »Glede na splošno stanje v državi so tudi občine v nezavidljivem položaju. Podeželske občine postajajo trn v peti države. Čeprav so nekatere dosegle dobre napredke in so dobro delale, je nekaterih želja, da se ukinejo, brez jasnih načrtov, kakšna bo nadaljnja organiziranost.« *._ ko 300 tisoč evrov. Nekatere so pereče, še posebej problematika s strehami. Ker gre za večje vrednosti, bo potrebno določiti prioritete sanacij in potreb. Lahko povem, da, kolikor je v moči, sproti rešujemo težave. Je pa zaskrbljujoč podatek, da smo v naši občini na zadnjem mestu v državi glede rodnosti na število prebivalcev. - V občini se tudi nenehno soočate z naravnimi nesrečami? Skoraj na vsaki dve leti nas doleti kakšna naravna katastrofa, ki za sabo pusti takšne in drugačne posledice. Nekatere posledice smo uspešno odpravili. Za nekatere še pripravljamo projektno dokumentacijo in sanacijske elaborate. Nekateri projekti so v čakalni vrsti za držav- na sredstva, saj vrednostno niso mali. Vrednost treh največjih projektov znaša skoraj 700 tisoč evrov, poleg teh je še nekaj enostavnejših manjše vrednosti. Upam, da se bo stanje v državi normaliziralo, da se bodo problemi na nek kontinuiran način reševali tudi v prihodnje. - Kaj čaka občine ob vse manjših prihodkih s strani države? Glede na splošno stanje v državi so tudi občine v nezavidljivem položaju. Podeželske občine postajajo trn v peti države. Čeprav so nekatere dosegle dobre napredke in so dobro delale, je nekaterih želja, da se ukinejo, brez jasnih načrtov, kakšna bo nadaljnja organiziranost. Ne glede na to, kaj bo z malimi občinami, bodo potrebe, težave in izzivi na podeželju ostali enaki. - Občina Gornji Grad nima večjih podjetij, v stečaj je šlo edino večje podjetje Smreka, ostaja nekaj zasebnikov. Občutite to tudi na občinskem proračunu? Gospodarska situacija je prinesla, da so se marsikje zrušili temelji podjetij, ki so dajali ljudem kruh več desetletij. Postaviti bo potrebno nove temelje in poiskati nove izdelke. Potrebno bo prilagoditi zakonodajo, da se bodo ljudje lažje in brez zapletenih postopkov odločali in odpirali razne oblike gospodarskih subjektov in samozaposlovanja. Mnogo jih je pahnila v propad plačilna nedisciplina, čeprav so svoje delo kvalitetno in vestno opravili. Verjetno ni prav, da so mnogi na ta način ostali brez svojega lastnega premoženja. Dokler ne bo stabilizacije na gospodarskem in negospodarskem področju, bo okrnjeno zagotavljanje skupnih dobrin, katere se državljanom in občanom zagotavljajo neposredno preko državnih in lokalnih institucij. Občinski proračun je vedno bolj obremenjen z doplačili domov starejših, prošnjami za izredno pomoč, kar kaže slabo socialno sliko v državi. Je pa pozitivno, da na področju brezposelnosti ne izstopamo, ampak smo med občinami v slovenskem povprečju. Pogovarjala se je Štefka Sem OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Imenovali začasni odbor za izvedbo občinskega praznovanja Na majski seji je rečiški občinski svet obravnaval predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede oblikovanja začasnega odbora, ki bo pripravil vsebino, koordiniral in bdel nad izvedbo letošnjega občinskega praznovanja. Občinski svet je soglasno potrdil omenjeni odbor. V to začasno telo občinskega sveta so bili imenovani Polonca Kolenc Ozimic, ki bo odbo- ru tudi predsedovala, Anton Strnišnik, Franjo Pu-kart, Siniša Todorovic in Jože Skončnik. Praznovanje bodo v občini Rečica ob Savinji pričeli že to soboto, 7. julija, z nočnim gasilskim tekmovanjem. Različni dogodki za vsakogar se bodo odvijali vse do 5. julija, torej kar ves mesec. Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj bo 17. junija. Marija Lebar 9 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Gospodarstvo 20 LET ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE Nagradili najskrbnejše lastnike gozdov, najprizadevnejšega gozdarja in ustanove, s katerimi dobro sodelujejo Na osrednji prireditvi ob tednu gozdov, ki je bila v četrtek, 29. maja, v nazarskem kulturnem domu, so organizatorji, gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) pripravili pester program. Poleg predstavitve dela dvajsetih let so pripravili javni posvet, na katerem so številni govorci spregovorili o sodelovanju z zavodom in o pomenu gozda, podelili so nagrade najbolj skrbnim lastnikom gozdov, najprizadevnejšemu gozdarju ter priznanja ustanovam, s katerimi gozdarji uspešno sodelujejo. Kulturni program so prispe- stniki gozdov, lokalnimi skupnostmi, šolami ter številnimi drugimi institucijami, katerim se ob tej priložnosti zahvaljujemo.« Izpostavil je vse več naravnih nesreč, ki prizadenejo gozd, in propad lesno predelovalne industrije. NAJBOLJ SKRBNI LASTNIKI GOZDOV Tako skrbno, kot nagrajeni lastniki gozdov skrbijo zanje, tudi gozdarji izbirajo te lastnike. Letos so si nazive najbolj skrbnih lastnikov prislužili štirje. V krajevni enoti Luče in re-virni pisarni Ljubno so bili enotni, da Priznanje za najprizadevnejšega gozdarja sta Alešu Ocvirku (levo) podelila Toni Breznik (desno) in Andrej Presečnik. (Foto: Štefka Sem) vali nazarski osnovnošolci, pogostitev pa so v znamenju gozda in gozdnih dobrin pripravili ponudniki z nazarske tržnice. GOZDARJI PONOSNI NA GOZD Vodja nazarske območne enote Toni Breznik le-to vodi že vseh 20 let. Ob njeni predstavitvi je na kratko povzel delo, uspehe in težave tega obdobja. »Dobro je, da smo kljub zmanjšanju kadrov in vse večjemu obsegu birokracije ohranili naše gozdove takšne, kot smo jih prejeli v upravljanje. Še več, ponosni smo, da smo jih izboljšali in smo po gozdovih znani izven meja. Letošnji slogan Skupaj za gozd je pomemben, saj je za dobro gospodarjenje potrebno dobro sodelovanje tako med gozdarji kot z la- cenijo tako dobre gospodarje kot ustanove in organizacije, ki z gozdarji dobro sodelujejo. Za intenzivno in plodno sodelovanje s to enoto ZGS so prejeli priznanja Center Rinka, območno združenje upravljavcev lovišč, Savinjsko gozdar- zej. Beseda je pripadla tudi Dominiku Oblaku, v imenu 19 lovskih družin s tega območja je spregovoril Alojz Vrtačnik, o varnosti v gozdu in nevarnostih požarov pa je govoril poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric. Najbolj skrbni lastniki gozdov (od desne) Branko Zamernik, Janez Krivec, Janez Cokan in Dominik Oblak, ki je bil izbran še za najskrbnejšega lastnika v gozdnogospodarskem območju Nazarje. (Foto: Štefka Sem) si ta naziv zasluži Branko Zamernik, po domače Robnik iz Robanovega kota, katerega gozdovi segajo v obe enoti. V krajevni enoti Gornji Grad je bil izbran Janez Krivec, p. d. Brčun iz Rovta pod Menino. V krajevni enoti Šoštanj so izbrali Janeza Coka-na iz Podkraja pri Velenju, v isti enoti, revirni pisarni Nazarje pa Dominika Oblaka, p. d. Hribrnika iz Lepe Njive. Slednji je bil izbran še za najskrb-nejšega lastnika v gozdnogospodarskem območju Nazarje. Priznanje za najprizadevnejšega gozdarja je letos pripadlo vodji krajevne enote Šoštanj Alešu Ocvirku. DOBRO SODELOVANJE Z DRUGIMI V nazarski območni enoti ZGS po besedah vodje Tonija Breznika sko društvo Nazarje, Savinjske novice in občine s sedežem znotraj nazarske območne enote ZGS. GOVORNIKI Z RAZNIH PODROČIJ V javni razpravi o pomenu gozda, sodelovanju z gozdarji in predvsem o dosežkih in težavah na tem področju so spregovorili predstav- Ravnateljica Vesna Lešnik je prestavila dobro sodelovanje na-zarske osnovne šole z gozdarji, Lojze Gluk pa je omenil tesno povezanost Savinjskega gozdarskega društva z zavodom. Uspešno delo zavoda je povzel Andrej Presečnik, predsednik sveta OE Nazarje. Zaključna misel je pripa- Teden pestrega dogajanja Poleg osrednje prireditve so gozdarji pripravili še veliko drugih dogodkov. Odprtje razstave slik prof. dr. Boštjana Koširja Gozdne ekspresije, sprehod do Hribrske oziroma Solčavske tise, organizirano vodenje po učnih poteh za šole ter predstavitev pomena in namena od-kazila lesa v okviru Festivala gorskega lesa v Solčavi. Gozdarji so tudi letos izbrali drevo leta. To je postala smreka, ki ni le pomemben del naših gozdov, ampak je tudi zdravilna drevesna vrsta. niki ustanov in organizacij, tesno povezanih z gozdarstvom. Med govorniki so svoje misli na to temo in seveda čestitke gozdarjem ob njihovem praznovanju podali na-zarska županja Majda Podkrižnik, podpredsednik Društva lastnikov gozdov Šaleške doline Janez Ma- dla vodji enote Toniju Brezniku, ki je predstavil praznovanje tedna gozdov ob jubileju. Izpostavil je pomen sodelovanja za dobre rezultate dela ter hkrati čestital občinam, ki so se prav tako v večini ustanovile leta 1994. Štefka Sem 10 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Organizacije, Gospodarstvo ZDRUŽENJE LUČ Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo Alojz Selišnik: »Še naprej se bomo zavzemali za dialog.« (Foto: Marija Lebar) Nedavno so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani Združenja za trajnostni razvoj Luč. Pregledali so svoje delovanje v lanskem letu in bili z aktivnostmi zadovoljni, manj pa z odzivnostjo domače občine na pobude, ki jih je združenje Luč dajalo čez leto. Na srečanju so si zadali obsežen načrt delovanja za naprej. POSVET O OBVOZNICI V LUČAH Predsednik združenja Alojz Selišnik je povedal, da so lani pripravili dve lepo obiskani predavanji na temo lesa in vzdržnega razvoja na primeru Pohorja. Sodelovali so na Lučkem dnevu s prikazom alternativnih prevoznih sredstev, s kolesi pa so se podali na pot po avstrij-sko-koroških cestah. Dali so pobudo, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor organiziralo posvet o obvoznici v Lučah. »Posvet je bil odmeven, povedali smo naša mnenja in ministra seznanili s pomanjkljivimi in nesmi- selnimi ukrepi, ki jih predlagajo v državnem prostorskem načrtu za Luče. Povabljen je bil tudi župan, a se posveta ni udeležil,« je povedal Selišnik. Naštel je več aktivnosti v zvezi z obvoznico, proti gradnji katere so v združenju. Tako so o svojih argumentih proti gradnji in proti posledični degradaciji kmetijskih zemljišč na njihovo pobudo poročali številni slovenski mediji. O tej temi so spregovorili tudi na tokratnem srečanju, saj so prepričani, da Luče obvoznice ne potrebujejo. PREMALO SODELOVANJA NA PODROČJU TURIZMA V razpravi so se zavzeli za so-naravno ukrepanje v prostoru, za kar po njihovem na Občini Luče ni posluha. Delovni predsednik Tomaž Marolt je dejal, da se morajo posvetiti tudi drugim temam, ne le umestitvi obvoznice. Člane združenja moti, so povedali, da se pri delih, ki jih izvaja občina, ne uporablja lesa in avtohtonih materialov, na primer kamna. Martina Breznik je dodala, da je premalo sodelovanja med občinami na področju turizma, ki ni na zavidljivi ravni. Toni Breznik je menil, da bi bile Luče lahko odskočna deska za turiste, ki obiskujejo Logarsko dolino. Tukaj bi jim med drugim nudili alternativne prevoze do tja. Sprejeli so sklep, da na občino podajo pobudo o pripravi okrogle mize na temo turizma. Še naprej se bodo zavzemali, da bi okolje v domači občini ohranili za zanamce čim bolj neokrnjeno, sicer ti nimajo prihodnosti. V ta namen bodo spremljali vse ukrepe na področju prostorskega načrtovanja v občini. Marija Lebar obisk predstavnikov Gasilske zveze Slovenije Vodstvo podjetja BSH Hišni aparati Nazarje z gasilskim vodstvom (Fotodokumentacija GZ ZSD) BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Delovni V največjem zgornjesavinjskem podjetju BSH Hišni aparati Nazarje precejšnjo pozornost namenjajo varnosti, tudi gasilstvu. V tem okviru so podjetje nedavno obiskali predstavniki Gasilske zveze Slovenije (GZS) in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD). Pogovori so tekli o sodelovanju na področju izobraževanja članov gasilske enote BSH. Poveljnika GZS Francija Petka in strokovno sodelavko pri GZS za področje izobraževanja Simono Oblak - Zorko so na obisku v podjetju spremljali še poveljnik zgor-njesavinjske gasilske zveze Slavko Bric, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Velenje Boris Bri-novšek in poveljnik občinskega poveljstva občine Nazarje Miran Krefl. PREDSTAVITEV PODJETJA, GASILSKE ENOTE IN CZ Slavko Bric je o srečanju pove- dal: »Namen tega obiska je bil, da bi se odgovorni v podjetju BSH, ki skrbijo za požarno varnost, z GZS in GZ ZSD dogovorili o čim boljšem sodelovanju pri izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, ki so vključeni v gasilsko enoto v podjetju BSH, poleg tega pa so tudi člani operativnih enot v matič- nih gasilskih društvih.« Gostom je bilo predstavljeno podjetje, kjer je zaposlenih preko 1.300 delavcev. Predstavljeno jim je bilo tudi delovanje in opremljanje gasilske enote in civilne zaščite (CZ) v podjetju ter potrebe po usposabljanju, ki naj bi potekalo preko matičnih PGD in GZ ZSD. Nad pristopom, kot ga imajo v podjetju BSH do požarne varnosti, sta bila predstavnika GZS navdušena in zadovoljna. Obljubila sta vso podporo pri izobraževanju in usposabljanju gasilskega kadra v podjetju. POHVALE PO SESTANKU Po sestanku je sledil ogled proizvodnje in prostorov gasilskega orodišča, kjer ima gasilska enota BSH shranjeno opremo za prvo posredovanje v primeru nastanka požara ali kakšne druge nesreče. Tudi s temi zelo urejenimi prostori so bili udeleženci sestanka zadovoljni. Poveljnik GZS Franci Petek je pohvalil pristop podjetja BSH k požarni varnosti in izrazil željo, da bi se po tovrstnih aktivnostih zgledovala tudi druga podjetja v Sloveniji. Marija Lebar 11 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Zgodovina in narodopisje Godci skrbeli za veselje (4) Piše: Aleksander Videčnik KAKO JE BILO V SOLČAVSKEM KONCU Potek solčavske ohceti je obsežno in natančno opisal Jože Lekše, sicer Mozirjan, ki je delal v Solčavi kot učitelj. Popis je nastal leta 1922. Tudi sicer je bil Lekše znan zapisovalcev narodopisnih vsebin v Zgornji Savinjski dolini. Ko je poučeval na srednji ekonomski šoli v Celju, sem ga obiskal in dobil omenjeni popis. Ta se sedaj nahaja v mojem fondu arhiva Knjižnice Mozirje. Ta zapis navajam v krajši obliki v tem prispevku. V solčavskem predelu rečejo družici svat'vinja, camar je lahko eden od starešin, ki ima povsem enake naloge kot v drugih predelih doline. V Solčavi so poznali moža (priči), dva družca in dve družici ter camarja. V omenjenem koncu mora biti svat'vinja starejša, že omožena ženska, medtem ko je v drugih okoljih družica dosledno neporočeno dekle. Razlike so tudi opazne v sprevodu, ki krene k poroki v cerkev. Tako je na solčavskem spredaj godec, sledita moža, camar in ženin, nato oba družca, svat'vinja in nevesta, obe družici, potem svatje v dvoje in nato žene svatov tudi v dvoje. V takem vrstnem redu gredo tudi iz cerkve. Lahko torej sklepamo, da so se prvič zbrali svatje po cerkvenem obredu v gostilni, kjer ima starešina (besednik) lep govor. Ta ni veljal, če ni bilo slišati ihte-nja in videti solza v očeh. Po opravljeni poroki gredo vsi svatje iz cerkve, ženin in nevesta pa še malo pomolita. Običaj šranganja so tudi tod poznali. Včasih je bilo pogosto, da so nevesto ugrabili in potem zahtevali odkupnino. Povsem razumljivo je, da so vse obrede opravili kar v Solčavi, ker so pač domovi zelo oddaljeni, zato je bilo dosti svatb kar v dolini. Prvi ples je v osmici, to narišejo na tla sobe, kjer je svatba. Plešejo le ženin in nevesta, camar in svatinja ter oba družca in družici, ostali svatje se umaknejo k steni. Camar vrže godcem goldinar, vzame klobuk z glave, na njem sta dva šopka s pol metra dolgim belim trakom, z njima napravi po podu znamenje križa in zapoje: »Zdaj bomo začeli v imenu Boga, Očeta in Sina in svet'ga Duha. Njemu sledijo ostali že omenjeni, ob vsakem začetku plesa vrže moški iz para goldinar godcem in zapoje zdravico. Plesu po osmici rečejo, »da plešejo po krivi viži«. Ko je ohceti konec, sledi rajt'nga. Vsak izmed svatov plača enak delež, le camar in obe družici plačata goldinar več. Prej še sledi baranta- nje starešin s camarjem za vino, ki so ga bili ob plačilu deležni svatje, nato pa pobiranje denarja. Tudi v solčavskem predelu poznajo ponovitev »male« ohceti čez sedem dni, le da ne rečejo temu jesih, ampak umivalca. Na to prireditev vabi spet camar, ki mora preskrbeti tudi za dobro zabavo. Tudi na umivalci so imeli glavno besedo godci z raznimi poljudnimi šalami in zdravicami. NEKAJ PRIMERJAV Z DRUGIMI KONCI DOLINE Bilo je kar nekaj različic v običajih in poteku ohceti. Malo pozornosti bomo posvetili še razlikam v okolici Ljubnega, Mozirja in še kje. Ne le da so razlike v samem poteku, tudi v izrazju so zelo pestre. Tako je drugje vloga camarja veliko bolj zahtevna, saj so vse priprave izključno njegova skrb. On naprosi godce, kuharice in strežno osebje, seveda pa celo prireditev tudi osebno vodi. Ob njem je družica, ki ji ponekod pra- vijo kranclovka, saj nosi ves čas svatbe venček (krancelj), torej edina poleg neveste, vse do trenutka, ko camar napove, da bodo »krancelj dol plesali«. Ponekod so uporabili tudi besedo rajali. Običajno sta starešini oba očeta mladega para, vendar je še pomembna mati neveste, ki je ponekod imenovana star'šnela, v gornjem delu doline pa tudi mat' ta š'roka. Star'šnela odpre ples s camarjem kot neke vrste predstavnica neveste. Mati ženina pa ima dolžnost, da pri prihodu neveste na ženinov dom preda ta mladi ključe in pogačo, to opravi kar na pragu hiše. V mozirskem koncu rečejo obračunu larma in ne rajt'nga. V največ primerih določijo delež vsakega svata in ga tudi poberejo. Približno tako je tudi v okolici Ljubnega. Besedo krancelj izgovarjajo po večini kot krencl. Današnji čas je seveda prinesel marsikaj tujega namesto domačih navad in običajev. Tako pač tone v pozabo staro proslavljanje družinskih praznikov. Prav pa je, da vsaj v spominu ohranimo pestro in lepo praznovanje naših prednikov. KATERE VIŽE SO IGRALI GODCI? Nekaj imen imamo ohranjenih. Ojsterčan -valček, Koroški valcer, Herkules - valček, Plesal-čica - polka, Bledi mesec - valček, Popotna -polka, Ktajčmajster - polka, Na planincah son-čece sije - valček, Videl sem jelena - polka, Sneženi valček, Tirolska polka, Marijin valček, Ra-decki valček, Bunepetrus polka, Dunardu - valček, Vilminova polka, Čast radosti - valček, Mladi vojaki - marš, Donaveln - valček, Savski valovi - valček, Čez hribe in doline - polka, Triglav -marš, Teče vodica - polka, Terezin valček, Žida-na marela - polka. Tamburaši pa so igrali tako imenovane komade. Malo jesti - valček, Kapus - polka, Preso -galop, Repa - tango, Žganci - štajriš, Begunci - vesela koračnica, Kolerada - valček, Polenta - vsa sila. Navedena imena izvirajo iz okolice Kokarij. Imamo podatke o programu nazarskega godalnega sestava, ki je na neki veselici igral tele komade (bili so napovedani): Veseli kmet - koračnica, Jesenski manever - valček, Doj-čamrajster - koračnica, Južne cvetlice - valček, Domovinska - mazurka, Ne pozabi me -polka, Fonograf - valček, Avtomobil - galop. Prireditev je bila pri Bohaču leta 1909. Očitno je, da je orkester igral po notah, saj so nekateri komadi povsem pravilno naslovljeni (kot na notah). i * - * . « P I & * } % V> V V; ' ^ | J .1. ■ * . . ' Gornjegrajski glasbeni sestav, ki ga je vodil znani samouk Anton Jamnik, na sliki prvi z leve. Njemu sledijo Franc Pustoslemšek - Rogačnik, Jenžek, Konrad Žehel - Ermenc, Anton Maechtig - Mehtikov in Jakob Maechtig. Slika je bila posneta pred prvo svetovno vojno. 12 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Gospodarstvo DAN PODJETJA BIOMASA V NAZARJAH Odprtje največjega biomasnega centra pri nas pospremili številni obiskovalci Zadnji majski dan je v nazarski industrijski coni potekala otvoritev novega Biomasi-nega biomasnega centra (BBC) Nazarje. Namenu ga je predal direktor podjetja Biomasa Rok Suhodolnik v družbi ekipe zaposlenih in izvajalcev, ki so pomagali pri urejanju centra. »Ideja o uporabi lesne biomase za kurjavo je nastala pred desetimi leti na domači visokogorski kmetiji,« je v nagovoru povedal Suhodolnik. Od skromnih začetkov, a z veliko dobrimi idejami in trdim delom je šel dalje v tej smeri, zaključek teh idej pa se je uresničil ob odprtju največjega biomasnega centra v Sloveniji. PREDELAVA LESA V ENERGETSKE NAMENE Dan odprtih vrat je privabil veliko število obiskovalcev. To je bila priložnost za ogled centra v Nazarjah, kjer ima podjetje v lasti slabih 50.000 kvadratnih metrov industrijske cone, od tega je dobrih 7.000 kvadratnih metrov pokritih površin. Glavna dejavnost je predelava lesa za energetske namene. V podjetju imajo največji mobilni sekalnik v tem delu Evrope, z zmogljivostjo preko 100 ton sekancev na uro. Poleg omenjenega sekalnika imajo v podjetju še dva, zmogljivosti približno 40 ton sekancev na uro. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi kotle na sekance, pelete in drva partnerskega podjetja Frolling, za katerega so generalni zastopnik v Sloveniji. CELOSTNA IZRABA LESNE BIOMASE V Biomasnem centru Nazarje se v praksi kaže uspešno povezan koncept celostne izra- Direktor podjetja Biomasa Rok Suhodolnik je ob pomoči izvajalcev del v biomasnem centru le-tega predal namenu. (Foto: Štefka Sem) be lesne biomase v energetske namene. Trije zmogljivi sekalniki skrbijo, da letno proizvedejo do 170.000 nasutih kubičnih metrov sekan-cev, ki so zračno sušeni. Ločeni skladišči sušenih in svežih sekancev dopolnjuje sistem štirih kogeneracij na lesni plin, veriga pa se nadaljuje s sušilnico sekancev in žagovine, ki omogoča proizvodnjo do 80.000 nasutih kubičnih metrov tehnično sušenih sekancev letno ter je sklenjena s peletirko zmogljivosti 1,5 tone na uro in letno proizvodnjo približno 10.000 ton pelet. Na Obiskovalci so si lahko ogledali tako nove kotle kot predhodnico moderne kogeneracije na lesni plin. (Foto: Štefka Sem) ta način ob učinkoviti soproizvodnji sistem električno energijo pošilja v omrežje, toploto pa skozi celo leto učinkovito izkorišča za sušenje lesne biomase. ZA USPEH ZASLUŽNA »ZELENA« EKIPA O lesni biomasi so v uvodnem delu spregovorili gostje podjetja Biomasa dr. Peter Pri-slan z Gozdarskega inštituta Slovenije, direktor Energetike Šentrupert Uroš Pikl, mag. Janez Grošelj s Petrola in prof. dr. Peter Novak, nekdanji dekan visoke šole za tehnologije in sisteme. Besedo je dobil tudi tehnični direktor podjetja Biomasa David Špeh, na odru pa so se zbrali vsi zaposleni, velika »zelena« ekipa, brez katere po besedah Suhodolnika ne bi dosegli tega, kar so ustvarili v Nazarjah. »Dobri sodelavci so ključ do uspeha,« je poudaril in dodal, da v podjetju delajo celovito. Strankam nudijo projektiranje, dobavo, montažo, izvedbo, servis, upravljanje sistemov ter dobavo lesnih goriv. DVA OBISKOVALCA PREJELA KOTLA Dogodek so s prepevanjem slovenske pesmi popestrili člani okteta Žetev, pri katerem nastopa tudi Rok Suhodolnik. Niti govorništva je imel v rokah Franci Podbrežnik - Solčavski, za popoldansko zabavo pa so skrbeli člani ansambla Golte. Dva srečneža sta z dogodka odšla domov tako rekoč na toplo, saj sta prejela kotel na drva in kotel na pelete. Štefka Sem Savinjske novicešt. 24, 13. junij 2014 13 Oglasi Eepin d.o.o. Celjska cesta 49,3212 Vojnik PRODAJA VOZIL IN CENTER ZA POSLOVNE UPORABNIKE: TejaCvaiite T: 03 eza 0153 11 M: 051?™ | Eiteiajcvahte&epiiui SERVIS: Robert Dobnik T: 03 828 0150 ' M: 070 533500 " E: rabert.ctobnik:3lcepin.5i Tomaž Mramor fjj3B280m M: Q51247838 Blaž Cepin T: 03 828 0150 M; 051323399 E: biaziuepiiui ODPIRALNI CAS: ponedeijek-petek: 08.00-17,00 sobota: 08.00-12.00 CEPIN - vaš Fordov trgovec v Savinjski regiji Go Further AVTOKLEPARSTVO, AVTOLiČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV D^MHEaSEnSMii] piM (^"¿SS« Gostilna PETRIN LJUBKO Dai a IVI ufk o./eL 839-40-10 vas vabi vsak darrrazen ob torkih. I 14 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 Ljudje in dogodki, Kotiček za voznike DOBRODELNI KONCERT ZA DRUŽINI ZAVOLOVSEK IN SULJANOVIC Za družini zbrali dobra dva Zadnjo majsko nedeljo je bilo travnato igrišče v Gornjem Gradu prizorišče dobrodelnega koncerta na prostem za družini Zavolovšek in Su-Ijanovič iz Krope, ki jima je v minulem mesecu ogenj zelo poškodoval hišo. Izkupiček koncerta je znašal 2.025 evrov in ga bosta družini prejeli za odpravo posledic požara. Koncert sta v okviru otvoritve tematskih poti organizirali Občina, Turistično društvo in Osnovna šola Gornji Grad. Številni glasbeniki so se odzvali povabilu in se odpovedali honorarju za nastop. Zaigrali so ansambel Golte, Mika nas, Mladi gamsi, Me tri do polnoči, družina Zavolovšek, Primož Zvir z orkestrom, Duo opala, Amadea Begovič in Tim Klinc, družbo pa sta jima delala DJ Fupi in Jernej. Dogodek je privabil precej ljudi, ki so z delom ali prispevki pomagali družinama. Ob prijetni glasbi so se obiskovalci na igrišču tudi zavrteli. Organizatorji so veseli, da ljudje na tak ali drugačen način vedno pomagajo drugim in da čut za solidarnost še živi, in so hvaležni vsem, ki so pomagali pri sami prireditvi tako z nastopi ali prostovoljnim delom kot tudi finančno. Štefka Sem tisočaka Med številnimi glasbeniki, ki so se odrekli honorarju, je nastopil tudi Primož Zvir z orkestrom. (Foto: Štefka Sem) INOVATIVNE TEHNOLOGIJE Nissan razvil prototip prvega »samočistilnega« avtomobila Pranje avtomobila je za marsikaterega voznika oziroma lastnika »nujno zlo«, ki je obenem tudi relativno drago. Za rešitev te težave je Nissan začel s testiranji ino-vativne tehnologije barve, ki odbija blato, dež in vsakdanjo umazanijo, zaradi česar voznikom morda nikoli več ne bo treba čistiti svojih avtomobilov. Posebej zasnovano barvo, ki odbija vodo in olja, testirajo na novem modelu Nissanovega avtomobila note. Z ustvarjenjem zaščitnega sloja zraka med barvo in okoljem se učinkovito prepreči zasta-janje vode in snovi s cestišča, ki sicer puščajo sledove umazanije na površini avtomobila. Doslej se je premaz, ki ga trži in prodaja podjetje UltraTech International, dobro izkazal v običajnih situacijah, kot so dež, pršenje, zmrzal, sodra in stoječa voda. Čeprav trenutno še ni načrtov, da bi tehnologijo pri omenjenem mode- Nissan testira inovativno tehnologijo barve, ki odbija blato, dež in vsakdanjo umazanijo. (Fotodokumentacija Nissan) lu Nissan uporabljal v serijski pro- su, opozorilo pred vozili v mrtvem izvodnji, bodo še naprej preučevali tehnologijo premaza kot možnost uporabe v prihodnosti. Novi nissan note je sicer opremljen s precej inovativne tehnologije, ki naredi vožnjo varnejšo. To so sistemi za opozorilo pred nenamerno spremembo voznega pa- kotu in zaznavanje premikajočih se predmetov. Ta edinstveni paket dopolnjuje tehnologija 360-sto-pinjskega zaslona za nadzor okolice, ki se zanaša na edinstveno sa-močistilno kamero na zadku vozila. Le-ta uporablja vodo in stisnjen zrak ter tako samodejno vzdržu- je lečo kamere čisto ter zagotavlja, da varnostni senzorji delujejo v vseh pogojih. Nissan predstavlja eno najbolj prepoznavnih avtomobilskih znamk v Evropi. Lansko leto je bilo v Nissanovih tovarnah v Veliki Britaniji, Španiji in Rusiji izdelanih več kot 635 tisoč vozil, vključno z modelom LEAF, ki je trenutno najbolj priljubljen električni avto na svetu. Kot kažejo ankete, s svojimi zmogljivostmi zadovoljuje 97 odstotkov kupcev, skoraj toliko pa bi ga priporočilo svojim prijateljem. Franci Kotnik RINEK Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica. Beverly Sills I Savinjske novicešt. 23, 6. junij 2014 15 Kultura, Ljudje in dogodki RAZSTAVA LESENIH SKLED JOŽETA STRMCNIKA SLANGERJA V CENTRU RINKA Gorska roža iz lesa s Solčavskega V okviru 2. Festivala gorskega lesa so 23. maja v Centru Rinka pripravili razstavo lesenih skled Jožeta Strmčnika - Šlangerja pod naslovom Gorska roža. S kulturnim programom je dogodek obogatil citrar Oskar Urban, o ustvarjalcu pa je spregovoril direktor centra Marko Slapnik. Slapnik je izpostavil, da je Lučana, ki je samouk, na pot ustvarjanja zvabila želja po kreiranju in občutek za estetiko ter linijo. Material, ki ga oblikuje, je les. Slednjega si je Šlanger izbral zato, ker je živ, topel in skrivnosten, v svoji strukturi pa pokaže vso svojo preteklost. Ustvarjalčevi izdelki so po Slapnikovih bese- dah samosvoji, unikatni in dodelani do zadnje podrobnosti, toda v svojem bistvu preprosti in naravni. »Strmčnik se ravna po svojem občutku, črpa iz narave in sebe. Vse to daje neverjetne rezultate,« je povedal Slapnik. O razstavljenih eksponatih je spregovoril avtor sam. Poudaril je, da so izdelki narejeni iz lesa, ki ga je našel prav na Solčavskem. Iz stare jablane, ki je rasla pred osnovno šolo in so po njej trgali hlače številni osnovnošolci, iz stare klopi, na kateri so sedele mnoge generacije, so nastale sklede, oblikovane v rože različnih oblik. Marija Šukalo Sklede, ki so narejene iz solčavskega lesa, so si obiskovalci z zanimanjem ogledali. (Foto: Marija Šukalo) LJUBIJA Ob kaktusih in paradižnikih še gobe Mladega absolventa Višje strokovne šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Jerneja Mazeja iz Gneča, so bralci Savinjskih novic že spoznali kot vrtnarskega mentorja, predavatelja in predsednika društva Učni sadovnjak. Ob letošnji vzgoji sadik več kot dvesto vrst paradižnikov na mali kmetiji se je lotil še gojenja gob; bukovega ostrigarja ter šitake na hrastovih deblih. Obiskovalcem je pred dnevi navdušen pokazal vrečko micelija ter nekaj vreč z bogatim prirastkom ostrigarjev. Jernej je prepričan, da bo za takšno vzgojo navdušil še več svojih znancev in prijateljev, hkrati pa meni, da bo letos dobra gobarska letina tudi v gozdovih, saj je »nekaj v zraku«, kar spodbuja tako hitro rast gob v njegovem »poskusnem laboratoriju«. Jože Miklavc Jernej Mazej že pobira prve uspehe svojega strokovnega dela. (Foto: Jože Miklavc) I 16 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 MOJE ŽIVLJENJE Z ALMO KARLIN Zgodovinska pripoved o življenju dveh žensk Monodrama Moje življenje z Almo Karlin v izvedbi Barbare Vidovič je v soboto, 17. maja, gostovala na odru kulturnega doma v Gornjem Gradu. Govori o dveh velikih ženskah, dveh velikih Celjankah, Almi Karlin skozi oči Thee Schreiber Gammelin. Gammelinova se je pred drugo svetovno vojno preselila v Celje k pisateljici, popotnici in po-liglotki, predvsem pa veliki prijateljici Almi Maxi-miliani Karlin, kjer je ostala vse do svoje smrti. V Barbara Vidovič je pripovedovala življenjsko zgodbo Alme Karlin skozi oči njene prijateljice Thee Scheiber Gammelin. (Foto: Štefka Sem) monodrami so obiskovalci predstave skozi njeno pripoved izvedeli vse o njenem življenju, kot tudi o življenju Karlinove, o njenih evropskih predavanjih, o popotovanju po svetu, o njenem življenju pred, med in po drugi svetovni vojni, o sodelovanju z NOB, o Almini smrti in Theinem ustvarjanju, delu in življenju v Celju. Alma Karlin je bila ženska z neverjetnim pogumom, saj je sama prepotovala svet. Tekoče je govorila deset jezikov, bila je dopisnica kar 23 svetovnih časopisov, pisateljica in slikarka, ki pa je bila prezrta ravno zato, ker je pisala v nemškem jeziku. Štefka Sem Organizacije, Iz občin, Ljudje in dogodki POSVET GASILCEV SAVINJSKO-SALESKE REGIJE Srečanje s poveljnikom slovenskih gasilcev dalo številne odgovore Sredi maja je v Žalcu potekal strokovni posvet gasilskih društev in zvez Savinjsko-šaleške regije z vodstvom Gasilske zveze Slovenije. Predvideno je bilo, da na posvet prideta poveljnik zveze Franci Petek in predsednik Jošt Jakša, a je bil slednji nepričakovano zadržan. Posvet, ki je odgovoril na številne dileme v gasilstvu, je vodil predsednik regijskega sveta Janko Žuntar. Na srečanje so bili vabljeni predsedniki in poveljniki tukajšnjih gasilskih zvez in društev, poveljniki občinskih poveljstev, predsedniki komisij in nadzornih odborov v gasilskih društvih, skupaj kar 80 udeležencev. Pridružil se jim je in jih nagovoril tudi župan občine Žalec Janko Kos, ki je udeležence pozdravil v imenu 16 županov, kolikor je občin na področju regije. V razgovoru s Francijem Petkom so gasilci postavili številna vpraša- Poveljnik GZS Franci Petek (v sredini) predsednik regijskega nja, povezana z njihovim delovanjem. Tako je zlasti pereč neurejen status prostovoljnih gasilcev. Prisotne je zanimalo, kdaj se bodo uredile razmere glede možnosti usposabljanj v učnem centru na Igu, kjer člani društev ne pridejo na vrsto tudi po več let. Petek je povedal, da bo potrebna drugačna organiziranost in usta- , poveljnik regije Franci Rančigaj in sveta Janko Žuntar novitev regijskih vadbenih poligonov. Gasilci so podali pobudo, da bi jim država vračala trošarine na gorivo, izrazili so željo po sofinanciranju in poenotenju stroškov zdravstvenih pregledov za operativne člane, ki se po Sloveniji precej razlikujejo. Govorili so o zagotavljanju ustrezne gasilske opreme v skladu s kategorizacijo društev in o novih delovnih oblekah, ki so na vidiku. Udeleženci so izpostavili odnose s Sazasom in Zavodom IPF glede plačil avtorskih pravic od glasbe ob organizaciji prireditev. Eno od društev je lani namreč od združenja Sazas za organizacijo prireditve prejelo račun za skoraj 400 evrov. Podano je bilo pojasnilo v zvezi z dobrodelnimi akcijami, ki so se in se še izvajajo po Sloveniji za gasilce. Iz teh sredstev bo kupljena izključno oprema za gasilska društva. Janko Žuntar je dogodek zaključil z ugotovitvijo, da je bilo srečanje zelo konstruktivno in da so prisotni dobili mnoge konkretne odgovore. Po mnenju prisotnih je tak način komuniciranja z vodstvom krovne gasilske organizacije najboljši način stikov in reševanj vprašanj gasilcev na terenu. Marija Lebar GLEDALIŠKA SKUPINA OŠ LJUBNO Prejeli srebrno priznanje na regijskem nivoju Sneguljčica je tudi v moderni izvedbi v družbi sedmih palčkov ugnala zlobno mačeho. (Foto: ŠS) OBČINSKI SVET NAZARJE Seznanili so se z izgubo v zdravstvu Na zadnji seji v četrtek, 29. maja, so imeli nazar-ski občinski svetniki na dnevnem redu tudi točko, v kateri so se seznanili z delovanjem Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. S stanjem na tem področju je prisotne seznanila županja Majda Podkrižnik, ki je pred tem 23. maja sodelovala na seji sveta ustanoviteljic tega zavoda. Županja je svetnikom predstavila zlasti posledice, ki jih bo imela za proračun občine izguba, ki jo je konec lanskega leta zabeležil Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom. Povedala je tudi, da vse ustanoviteljice, torej občine, v letošnje proračune niso vnesle nameravane investicije v prizidek k zdravstveni postaji, ki je nujno potreben za obstoj samostojnega zdravstva v dolini. Svetniki so sprejeli sklep, da se seznanjajo s poročilom o delu in finančnim poročilom, z načrtom dela pa se bodo seznanili po tem, ko bo zavod pripravil program ukrepov, ki bi pomagali izboljšati stanje na finančnem področju. Tega bo prej obravnaval še svet ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani. Ti so tudi merodajni, da o tem glasujejo in odločajo. Marija Lebar Ljubenski gledališčniki pod mentorstvom Mo-nike Repše so se letos odlično odrezali na srečanju otroških gledaliških skupin, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Za predstavo Sneguljčica so prejeli srebrno regijsko pri- znanje. Repšetova je z gledališko skupino prvič nastopila na srečanju. Sneguljčico so ljuben-ski osnovnošolci prikazali v modernejši izvedbi, kljub zgodbi, ki je enaka od vsega začetka. ŠS 17 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Organizacije, Iz občin 2. OTVORITEV TEMATSKIH POTI V OBČINI GORNJI GRAD Lepo vreme privabilo številne kolesarje, tekače in pohodnike Zadnjo nedeljo v maju so člani Turističnega društva Gornji Grad pripravili drugo otvoritev tematskih poti v občini. Občina je preko projekta Sodelujmo z naravo, ki ga je delno sofinanciralo kmetijsko ministrstvo s sredstvi Leader, pripravila in označila 95 kilometrov poti po vsej občini. Tematske poti so dobile imena glede na njihovo vsebino in tematiko, preko projekta pa so v turistično ponudbo vključili tudi ponudnike lokalne hrane, izdelkov, turistične kmetije. Promocija 22 tematskih poti, dolgih od 1,7 do 7,5 kilometra, je del projekta, ki so se mu posvetili tokrat. Udeležence so povabili na vodeno kolesarjenje po Sončni poti in voden pohod po Čebelarski poti. Na pot so se podali s travnatega igrišča v Gornjem Gradu, obe poti vodita skozi Bočno in okoliška naselja. Lepo število udeležencev, med njimi tudi veliko otrok, je pokazatelj, da se ljudje radi družijo na raznih pohodih, saj je v družbi vedno lepše, je povedal predsednik turističnega društva Iztok Kolenc in dodal, da v letošnjem letu načrtujejo še eno otvoritev, s katero bodo projekt ura- Udeležence so povabili na vodeno kolesarjenje po Sončni poti in voden pohod po Čebelarski poti. (Foto: Štefka Sem) dno zaključili, promocija poti pa ostaja še nadalje njihovo poslanstvo. Uspešno prireditev so na zbirnem mestu popestrili ponudniki domače hrane, kmetije Toman, Matjaž in Mikek ter čebelar Matej Krebs. Štefka Sem ZBIRANJE POMOČI ZA POPLAVLJENE ZAKLJUČENO Na območje, ki je bilo poplavljeno, poslali preko dvanajst ton razne pomoči Na Območnem združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline so zaključili z zbiranjem pomoči za državljane Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, ki so jih v mesecu maju prizadele katastrofalne poplave. Sekretarka na združenju Ilka Marolt Kramer je povedala, da so Zgornjesavinjčani izkazali veliko mero sočutja do poplavljenih, saj so zbrali kar 12.612 kilogramov oziroma 43 palet razne pomoči, od tega 1.713 kilogramov hrane. Dobremu odzivu po njem mnenju prav gotovo botruje tudi to, da smo v naši dolini doživeli poplave in vemo, kako potrebna je pomoč soljudi v takšnih primerih. ZBRANO POMOČ SORTIRALI IN ODPELJALI V LJUBLJANO Pomoč se je zbirala po občinah, pri posameznikih, pri raznih organizacijah, pri zbiranju so pomagali gasilci, prostovoljci in člani raznih društev. Pri Karitas so sami organizirali zbiranje hrane in ostalih potrebščin v trgovinah Hofer, njihovi prostovoljci pa so se vključevali pri zbiranju pomoči po vseh občinah. Vsa zbrana pomoč se je potem sortirala, dva avtoprevoznika pa sta se odzvala na prošnjo za brezplačen prevoz blaga v Ljubljano. Tam je blago prevzela humanitarna organizacija ADRA, ki bo poskrbela za prevoz na poplavljena območja. Zbrano blago so v skladišču Rdečega križa v Mozirju sortirali in pripravili za odvoz. (Foto: Ilka Marolt Kramer) 43 PALET RAZNE POMOČI V akciji zbiranja se je zbralo za 14 palet vode, preko 800 konzerv hrane, skoraj 300 vrečk testenin, 191 litrov mleka, 467 kilogramov mešanih prehrambnih artiklov in tudi 120 kilogramov hrane za male živali. Ljudje so oddali preko dva tisoč kosov posteljnine, skoraj 400 kosov plenic za otroke in odrasle, 1.500 kosov higienskih potrebščin, 360 kosov pralnega praška in čistil, skoraj 400 odej in 300 brisač ter preko 2.000 kosov baterij, vžigalnikov, šolskih potrebščin in raznih ostalih pripomočkov. Marolt Kramerjeva je izrazila zahvalo vsem, ki so pomagali s prostovoljnim delom in tistim, ki so prispevali pomoč v takšni ali drugačni obliki. Prav tako je hvaležna avtoprevoznikoma, da sta odpeljala zbrano blago v Ljubljano. Štefka Sem www.f oto k n j ig a. n et Ohranite Vaše najlepše spomine! 18 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Ljudje in dogodki, Kultura PROGRAM NE-ODVISEN.SI Spregovorili o odvisnostih današnjega časa V Športni dvorani Mozirje je bil 22. maja družaben popoldan, namenjen učiteljem in staršem osnovnošolcev z Rečice ob Savinji, Nazarij in Mozirja. Ob predstavi Tisti dve besedi so se ob programu Ne-odvisen.si pogovarjali o različnih vrstah odvisnosti in kako se s tem pojavom spopasti. Celosten program Ne-odvisen.si sooča mladostnike vseh starostnih kategorij in odrasle s pojavi najrazličnejših kemičnih in nekemičnih zasvojenosti. Vabi k sprejemanju zdravih odzivov na zaplete odraščanja in v oblikovanje sicer kompleksne, toda uravnovešene osebnosti. Program odpira vrata medgeneracijskim stikom in premisleku o odgovornem ter usklajenem starševstvu ob hkratnem postavljanju trdnih vzgojnih postavk. Ravno o teh trdnih postavkah je bilo ob tej priložnosti največ govora. Moderator predstave in scenarist dogodka Bojan Kodelja je o problemih sodobne družbe, odraščanja in vzgoje debatiral z gostoma, Vla-sto Nussdorfer, varuhinjo človekovih pravic, in Miho Kramlijem, vodjo ambulante za zasvojenosti pri Zdravstvenem domu Nova Gorica. Slednji je znan po svojih trdnih stališčih in je eden redkih strokovnjakov, ki si upa na glas povedati, da je slovenska družina v krizi in da starši iz svojih otrok delajo čustvene invalide. V razgovoru z voditeljem sta se dotaknila različnih vrst odvisnosti, ki dandanes prežijo na mladostnike. Predvsem je bila izpostavljena tehnologija, brez katere si mladi ne znajo več predstavljati normalnega življenja. Ob tem je poudaril, da starši otrokom ne postavljajo jasnih meja, do kod smejo, zaradi tega pa v največji meri trpijo sami. Vlasta Nussdorfer je povedala, da so družine v krizi, saj je medsebojnih odnosov med njenimi člani vse manj. (Foto: Benjamin Kanjir) Nussdorferjeva je spregovorila predvsem na temo današnje družine. Družine so v krizi, saj je medsebojnih odnosov med njenimi člani vse manj. Na eni strani zaradi stalnega pehanja v službah, na drugi zaradi prekomernega poveličevanja otrok. Slednji so vse bolj kraljične in kraljeviči, ki jim je potrebno ustreči v vsem, da slučajno ne bi trpeli kakršnega koli pomanjkanja. Na drugi strani pa se pozablja vzgoja, ki bi jih pripravila na življenje. Preko velikega ekrana se je v debato vključeval tudi Iztok Mlakar, ki je na humorno-dramati-čen način preko razlage narodne pesmi Tam dol na ravnem polju spregovoril predvsem o alkoho- lu in podobnih opojnih substancah. Predstave, ki je z nizanjem realnih dejstev želela šolarje postaviti na trdna tla, so bili v dopoldanskem času deležni tudi učenci omenjenih šol. Izvajalcem so z zanimanjem prisluhnili, čeprav so slišali tudi marsikaj takšnega, kar jim ni bilo najbolj všeč. Med drugim tudi to, da pred petnajstim letom ne bi smeli imeti v lasti mobilnih telefonov. Benjamin Kanjir GLASBENA ŠOLA NAZARJE Koncert slovenskih popevk tudi v Velenju Glasbena šola Nazarje je s svojimi učenci in učitelji v petek, 23. maja, v Domu kulture Nazarje priredila izjemno odmeven koncert slovenskih popevk. Zaradi navdušenja poslušalcev in kasnejših pozitivnih kritik so se odločili, da koncert izvedejo tudi v Velenju, in sicer v okviru Festivala Velenje, v soboto, 14. junija, ob 19.30 na ploščadi pred vhodom Doma kulture Velenje. Prireditev bo obogatila slovenska pevka zabavne glasbe Ana Dežman. KF CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD S cvetjem in petjem v lepe pomladne dni V pomladanskih dneh zaposleni v gornjegraj-skem centru starejših za stanovalce pripravijo več zanimivih dogodkov in prireditev. V sredo, 7. maja, so tako pripravili krajši izlet, na katerem so obiskali cvetoči Mozirski gaj. To je za stanovalce vsako leto posebna priložnost, tako zaradi prebujajoče se narave kot zaradi tega, ker se sicer večina dogodkov odvija v prostorih centra. Še pred tem so jih prejšnji mesec obiskali člani Mešanega pevskega zbora sv. Martina iz Nazarij. Zbor ohranja izročilo starih ljudskih pesmi, ki so jih nekaj tudi zapeli, dogodek pa so popestrili še z deklamacijami. Zbrane je nagovoril na-zarski župnik Franci Kovše, nekaj pesmi pa so zapeli tudi člani domskega zborčka Škrjančki, ki jih vodi Jože Pustoslemšek. Marija Lebar Pevci iz Nazarij in domski zbor Škrjančki so s pesmijo popestrili popoldne (Fotodokumentacija centra) 19 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Kultura, Iz občin MANJA PANČUR, FLAVTISTKA IN NAJ UČENKA GLASBENE ŠOLE NAZARJE Od otroškega navdušenja do številnih visokih priznanj Glasbeno šolo Nazarje je obiskovalo veliko glasbeno nadarjenih Zgornjesavinjčanov, po njihovi poti pa že stopajo nove mlade generacije. Del te je tudi Manja Pančur iz Luč, odlična flavtistka, ki letošnje leto zaključuje osnovno šolo in hkrati osmi razred glasbene šole. S tem se poslavlja od Nazarij in svojega dolgoletnega profesorja flavte Jerneja Marinška, za njo pa ostajajo številna visoka priznanja in lepi spomini. PREJEMNICA ŠTEVILNIH NAGRAD IN PRIZNANJ K številnim glasbenim uspehom Manje v tako mladih letih so po prepričanju njenega učitelja pripomogli predvsem velika prizadevnost, nadarjenost, ustvarjalnost in volja osvajati nova znanja. Kot pravi sama, je bila za igranje flavte že od malih nog zelo navdušena. Zvoke zanjo prečudovitega instrumenta je pogosto občudovala po televiziji, za vpis v glasbeno šolo pa jo je v drugem razredu OŠ navdušila njena mama. Manja je hitro pokazala glasbeno nadarjenost, njena prizadevnost in volja do učenja pa sta bili kmalu nagrajeni. V letu 2010 je prejela zlato priznanje na 13. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Celjske in Koroške regije in s tem udeležbo na 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov, kjer je prejela zlato plaketo in 2. nagrado. V istem letu je na mednarodnem tekmovanju Stevan Mokranjac v Srbiji prejela 1. nagrado. Dve leti kasneje je na mednarodnem tek- Manja Pančur se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. (Fotodokumentacija MP) movanju Giovani Strumentisti v Italiji prejela 2. nagrado in 2. mesto. V letu 2013 je na 16. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Celjske in Koroške regije ponovno prejela zlato priznanje in kasneje istega leta na 42. državnem tekmovanju mladih glasbenikov zlato plaketo in 3. nagrado. V juniju is- tega leta je Manja blestela na 17. mednarodnem tekmovanju Giovani Strumentisti v Udinah in za svoj nastop prejela 1. nagrado in 2. mesto. Na obeh tekmovanjih si je z izjemnimi rezultati priigrala nastop na večernem zaključnem slavnostnem koncertu najboljših udeležencev tekmovanja. GLASBENO POT BO NADALJEVALA Manja pravi, da ji vsa priznanja in nagrade, ki jih je prejela, ogromno pomenijo, a najbolj ji bosta v srcu ostali tisti iz lanskega regijskega in državnega tekmovanja. V času priprav se je namreč soočala s hudo boleznijo, ki pa ji ni odvzela volje in zagnanosti, lepi rezultati so jo zato toliko bolj razveselili. Ob zaključku osnovne šole se glasbena pot Manje seveda ne končuje, pravzaprav bo ta le še bolj intenzivna. V marcu je uspešno opravila sprejemne izpite in se vpisala na Konserva-torij za glasbo in balet v Ljubljani. Kot pravi, se bo še naprej izpopolnjevala v igranju na flavto, kam vse jo bo glasba ponesla, pa za sedaj ostaja skrito v prihodnosti. Vesela je, da jo družina na njeni glasbeni poti ves čas močno podpira, ostaja pa hvaležna tudi svojemu učitelju Marinšku, ki je bil po njenih besedah v teh osmih letih poln potrpežljivosti, vztrajnosti in prijaznosti, v njem pa je prepoznala tudi dobrega prijatelja in vzornika. Tatiana Golob OBCINA SOLČAVA Pripravili sprejem za novorojenčke Solčavska občina je po številu prebivalcev med najmanjšimi v Sloveniji. Prav zato svojim občanom in še posebej mladim družinam namenjajo veliko pozornost. Sredi maja sta župan Alojz Lipnik in občinska uprava pripravila sprejem za starše, ki so v letu 2013 dobili nove potomce. V preteklem letu je bilo rojenih sedem novih občanov, v eni družini so dobili dvojčka, med tem ko je bilo v letu 2012 na Solčavskem osem novorojencev. Tokratnega sprejema so se udeležile štiri družine, dve, tudi tista z dvojčkoma, pa sta bili zadržani. Župan Lipnik je čestital staršem ob veselem dogodku. Poudaril je, da se z njimi veselijo tudi ostali občani. Predstavil je možnosti in ugodnosti, ki jih občina nudi mladim vse od vrtca do študija. »To je tudi priložnost, da se starši spoznate med seboj, saj se boste poslej v družbi svojih otrok gotovo srečevali velikokrat na dogodkih v vrtcu, šoli, pa še kje drugje,« je dejal župan. Po sklepu občinskega sveta dobi družina za vsakega novorojenega malčka 250 evrov pomoči. Na dogodku je župan mame obdaril s cveti iz polstene ovčje volne, otročke pa s pikapolonicami. Marija Lebar S sproščenega srečanja pri županu (Foto: Natalija Ošep) 20 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Ljudje in dogodki, Organizacije, Šport 6. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV PIKAPOLONČEK V LUČAH Najmlajši pevci dobra popotnica za razvoj zborovske glasbe Mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Osnovno šolo Blaža Arniča Luče pripravila srečanje pevcev in pevk vrtcev naše doline. Na 6. Območnem srečanju Pikapolonček so 23. maja zapeli otroški pevski zbori Cici Luče, Zvezdice Gornji Grad, Iskrice Nazarje, Pikapolonice Bočna, Lipa Rečica ob Savinji, Bim bam Ljubno in Tulipan Mozirje. Pred številnim občinstvom se je predstavilo več kot 200 pevcev. Da poje tako veliko število otrok, gre zahvala po besedah moderatorke srečanja Doroteje Slapnik zborovodkinjam in kore-petitorjem, ki se v pedagoškem procesu trudijo približati glasbo in zborovsko petje otrokom. Pozdravne besede je v uvodu tako obiskovalcem kot nastopajočim namenila ravnateljica šole gostiteljice Andreja Urh. Poudarila je, da so mladi pevci, ki so popestrili dogajanje v Lu-čah, dobra popotnica za razvoj zborovske glasbe v naši dolini. Ob prepevanju otroških in narodnih ter pona-rodelih pesmi je bilo med pevci čutiti navihanost DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIAL TOMAŽA HACETA V ORMOŽU Rečicam za las ob stopničke V Ormožu je 24. maja potekalo državno gasilsko tekmovanje za memorial Tomaža Haceta. Na njem se je v taktični mokri vaji, vaji razvrščanja in teoretičnem znanju preizkusilo 230 tekmovalnih enot oziroma 2.400 članov in članic, starejših gasilcev in gasilk. Med tekmovalci v Ormožu so bili tudi gasilci PGD Rečica ob Savinji. V omenjenih vajah so se preizkusili člani B, članice A in članice B. Kljub dobri pripravljenosti so v moški konkurenci imeli Rečičani malo smole in zasedli četrto mesto. Najbolje so se odrezali PGD Ravne na Koroškem iz Gasilke zveze Mežiške doline pred PGD Podlipa - GZ Vrhnika in PI-GD Krka - GZ Novo Mesto. V ženski konkurenci so Rečičanke osvojile 17. mesto. »Vsa društva se zavedajo da so tekmovanja pomemben del operativnega dela gasilcev, so del njihovega strokovnega in praktičnega izobraževanja, najbolj pomembno pa je delo z mladimi,« so prepričani v rečiškem prostovoljnem gasilskem društvu, zato ni naključje, da so se na državno tekmovanje v Ormožu pred časom uvrstile tudi mladinske enote. Pionirji PGD Rečica ob Savinji so zasedli 22. mesto, enota mladink pa je osvojila 23. mesto. Pionirke PGD Mozirje so pristale na 13. in mladinke na 38. mestu. Marija Šukalo in veselje ter pozitivno energijo, ki so jo prenesli na poslušalce. Nekatere pesmi zaradi različne mešanice pevskih glasov seveda niso bile tako pevsko izpiljene, a so bile pristne, saj so pri- Zadnji majski četrtek se je v kulturni dvorani v Lučah odvijala slovesnost v počastitev 60-letni-ce obstoja tamkajšnjega društva upokojencev. Polna dvorana članov društva in številnih gostov je lahko uživala od skoraj dve uri trajajočem kulturnem programu. Dogajanje je bilo naravnano medgeneracijsko, saj so poleg članov društva nastopili tudi učenci domače osnovne šole in drugi mladi Lučani. TEKMA Z MALOKALIBRSKO PIŠTOLO DRULOV Zmaga Bezovšku V nedelo je bila v Zagradišču tekma z malo-kalibrsko pištolo drulov na 25 metrov. Strelsko društvo Gornji Grad ima v planu dve tekmi s pištolo. Boljši rezultat bodo šteli pri tekmovanju za družinskega prvaka 2014. Tokrat je zmagal Peter Bezovšek (87 krogov, 87 točk), drugi je bil Tomaž Trogar (76, 76) in tretji Peter Krajnc (75, 75). V tekmovanju za družinskega prvaka 2014 vodi Peter Bezovšek (343 točk) pred Ivkom Po-ličnikom (285) in Darkom Presečnikom (278). PB hajale iz otroških src. Kako so bile izvedene, je oceno podal strokovni spremljevalec srečanja Matjaž Vehovec. Marija Šukalo Slavnostna govornica, predsednica društva Martina Kladnik je preletela pestro zgodovino društva in izpostavila določene posameznike, ki so se še posebej izkazali. Zbranim je med drugimi ob jubileju voščila tudi predsednica Združenja društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Več o dogajanju na slovesnosti v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar Športni vikend v Logarski dolini V soboto in nedeljo je v Logarski dolini potekal športni vikend. Slednjega je pripravilo Športno društvo Slovenc v sodelovanju s hotelom Ple-snik, Logarsko dolino d.o.o. in solčavsko občino. V soboto so se tekmovalci podali na pol iro-nman triatlon Celje-Logarska dolina. Nedelja je bila rezervirana za Bike festival. Ljubitelji teka pa so se podali na 2. Treksta mali maraton in rekreativni tek po Logarski dolini. Športni vikend so zaključili s kolesarskim vzponom na Pavličevo sedlo. Več o dogodkih in rezultatih v naslednji številki Savinjskih novic. Marija Šukalo »Stara mati, dober den, mate kaj za krpati?« so spraševali v otroškem pevskem zboru Cici iz lučkega vrtca. (Foto: Marija Šukalo) DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE Šest desetletij društva, ki združuje lučke upokojence 21 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Kronika, Ljudje in dogodki MEDOBČINSKA REDARSKA SLUŽBA Pritožba na parkiranje redarjev na Ljubnem Bralec Tomaž Arnič z Ljubnega ob Savinja nam je poslal fotografijo vozila medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja (MIR- vih iztrebkov. Vsi dosedanji nadzori s strani občinskih redarjev pa so bili preventivni. V preteklem letu je bilo za Občino Ljubno opravljenih Nadzor, ki se je opravljal na območju občine Ljubno, je bil nadzor na poti ob Ljubnici zaradi problematike vodnikov psov in ne zaradi mirujočega prometa. (Foto: Tomaž Arnič) VO). Zmotilo ga je parkiranje redarjev na zelenico in pot, torej neoznačeno parkirno mesto, medtem ko sami iščejo ravno takšne pre-krškarje. Dodal je še, da je parkiran avtomobil »varuhov reda« lep zgled za občane. Sam se je obrnil na MIRVO in od vodje Sonje Gla-žer dobil sledeči odgovor: »Zakon o pravilih cestnega prometa v 103. členu določa, da sme redar redar-sko vozilo parkirati na cesti toliko časa, kot je potrebno za opravljanje njegovih nalog.« NADZOR ZARADI PROBLEMATIKE VODNIKOV PSOV Nas pa je zanimalo še, zakaj so bili redarji parkirani na območju, kjer niti ni več ceste, ampak pot, kako izbirajo lokacije nadzora, kolikokrat so redarji prisotni po občinah in koliko le-te stane nadzor. Glažer-jeva je za konkreten primer odgovorila, da »glede na zadnji nadzor, ki se je opravljal na območju občine Ljubno, je bil nadzor na poti ob Ljubnici zaradi problematike vodnikov psov in ne zaradi mirujočega prometa. Nadzor je bil naročen, ker so se občani pritoževali na občino, da vodniki svojih psov nimajo na povodcih in ne pobirajo njiho- in pobude za nadzor v posamezni občini sporoči občinski upravi do-tične občine in obratno, šele nato se opravi nadzor. Vsaki občini pripada določeno število ur njihove prisotnosti, ta kvota ur pa se določi nekajkrat na leto. V kolikor je potreba v kakšni občini večja, na primer po prisotnosti redarjev, se tudi to upošteva, če je le mogoče. V vseh teh letih še ni bilo primera, da bi katerokoli občino zavrnili z obrazložitvijo, da so že porabili določeno kvoto ur naše prisotnosti. Občine po besedah Glažerje-ve nimajo nobenega mesečnega stroška z delovanjem, če jih v določenem mesecu niso potrebovale. V kolikor pa bi v občini opravili nadzor, bi potem občina za pretekli mesec prejela zahtevek za plačilo o opravljenem delu, po oddanem letnem poročilu pa lahko prejmejo del stroškov povrnjenih. Štefka Sem 16 aktivnosti in opravljenih 54 ur (v teh podatkih je vključena inšpekcija in redarstvo).« PROBLEMATIKA SE OD OBČINE DO OBČINE SPREMINJA Na vprašanje, zakaj se nadzor nikoli ne vrši v okolici NLB, kjer so avtomobili redno parkirani na cesti, pa odgovora nismo prejeli. Iz nadaljnjih odgovorov lahko sklepamo, da občinska uprava te pobude pač nikoli ni dala. Običajna praksa tistih občin, ki imajo kontinuiran nadzor (dnevni, tedenski, mesečni) s strani redarstva je namreč takšna, da se naredi seznam kritičnih lokacij, kjer se potem nadzor vrši. Seveda se ta seznam po potrebi spreminja. Problematika se od občine do občine spreminja, nekje imajo večjo potrebno po redar-stvu, drugje po inšpekciji, je sporočila Glažerjeva. VSAKI OBČINI PRIPADA DOLOČENO ŠTEVILO UR NJIHOVE PRISOTNOSTI Sonja Glažer je še dodala, da je v medobčinsko inšpekcijo, redar-stvo in varstvo okolja vključenih 15 občin ustanoviteljic. Tako inšpekcija kot redarstvo vse prejete prijave ' 00 c < O > o CL E o XI o tO C Q) TD > O CL "g tO CL (U "o E o "O >8 S ^ ■sž > ? -i > >(J o o o, -CS O > O on (J C o .QJ ra O Naročniški klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti za naročnike Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Savtnskth novic plačate manj kot pri vašem prodajalcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 X popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre 2 topimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinfskih novic. OBČINA NAZARJE KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE KS Nazarje praznuje svoj praznik 1 2. junija. Ob tej priložnosti Vas vabimo na naslednje prireditve: NEDELJA, 8. 6.2014 START pohodnikov ob 8.00 uri pri planinski koči Farbanci START kolesarjev ob 8.00 uri pri gasilskem domu Nazarje Kolesarjenje in spominski pohod k spomenikom na Creti Nosilec prireditve: KO ZB za vrednote NOB Nazarje TOREK, 10. 6. 2014 ob 18.00 uri, jedilnica OŠ Nazarje Zaključek čebelarskega krožka OŠ Nazarje Nosilec prireditve: OŠ Nazarje SREDA, 11 .6. 2014 ob 19.00 uri. Galerija Nazarje Prodajna razstava »UMETNIKI ZA KARITAS« Nosilec prireditve: KD Nazarje ČETRTEK, 12. 6. 2014 ob 19.00 url dvorana GŠ Nazarje Koncert slovenskih samospevov Nosilec prireditve; Glasbena šola Nazarje PETEK, 13. 6.2014 ob 19.00 uri, mala dvorana Doma kulture Nazarje Razstava izdelkov ročnodelskega krožka »VRBA« Nosilec prireditve: DU Nazarje SOBOTA, 14.6.2014 ob 14.00 uri, športno igrišče v Nazarjah Nogometni turnir za pokal KS Nazarje (sodelujejo ekipe iz zaselkov KS Nazarje) Nosilec prireditve; 5D Vrbovec Nazarje SOBOTA, 14.6.2014 ob 17.00 uri, pred gradom Vrbovec v Nazarjah »IZ RODA V ROD« - srečanje družinskih duetov in predtekmovanje za »Zlato harmoniko Ljubečne« Nosilec prireditve; TD Nazarje VLJUDNO VABLJENI!