Za poduk in kratek čas. V Sarajevu. IX. Položaj katoliške cerkve v Bosni je v obče sila žalosten. Katoličani 80 večidel prav siromaani in vlada katolikorn ni prijazna. Ker je katolik in Hrvat v Boani precej vae eno, tako ae raznme mržnja madjarskega miniatra Kallay-ja in Civiladlatua-a bosanake vlade: pravoalavnega madj arakega Srba barona Nikolič-a. — Srbatvo se, da bi ae Hrvataka misel nebi širila v Bosni. povaod protežira iu podpira. Radi te politike in razmer toraj katoličanatvo v Boani tudi mnogo trpeti mora. Rimska stolica je po razgovoru med provineijalom c. oo. bosanskih frančiškauov in presvetlirn g. nadbiskupom dr. Stadlerjem, temn priznala 43 župnij. Ker pa preavetli g. nadškof posvetnega duhovenstva razun 4 kanonikov in mestnejra Sarajevskega župnika in svojega 8ekretara uima, tako še vae te župnije oskrbujejo, kakor preje, č. oo. franči.škani. Preden iz Travniškega scmeniača prvi dnhovniki dušno pa->tirstvo naatopijo. pretcče še nckaj let, ker je do.sihmal komaj II. gimnazijski razrod oanovau. Travniško semcniščc, ki ga vodijo č. oo. Jfzuiti, štcjc okoli 40 učeucev in je le po dobrotnih darilili poaebno znancga grofa Lilientliala v Gradci. ki je naenkrat 30.000 tl. v to svrlio daroval iu še vsako leto po 1000 11. pošilja. bilo osnovano. Za katoliške nameno v Bosni ni denarjev. Kdor siromaštva boaanskih katoliških cerkev ni aam videl, ai ga niti predstaviti ne more. Slovenski rojaki, poznate kaj so pečnice, v kterih se lan tere? Enake le^nekoliko večje so večinoma bosanske ccrkve. Stiri stebri noaijo z deščicami pokrito atreho. Ena stran te bajte je z deskami obita. Tam stoji potem piiprosto steaana miza, na ktero dubovnik, ko pride Božje alužbe opravljat. razproatre eno ali dve plabti, položi na njo posvečeni kamen (portatile). postavi križ in dva svečnika in oltar je gotov. Vse te atvari in mešno knjigo, obleko in pripravo duhovnik še le seboj prinesti mora, ker dostikrat pri taki cerkvi ni 1'arovža in duhovnik pri kakem kmetu stanovati mora. Zupnije so silno prostrane, verniki po 3—5 ure in dalje raztepeni; pastirovanje je toraj sila te žavno. Dohodki dušnih pastirjev obstoje le v prosti bernji in katoliškim Bošnjakom se mora v pohvalo reci, da za aicer le male potrebe svojih duliovnikov lepo skrbe, kolikor njim lastno airoma^tvo pripušča. Dragi slovenski rojaki! Vi podpirate uži; mnogo let in velikodnšno katoliško misijone nii Nemškem. v Afriki, Ameriki, Palestini, Kilsijskem. Prav storite! Kraljestvo božje širiti j(; veudar vsak A'ernik dolžen. Toda glede na Bosno in Hercegovino vzbuja nas k dobrodelnosti še naša slovanska kri. Usmilite se torej svojib bratov po veri in krvi v prvej vrsti. Začetek je storjen po družbi sv. Rešnjega tclesa s sedežem v Mariboru. Nakolinite tej vedno več podpore! Bog bode ojjilen plačnik ! Smešnica 51. Šulvereinski župan v Eazvanji piše: ,,Ercertifickat wobmit bcKtiittiget wird das die dortselbst zustandig i.st und ihr daher zu Ihren und ihrem !Sone unterstiitzung einer anfhiilf zu gewertigen aaempfollen wird; Gemeindeamt Roaa\veiu". Ta mož je tudi djal, ko je izvedel, da bode kateket slovensko deco učil po alovenskem moliti: ,,no, wenn die slov. Kinder avich noch slovenisch beten miisseu. danu Adieu Oestoireich." Takšno je maslo Sulvereinske kulture.