B. g.	foauraj^K, .... _ ^ Tirol
St. 90.
V Trstu, v saboto 10. novembra 1883.
Tečaj VIII.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»T «Unwll m««.
»EDINOST« izhaja Škrat na teden vaako trtdo in tahott o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ft gld. KO kr. — Posamezne 5t'Vilke ae dobiTKjo pri opraTniitrn in V trafikah v Tr«t» po K kr., v e«riol in v A)4ovi8lil po
€* kr. — baroZnmt, reklamacije in inserate prejema OpraviiStvo »vla Zoni« 5,«
V§j d nt> i it ae pošiljajo Uredništvu *vls Torrente« »Nuova TlpogmfU vsak mora biti (rutkiran. Rokopisi posebna vrodnosti se: ne vračajo. — /nsernit (razne vrst« naznanila in poslanlee) ae zaraSuntjo po pogodbi — prav cen6 ; pri kratkih oglaaih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako beaedo 2 kr.
Naša zunanja politika.
Kadar so skupaj delegacije, nam skupno ministerstvo navadno vs<j nekoliko od-grne zagrinjalo. da moremo pokukati v delovanje in spletke diplomacije.
Prav te dni je govovil v delegacijah minister zunanjih zadev, grof Ka!noky, in delegatom obeh avstrijskih državnih
Jolovic povedal, v kakih razmerah je naša rlava z vso drugo Evropo. — Glavna misel njegovih izpovedovanj se vrti okolo evropskega miru in konservativne politike skoraj vseh evropskih vlasti, vidi se iz tega, da po Evropi res piha konservativni veter; vsi vladarji se boje socijalnih pre-kucij in ta strah in pa interes dinastij na enej, slaba vest voditelja evropske politike na drugej strani, vse to je uzrok, da ee vladarji shajajo in da njih ministri sklepajo pogodbe, po katerih bi bil za dolgo časa zagotovljen mir v Evropi.
Ljudstvom ta politika ni na Škodo, in bi bila cei6 najugodnejša, ter prava sreča, ako se konservatizem ne izrodi v zatiralca ljudske svobode. — Nadejati se je, da se to ne zgodi; a pri vsem tem bodo ljudstva preveč trpela, ako bo evropski mir ostal mir v orožju, kakoršen je sdaj.
In tak najbtie ostane, dokler ne bo v Evropi rešeno j utro v o pitanje in pa dokler se Ruska odkritosrčno ne pridruži mirovnej zvezi. — Bismark je res prav dobro napeljal vodo na svoj mlin. Nemčija potrebuje zdaj miru in prijateljev, te zadnje je dobil in v zvezo miroljubnih vlasti potegnolje skoro vse srednje-evrop* ske vlasti, Še celo Srbijo in Rumunijo, Španijo itd.
Ali prašanie je, ako je bilo tudi dobro, to storiti T Mi menimo, da je bilo zadostovalo, ako bi bilo ostalo le pri zvezi treh srednjeevropskih velevlasti, Nem čiji, Avstriji in Italiji; ali kakor hitro je ta mirovna politika prestopila neke meje in se je razširila v oblastvo dveh velikih držav, kateri niste v mirovni zvezi, je s tem ustvarjena nevarnost, da omenjeni dve državi mirovno zvezo smatrate proti njima obrneno in torej se začne nasprotstvo tej mirovnej politiki. — Mi menimo Rusko in Francosko, kateri drŽavi smatrati, ena balkanske države, druga pa Španijo za delo-
Podlistek.
Skladbe
Avgusta Armina Le bana.
II. zvezek.
To je naslov te dni izišlemu glasbenemu delu, katero je vredil in založil g. Janko Leban, učitelj v Lokvi, in ga je bil nafi list uže kratko omenil. — Naj mi bode dovoljeno, da od Številke do številke omenjam posamezne pesni v tej zbirki, ter v njih povem svoje povsem osobno menenje.
4. »Slovenska deklica«, mešan zbor, (besede Fleischmanove), kaj mič:ia pesemca. Kakor za nekak uvod, nastopi najprej moški zbor, krepko oznanivši: „Fantje, mi Slovenci smo, Hčerka Slave ljubimo."
A zdaj prične sopran in alt kakor v odgovor:
„Sem slovenska deklica" itd. brenčeči zbor jo pa spremlja. Spremljanje je krasno. Nazadnje pa pri
„Ljubi moj je Slave sin, Krepek sin planin", zlijejo se vsi glasovi — moški in ženski —■ v veličasten kvintet, ki mora navdušiti, elektrizovati vsako domoljubno slovensko dušo! Smelo trdim, da se ta me-lodijozna lepa pesemca naglo razširi v Slovencih, toliko bolj, ker je tudi lehka.
2. *Oj tiho I« moški četverospev (besede Boris Miran-ove)f — jako globoko-čutna divna pesemca, kl muzikalno živo Izrazuje pesnikove misli.
Izborno je pogojeno:
krog l istne politike, kar so nam dokazale demonstracije na Francoskem in nam dokazuje zdaj upor na Srbskem. Mi smo uže večkrat poudarjali, da bi morala Avstrija gledati, da se z Rusijo v prvej vrsti pogodi zarad konečnega rešen ja jutrov^ga pitanja, in res je tudi minister Kalnoky izjavil v av-strijskej delegaciji, da je naša drŽava z Rusko v najboljšem prijateljstvu. Koliko je na tem resnice, to sodbo pripuščamo mislecem; želeti je na vsak načia, da bi tako bilo, ker za trajnost miru je na vsak način boljše poroštvo zveza treh severnih cesarstev, kakoršn* je napravila mir tudi v začetku tega stoleija. Vse druge kombinacije niso tako zanesljive, kajti Italija je Se mlado kraljestvo in te države politika je spremenljiva, kakor vreme. — Prav tako nemajo kralji drugih srednjih držav, katere je hotel Bismark potegnoti v svoje oblastvo, prave stalne zaslomne v narodih, katerim kraljujejo, in torej tudi ne morejo skoro sklepati zvez za vs ik slučaj, katere niso popularne pri onih narodih. — Zatorej pa menimo, da mirovna zveza pač nekoliko let zajamči evropski mir, a ponavljamo, kar smo uŽe večkrat poudarjali na tem mestu, da srednja evropska zveza ni trdna in nerazrušljiva za vse slučaje. — Mir se utegne ohraniti še nekoliko let. a mir v orožju, od katerega pa nemajo narodi tiste koristi, katero bi imeli pričakovati po vsej pravici.
Le ako je tudi Ruska v mirovnej zvezi in se mej njo in Avstrijo napravi • modus vjvendi«, le potem morejo vse vlade misliti tudi na razoroženje in na trajni mir, kajti Francoska brez Rusije ne more biti nevarna Evropi. Prav zato pa oni Šovinisti, ki bočejo po sili, da je, ali da bi bila mirovna zveza obrnena proti Rusiji, niso pravi prijatelji mirovne politike.
Prav zato pa želimo v interesu narodov avstrijskih in sploh evropskih, da bi bila izjava ministra Kalnokija o dobrih razmerah ne le odkritosrčna, temuč da bi skrivala cel6 porazumenje Avstrije z Rusko posebno za slučaj, ko bo treba konečno rešiti jutrovo pitanje. Vse drugačne politične kombinacije so nezanes-ijive in menimo, da so se naši državniki pač nekaj naučili iz nesreč Avstrije po letu 1854, ko je bila tudi srednjeevrop-
ska politika obrnena proti Rusiji, vsled Česar smo skoraj gotovi, da naši diplomati imajo za neke slučaje Še posebno politiko, ki jim gre bliže, nego pa interes nemške države.
Ne odstopimo torej od menenja, da je srednje-evrop8ka mirovna zveza sicer dobra, a ne trdna in zanesljiva za vsak slučaj. — Narava sama nam vsiljuje to spoznanje in tudi diplomati so ničle proti naravi.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Proračunski odsele avstrijske delegacije je 7, t. m. brez promembe sprejel redno potrebščino za vojaStvo; Sturm je zopet ^sturmal na vojnega ministra, a ta je njegov napad krepko odbil.
8. t. m. pa je ta odsek sprejel proračun za izvanredne potrebščine vojaštva.
V	ogerskej delegaciji je bil 7. t. m. sprejet proraSun za ministarstvo zunanjih zadev, Bauznerk je izrekel svojo zadovoljnost o zvezi z Nemčijo in poudarjal gospodarstvene dobičke, ki izvirajo iz te zveze, grof Banffj mu je priterjeval in izrekel potrebo, da se zatrd vse agitacije zoper to zvezo i naj se prizanesljiva politika nasproti malim državam opusti. — Tako hočejo Madjari, ali ko bi avstrijski politikarji tako delali, kakor oni želć, zaplela bi se Avstrija v velike nevarnosti. Dalje je ogerska delegacija odobrila proračun za vojaško mornarico, za državno finančno mini-sterstvo i najvišje računske oblasti.
V	Pragi se je zadnjo nedeljo slovesno praznovalo združenje zlate Prage z Vyšihradom v eno mesto,
„Tam ml poSilo boS srce."
Tisti ritardando in morendo je tu na svojem mestu. In kako krasen je pasus. „Zaspi tam tudi pevske sanje, KI zdaj mirti ti ne d»d6 l"
V istini, skladba le-ta, dobro peta, objasne Človeku srce z nepopisano mi-lobol
S. »V vesele; družbi«, moški zbor (besede Boris Miran-ove), Veličastna in prekrasna skladba! Upam. da njene besede ne bodo nikogar pohujševale ali Škanda-lizovale, kakor so necega pobožnega »mi-niška,« ki si je baje upal trditi, da je v poltene j družbi nihče ne bode pel, ker bi tej Miranovej pesmi lehko dali na čelo Lutrov motto:
,,Wer nicht liebt Wein, Weib und Gesang, Dar blelbt ein Narr seln Leben langl"
Tudi mislim, da utegne biti znano, da se po nekod drugi del te skladbe poje v ljudskih Šolah na besede: »Na trati zeleni ni Šuma Ijudij.« To omenjam le zato, da bi zopet kedo ne misli), da ta skladba ni originalna. Mi Brno uverjeni, da se divna ta skladba prav k malu vdo-mači v •poltenih družbah 1
4. ■Kislica — sladka«. mešan zbor, (besede Ratko Brusove) — jako melodi-jozna skladba, ki se bo povsod rada poslušala in občni smeh budila, to pa zato, ker, — kakor neki kritik prav omenja — »plastično-smešno« pred oči stavi prizore ubogega Tineta in njegovo resignacijo: ..A le čakaj tlfilca, še se enkrat snideva, Stara ti samica bo5, Jaz zakonski mož!"
5. * Nagrobnica*, moški zbor, (besede Baptistove in Fr. Gimpermanove). Ta
kar so Čehi uže davno želeli. To slovesnosti so se vdeležili deželni marSal, oba župana, mestni odborniki in mnogo odlično gosnflde. Naglašal se je pri slovesnosti slovanski značaj mesta Prage in poudarjalo Libušino prorokovanje, ki je izrekla, da vidi vzdigovati se mogočno mesto, katerega slava sega do nebes.
Na Hrvatskem se k malu povrne stari red. Pogajanje z fzm. Fr. baronom Filipovičem, da prevzame bansko dostojanstvo, imelo je dober vspeh in vsled tega se vsak dan pričakuje njegovo imenovanje. — V Zagrebu se vršć volitve v mestni zastop, a zanimanje zanje je zelo hladno, ker se volilci jako pičlo vdeleŽujejo volitev.
V Hrceaovini so vstali zopet nekateri neredi, čemur se ne bo nobeden čudil, kdor le nekoliko pozna tamošnje razmere, običaje in okoliščine. Na albanskej in črnogorskej meji se prikazujejo ropavji, ali ustaši, ali obojo skupaj. Največ utegne biti tacih, ki so »e utegnoli vojaškej stavi, pobeg-noli od doma, in zdaj Živč ob ropu ter napadajo tudi posamezne žandar-merijske in vojaške patrole, večej sili pa se umikajo. — Zadni teden se jo taka ustaška četa prikazala blizu Ne-vesinja ter je umorila tri vojake.
Vnanje dežele.
Cesarjevima Rudolfa so v Bero-linu povsod prav lepo sprejemali, v Potsdamu so mu skazali vojaško čast, kakor se sicer skazuje le kronanim glavam.
Nemški cesar je poslal enega svojih general-adjutantov v Madrid
skladba je zadnji moški zbor skladateljev in kakor se zagotavlja, pisal ga je skladatelj sebi, čuteč, da se mu bliža smrt, da bode moral v najlepšej dobi svojega živenia v jamo. V duhu gleda skladatelj, neozdravno bolezen imajoč, svoj pokop. In tedaj:
„Zvonovi v dolini zvonijo,
ln v jamo ruSnje bobnijo,
Oj bore, oj bore tantel" —
In v istini, katero srce bi ne ganola velekrasna ta skladba prerano umršega skladatelja? Prav ima strokovnjak Danilo Fajgelj, pišoč o njej: »PreigravŠega *Na-grobnico«, polile so me solze, ne le zaradi slučaja, v kojem je bila pisana, nego tudi radi eterične nje lepote.
6.	• Voli v kraji«, moški zbor (besede Baptistove), vredna je skladba, ki se Še popne do uspeha, ako se bo pevala v močnem zboru in se bode strogo pazilo na dinamična znamenja.
7.	»Umrlej deklici«, moški zbor, (besede Janko Lebanove) — jako mila lepa skladba. Glasovodstvo je tu izpeljano kaj melodično in tekoče in prepričani smo, da se ganljiva ta skladba povsod priljubi, navlasti zadnji takti:
,,In srce, ki te ne zabi, V bridko Žalost mi mre,"
bodo izvestno vselej vrlo dobro kazali svoj efekt.
8.	•Ostani mu, ostani \vesta«, samospev za mezzosoprari ali bariton, (besede Boris Miran-ove) O tej pesmi velja latinski rek: »Flnis coronat opus.« — Velekrasna skladba I Ž njo je skladatelj pokazal, kaj premore pravi umetniki Melodija je lepa, prijetna, tekstu povsem primerna; a spremijevanje genijalno, da,
smelo lehko trdimo, da je globokočutna ta skladba cvet slovenskih samospevov, proizvod, ki bi tudi najboljšim nemškim skladateljem delal časti
Sklepajoč te vrstice, omenjamo še, da so vse skladbe korektno harmonizovane in tudi teŠke niso, za kar jih je toplo priporočati tudi manj spretnim pevcem. Vz-gledna je harmonizacija osobito mešanih zborov; pa tudi melodije so vsem pesmim tako lepe, da odobruiemo izrek Hansli-kov, da je imel globokočutni ml idi skladatelj vrl talent. Oblika zvezku je dopadljiva in cena — 40 kr. — silno nizka. Upamo torej, da vsak prijatelj domače glasbe rad seže po tej lepej prikazni na glasbenem našem polji, ter tako kolikor toliko pomore, da bode urednik lože izdaval še daljne zvezke. Opisane skladbe dobivajo se pri uredniku Janku Lebanu, učitelju v Lokvi (na Krasu), pri knjigarji Wokulatu v Gorici in Giontini-ju v Ljubljani. Da bi nas skoro razveselil III. zvezek!	Evterpovec.
Vseh pet zadetih.
Tako se pripoveduje: »Oče Povh (pravilno Polh) na Barki je neznansko rad stavil v loterijo, pa redkokdaj kaj malega vdobil od nje. V tej svojej srčnej ž*lji se je obrnol zdaj k temu, zdaj k onemu svetcu za pomoč. Jedenkrat se mu sanja, da potuje v Trst; in ko gre mimo cerkve sv. Uricija,*) pozidane poleg glavne ceste, ki drži iz Vrem v Naklo, vidi dotičnega svetnika pred cerkvijo stati. Povh obstoji pred njim ; svetnik pa mu migne, naj stopi bližje k njemu. Sv. Uricij, ki je menaa Povhovo srčno željo dobro spoznal — na
z lastnoročnim pismom, v katerem napoveduje, da obišče nemSki prestolni nastopnik Španskega kralja. Vkrca se mej 12. in 15. t. m. v Genovi, od kodar ga na Špansko spremijo nemške vojno ladije.
Na Srbskem je v nekaterih krajih uŽe počila vstaja. Pri Banji so zadeli vojaki na vstaSe ter začeli streljati, šest vstašev je padlo. Tudi pri Ce-stobrodici i na kalafatskih visočinah so bili boji, v katerih so vojaki povsod zmagali ter vstaSe razpršili.
Srbska vlada v strogih svojih naredbah vedno dalje seza : proklicala je obsedni stan tudi v okraju Banja; ponoči od 6. na 7. t. m. je zaprla najuplivnejšo ude osrednjega odbora radikalne stranke v fieligradu. — To so dogodki, ki kažejo na hude čase.
Grški državni zbor se je 8. t. m. odprl, a načelnika ni mogel voliti, ker je v zbor priSlo premalo poslancev.
Francoska poslanska zbornica je 8. t. m. izročila vladin predlog, naj se dovoli osem milijonov novega kredita za vojno v Tonkinu, posebnemu odboru, da ga pretrese in zbornici o njem poroči.
V	proračunskem odseku francoske poslanske zbornico je predložil finančni minister, naj se izda 320 milijonov frankov tripercentne rente za izven-redne potrebščine; Francoska potrebuje veliko novcev za nesrečno vojno v Tonkinu. — Bonanartovci so v parlamentarnej komisiji predlagali, naj se ministerstvo dene v zatožni stan i naj se izvoli komisija, ki preiSČe tonkinske zadeve; odsek pa je ta dva predloga zavrgel.
V	Italiji delajo preglavico vladi in neizmerno škodo trgovini mornarji trgovinskih parnikov, ki so se odpovedali delu. Najprej so to storili ma-šinisti in mornarji znane družbe »Florio e Rubatino«, potem pa mornarji po vsej Italiji. Vsled tega je parobrodar-stvo popolnoma nehalo.
Dopisi.
Izpod Caina, 6. nov.
Definitivost šolskih učiteljev na Goriškem je doslej le prazna beseda. Svet igra ž njih osodo, prestavlja jih in premeće po svojej volji, večidel tako, kakor nekatere koristi nanašajo. Taka osoda je /.daj zadela g. Rajarja, nadučitelja v sv. Križu na Vipavskem. Ta mož je slove), kderkoli je služil. Tudi v sv. Križu se je z gorečnostjo v svojem poklicu, z naravnim živenjem in uljudnim vedenjem vsem prikupil. Pri tolikej odličnosti v vsakem
oziru ni živej duši Še v sanjah na misel prišlo, da bodo takega možu brez najmanjšega uzroka in zoper njegovo voljo po svetu poganjali; vendar je tako; pognali so pa v Sen pas ; zastonj so bili vsi njegovi protesti in vse sklicavanje na svojo definitivnost. Kaj je neki uzrok temu? to mnogi poprašujejo. Čujte in strmite t nič drnzega, nego golo prilizo-vanje <io necega visokega gospoda. Komaj je počil glas o nekem visokem gospodu, uže so začeli nekateri merodajni možje v sv. Križu slikati skupaj glave, ter po skrivnih flotib na vse kriplje delati na to, da bi prttel začasni učitelj v Gabriji za nadučitelja v sv. Križ, ČeŠ, da jim bbde visoki gospod za te hvaležen. In dosegli so, kar so želeli. Učitelj v sv. Križu, g. Hajar, pa je žrtva prilizovanja. Ta zvijača ni le krivična, Marveč je tudi smešna, ako pomislimo, da se je gosp. Hajar veliko več učil, nego novi učitelj, in ima tudi uže lOletno skušnjo za soboj. Po tem takem so dali skušenega na nesku-šenega. Pa kaj je tem ljudem mat za šolo, da le svojej sebičnosti strežejo, ker ni bilo mogoče, novega kot začasnega učitelja kar naravnost povzdignoti za nadučitelja, zato so ga dekretirali kot učitelja, kakor da manjka nadučiteljev. Povsod, kder sta dva učitelja, eden je nad-učitelj, le v sv. Križu je izjema. A visoki gospod krivico sovraži in mu ta stvar gotovo ni všeč, zato je nekda uže preprečil krivico, kakor se sliši. S tem je visoki gospod dokazal, da za prilizovanje ne mara. Šolske oblastnije pa naj si dobro zapamtijo to resnico, da s takim svojevoljnim prestavljanjem učiteljev šolstvo na Goriškem le spod kupujejo. UŽe zdaj gledajo mnogi učitelji na Kranjsko in Štajersko, kder je kaka služba izpraznena. K malu porek6: Gremo s trebuhom za kruhom; in ko se uname, gori, dokler ne zgori.
Iz LJubljane, 9. novembra. Pred kacimi 14 dnevi se je razkora-Čila neka tukajšnja, oficijelno še ne priznana učenost ter ošabno izrekla: »Mi bomo uže skrbeli, da bo »Narodm drugače pisal«. No, to je bila moška beseda, a videlo se ni, kaj učeni gospod misli. Tedni je pa prinesel tukajšnji uradni list inserat, da se kupujejo delnice »Narodne Tiskarne«. Aha, za tem grmom zajec tiči, tako sem si mislil in takoj sem vedel, kaj se je z onim groženjem nameravalo.
Neka gospoda hoče namreč toliko del nic v svoje roke dobiti, da bi potem ukazovala, kako ima pisati list. A preverjen sem, da s« jim ta manever ne posreči, in kolikor poznam delničarje »Narodne Tiskarne«, večinoma so delnice v tako trdnih rokah, da niti na to misliti ni, da bi se kaj tacega posrečilo.
Gospoda, ako so vaši nazori pravi in vaši nameni pošteni, ne bojite 36 javnosti, pišite pa v drug list, saj je vam na razpolaganje in nadaljujte tam svoje članke »pro domo«. Izgovor, »v ta list pa vendar ne bom pisal«, prazen je, saj ne bo prvikrat. Sploh je zastonj, mnenja in prepričanja našega poštenega, z zdravim razumom nadarjenega naroda slovenskega ne popačite, trudite se, kakor hočete. Pojdite le malo po deželi, in Čujte, kaj narod go vori. Bil sem te dni na Dolenjskem. Govoril sem z mnozimi, a čul nisem dtuzega nego zabavljanje in padale so jako ostre hibe, na neko gospodo.
prste kazaje pove mu pet številk. V istem času pa se Povh zbudi, a številke si prav dobro zapomni. Hitro skobaca iz postelje, prižge grlevico ter brzo stopi doli v kuhinjo po ogelj, s katerim v podobi kljuk in krizev nalajsa število vseh pet»numar« tja po zidi; in sicer iz previdnosti, ako bi je pozabil, da zopet ima pravo Številko pri rokah. Stavil jih je na Trst. Prvikrat ni bila nobena vzdignena, drugikrat tudi nobena; Še tretjič stavi vseh pet, in sicer je izrekel, katera bo vzdignena prva, druga, tretja, Četrta in katera — peta številka. Tako se je tudi zgodilo. Povh je zadel vseh pet po vrsti, kakor so bile na lističu napisane. Ker pa je postavil na nje primeroma drugim kratom še precej denarja in so bile po vrsti vzdignene, kakor je sam narekoval, — vdobil je bil na nje silno tnnogo denarja. Neki sovaščan pa je bil Povhu na tej sreči hudo nevoščljiv, ter je premišljeval, kako bi se dala vsa ta stvar kaj zmešati ali zavozlati. Bival je nekaj časa v Trstu in se tam ves spridil; potlej pa je postal »kontrabantar«. Veš kaj, Miho (tako je biloiPovhu ime), ti še dobro ne veš, koliko denarja si na loterijo vdobil; jaz pa prav dobro vem: Kdor tako stavi, kakor ti in mu so po vrsti vse vzdignene, ta vdobi »kaso« od vse loterije. Oče Povh je bil drugače dobra duša, samo preveč lahkoveren je bil. Suntanje onega »kontro-baritarja« se je Povha prijelo ko smola. Loterijski gospodje so mu hoteli dati toliko denarjev, kolikor jih je p'- pravini imel vdobiti, pa on se osorno odreže, kakor ga je oni nevošČljivec podučil: Jaz hočem imeti vso loterijsko kaso precej ali pa niči Nič se ne boj, Miha! spodbuja ga šuntovec, — Ie trdno se drži svojega sklepa, do pravice uže prideš; vsa stvar pride lahko še
do cesarja na Dunaj; loterijski gospodje zgubć službo in bodo tudi zaprti; ti pa vdobifi vso loterijo.
In res, ker je Povh odločno trdil in zahteval, naj mu dado vso loterijsko »kaso« ali pa nič, pride vsa ta okolnost pred sodni jo. Ta pa mu ni mogla priznati vse lo-
terijske »kase« a z »ničem« ga tudi ni hotela odpraviti, dasiprav je Povh sam zahteval: ali vse ali niči faodnija razsodi naj se mu odšteje le polovica od vse svote kar bi jo bil lahko prejel brez tožbe od loterije. Ali Povh se vedno ozbiljno odrezava: v so »kaso« ali pa nič! Vsa ta zadeva je šla od inStancije do inštancije povsod so mu prejšnjo svoto zmanjševali Slednjič 80 na Dunaji razsodili: odšteje naj se Povhu šest sto forintov, in ako se te odbije, ne sme se mu dati ni krajcarja; zato da se njegove besede spolnijo: »vse ali pa nič.«
Povh odbije tudi zadnjo ponudbo in tako ni vdobil niti krajcarja; ko bi bil drugače lahko najbolj bogat mož v vsej •ieželi, in imel bi bil desetkrat večjo in lepšo hišo na Barki, nego jo ima Dekleva
v Vremih, — da ni poslušal nevoščljivega Šuntovca.
Ali je vso res, ali je kaj dodanega tej pripovedki, za to jaz ne jamčim. Toliko pa lahko rečem, da po nevoščljivcili in šuntovcih je prišel uže marsikdo v veliko nesrečo.
Od istega časa, ko se je to godilo, mi-nolo je uže mnogo mnogo let. Od selanjih starcev tega nobeden ne pomni. Veliko vode Reke pa še poteče doli mimoMamke Božje v Škocijansko jamo, predno zopet kdo na Barki vseh pet po vrsti zadene.
J. V.
Ne bavim se sicer rad s premeščenjem političnih uradnikov; a ker živimo včasih, ko ima vsaka premerab* poseben vzrok, omenjam danes, da je okrajni glavar Logaški g. Mahkot premeščen v Ljubljano, na njegovo mesto v Logatec pa je poslan deželne vlade tajnik, grof Pace. Poi glavarstvo Logaško spadajo namreč mej drugimi tudi Planina. Cerknica, Begunje itd. sploh kraji, ki z dnizimi vred kot kmetske občine volijo v Postojni dva deželna, poslanca; govori in pripoveduje se o tem mnogo; to mislim zadestuje.
No, ako bi pa nekateri gospodje tudi znali molčati, Notratljci so nž«' -t*ko zavedni, da bodo Mtoj vedel* kani 'pei4tacp
Domače > in razne vesti.
Imenovanja. Karol Dejak, e. k. sodnijski adjunkt, pride iz Labina v Tržič iMonfalcone), Kristijan Kircher iz Pazina v Kormin, Ambrož Flegar, c. kr. okrajni sodnik, iz Lošinja v Vodnjan. Miha Ga-brijelčič postal je c. k. sodnijski adjunkt in poj le v Labin v Istri.
Tržaške novosti. SUnograjttno drnltto je tudi v Trstu, in to še kako italijansko; to društvo ima tudi svoj list, a kakor vsa enaka društva v Trstu, Škili tudi ono čez Idrijco. — No, to društvo se e hotelo vdeležiti prihodnje leto velike razstave v Turinu, a naša vlada je to prepovedala; uže zna, zakaj.
Imenitni Seski vijolinist Frane Ondriček se bode produciral danes zvečer v »Schiller-Vereinu«. Nemci ga bodo torej tukai prvi slišali, za nas Tržaške Slovane se taki bogovi malo menijo. Zakaj ne bi bil g. Ondriček tudi tržaško čitalnico poprašal. ako bi hotela napraviti kaj v njega korist ? To društvo bi si bilo gotovo prizadevalo, da počasti slovanskega umetnika, kakor je skrbelo o svojem času za Krežmo, ki je v Trstu in Gorici žel prav lepe lovorike.
Poiar. V občnih magazinih v novej luki (št. 5) unela se je v Četrtek zjutraj partija sladkorja, da se ne zna kako. — Mestni vatrogasci pa so bili hitro na mestu in so še za časa zadušili ogebj; nevarnost je bila velika.
Poskut samomora. V ponedfelek zve. čer je skočilo 171etno dekle v nek vodnjak v ulici »Goncordia«. Ljudje so jo videli, rešili in vso mokro prinesli roditeljem na bližnji dom. Pravijo, da dombči prepir je uzrok nesrečnemu dejanju.
Tržaška hranilnica Nekateri gospodje so se obrnoli na nas s praŠa-njem, je-li res, da hranilnica o<l vložnikov tiija knjižice, ker so razne zmešnjave v protokolih, ki se drugače ne dado poravnati, nego da vsak prinese svojo knjižico v hranilnico. Ta vest bi dala sklepati, da se gode veliki neredi v tukajšnje] hranilnici, kar pa ni res. Stvar je taka: Mi smo se o tej zadevi osvedočili pri pred-sedništvu, katero nam je razjasnilo, da hranilnica zato kliče notri stare knjige, ker izda nove, postavno koleko-vane in v katerih so tudi vse prenaredbe Statutov. Kakor znano, predelala so se
Eravila hranilnice in zato je treba, da ranilnica izda nove knjižice. — Tdliko v razjašnjenje in pomirjenje.
Gablneito Minerva odpre tudi letos, kakor vsako leto. Šolo za francoski in nemški jezik. — Ta gola se začne 15. t. m. in bode trajala do 15. aprila. — Kedor hoče obiskati to šolo, mora plačati 10 gld., ako nI ud »Minerve«, udje pa plačajo le 5 gld.
Izpred sodišča Nek italijanski brivec, po imenu Ivan Parisi iz Palerma v Italiji, je v noči 15. oktobra v nekej hiši usmiljenih sester v starem mestu tako grde besede govoril proti našemu cesarju, da se je še celo dvema ženskama one hiše preveč zdelo in da ste ga zatožili. — V četrtek je stal ta mož pred sodiščem, katero ga je obsodilo zarad raz-žaljenja cesarja na 4 mesece teške ječe in na izgnanstvo iz Avstrije v obljubljeno deželo. — Ne vemo, zakaj taki ljudje hodijo v Avstrijo, ako jim ni naš cesar po misli, saj jih nihče sem ne želi. — To je vendar uŽe preveč, in kaže, da tujci tukaj Širijo sovraštvo proti Avstriji
Razpisana Je služba kmetijskega popolnega učitelja za slovanske dele Trsta, Gorice Gradiške in Istre. Popotni učitelj dobi plače gld. 1000 in pavšala za potovanje na leto gld. 600, katera plača se Izplačuje v mesečnih predplačilih. Prosilci morajo v prošnjah, katere morajo biti oddane najdalje do 10. decembra pri tukajšnjem namestiliStvu, dokazati, koliko let imajo, da so avstrijski podaniki, kaj so se učili, potem praktično znanje kmetijstva in da so zmožni nemškega in slovensko-hrvatskega jezika, kakor tudi da znajo nekoliko italijanščine. Tisti kandidatje, kateri imajo skušnje za kmetijsko učiteljstvo in so dovršili kako kmetijsko srednjo, ali pa le sadjarsko in vinarsko, ali pa kmetijsko visoko Šolo na Dunaju, imajo prednost. —Iz tega je razvidno, da je vlada spoznala, kako pravična je bila interpelacija g. R. Afohorčič-a v deželnem zboru goriškem Iti gotovo je to najlepši odgovor na interpelacijo g. M., katerega je mogla dati Vlada. Želeti bi bilo
zdaj le Še, da se oglasi kak strokovnjak,, ki prvič prav dobro razumeva stroko, potem
Fn ima tudi dar popularnega predavanja ri korist bo za naše "Primorske dežereTve-likanska.
Goriške novosti. Mati nekdanjega ravnatelja goriške gimnazije, in stara mati sedanfega voditelja okrajnega glavarstva v Tominu. g, F. Schaffenhauer-ja, je obhajala v družinskem krogu v Gertci v ponedelek svojo stoletnico.
Slovensko bralno "in podporno društvo v Gorici prirtdlv v nedeljo lt. novembra, sv, Martina dan, v svojin prostorih domačo zabavo z jako zanimivim progra-rtioii). —»'GoriSka čtfalftMi napravi besedo rfflieil24:-1, m. fl&tje Frančiškani na Kostanjevici pri Gorici naznanjajo, da ona vest, daJim je rajnki grof Ghambor i za-t>dstiT 150.000ni resnična, a da so-pričakovali in najbrže še pričakujejo, da francoska legitimistična aristokracija na svoje troške popravi in olepša cerkev, j^od katero počivajo njih kralji.
Duhovske premembe v goriškej vrhovnej Škofiji. G. g. Servalle Ivan šel je v stalni pokoj. — Ć. g. GoljevUek Franc, duhovni pomočnik v Biljani, pride kot tak v Gorico k župniji sv. Vida na Placuti.— C. g. Mihalfko Vvga gre kot kaplan iz Mirna v Biljano; na njegovo mesto pride č. g. Jakop Pirik, novomašnik. — Ć. g. Fr. PavletiČ pride iz Cerkna kot I. kaplan v Ločnik; naslednika dobi č. g. Janeza Kokolarja, novomašnika. — G. g. Valentin Bresausig pojde kot I. kaplan iz Tolmina v Kanal; č. g. Štefan Bressan, vikar v Kozam, kot tak v Doberdob; č. g. Ferdinand Tomažit, vikar na Srednjem, v Koiano.
—	Novomašnik č. g. Franc Bandeu pojde kot kaplan v Mušo; č. g. Barban Maran kot tak v Oglej, č. g. Pipan Franc pa v Ročinj.— Subdijakon č. g. Franc Častil-lit postal je katehet pri čč. nuna'i urSu-linkah v G orici, — G. g. Matija Kravanja, ki je služboval 12 let kot beneficijat v fari sv. Ignacija v Gorici, odložil je dotično službo. — Ć. g. Andrej Jordan nostal je defenitivni tajnik v knezonadškofijski pisarnici in ostane začasni špirituval v duhovskom semenišči. — G. g. Janez Grbec dobil je službo kancelista v kn. nadškofijski pisarnici. — Č. g. Jožef Ka&maro posta} je I., novomašnik Č. g. Cargo An gel j pa II. kaplan v Tolminu. — Župnija Pod* brdo razpisana je do 30. t. m.
Goriški „Gospodarski lisi**
je prinesel v svojej zadnjej, 10. številki te le zanimive gospodarske članke: li Goriška kmetijska posojilnica. — 2. Velik Upliv perja na trti na izzoritev grozdja!
—	3. Koliko dolga sloni na zemljiščin?
—	4, Ali je naša živinoreja v zadnjih 10 letih napredovala? — 5. Pametne besede glede trtne uši. — 6. Kratek pregled o našej vinskej trgatvi. — 7. Novi tržni red za klavno živino na Dunaji. — 8. Spen-glerjevo ojstrilo za kose.
Pri dobrodelfccj loteriji skupne Notranjske v prid »Narodnemu domu« 2. dne septembra t. I. imeli smo 1598 gld. 41 kr. dohodkov in 714 gld. 85 kr. stroškov, torej čistega imetka 883 gld. 56 kr., katera svota je pri Notranji* skej posojilnici obrestovana. Razen tega imamo 20 svetilnlc, katere bodemo prodali, ter znesek isto tako naložili. Več gospodov poverjenikov doli nje nam na razpečanih srečkab 142 gld. 60 kr., kar je tudi uzrok, da ne položimo Še danes čistega računa. Prosimo torej tiste gospode, kateri nam novcev 6e niso poslali, da to gotovo v kratkem store, ker bi bili v nasprotnem slučaju primorani, njih imena pri razglasu našem objaviti.
Ožji odbor.
Tatvine in policijsko. Te dni
sta ukrala brata Anton in Alojzij C., stanujoča v Kadinu, lepega vola, od-menjenega o klainlco, vrednega 150 gld. Marljive straže preiščejo vse kote, in dobe zločinca omeujena brata, koja odpeljejo na varno; vola pa izroče gospodarju mesarju V. —Prišel je v pest. Jožef G. domačin, Čeprav hodi le po jednej nogi, vendar za krajo je tiček. Tega je uže dafie časa c. k. trihunal iskal zaradi storjepih tatvin; a te dni ga je zajel v svojo mrežo nek inšpektor policijnih agentov in odpeljal na računsko klop. — Policija je zaprla dva Goričana, ki se glasita na ime ■Gigi«. Zatožena sta raznih tatvin. V nedeljo v jutro je inšpektor policijnih agentov ustavil pri »Giardino publico«, ka-menoseka Franćeta S., doma iz Postojne. Ta je zatožen dveh tatvin, storjenih v mestu s pomočjo ponarejenih ključev. — Te dni popoludneso zlezli ntikoji nepozvani v stanovanje železniČnega vlako-vodje na Belvederju b. št. 41 in mu odnesli več vrednosti v srebru in zlatu in 30 gld. v denarju.
Vratarja M. S. so zdprli. ker seje dokazalo, da je držal roko fakinom firme Ebert, ki so omenjenej firmi ukradli 3 vreče kave. — Nepoznani tatovi so vdrli v četrtek po noči v magazin trgovca g. Pa-van, Via Campanile Št. 5. in so odnesli blaga za 250 gld. — V sredo in četrtek so tatje bili sploh prav pridni in so pokradli v kakih 5 krajih raznega blaga.
Nesreče. V Tesuliji je veliko Škodo provzočila grozoa povodenj, posebno v La-risi in sosednjih vaseh; utonilo je tuli deset ljudi. Sestavil se je v Atenah odbor, ki prejema darove za poškodovanje po po-vodnji.
Prebivalstvo kitajskega cesarstva se navadno računi na 4(K) milj. duš; nekdaj je titegnolo res toliko prebivalcev hiti, ali v zadnjih časih so se zelo zmanjšali, ker je v zadnjej vstaji najmanj 50 milijonov Kitajcev bilo pokončanih, pozneje pa je
Sritisnola lakot, katera jih je tudi gotovo D milijonov pobrala, in razen tega se tudi še močno izseljujejo.
GosgoMe is Mstai strni.
Ali se kmetija v okolici tržaške] izplača ?
Zadnje praznike sem imel dovolj časa, da Bem si lehko ogledal okolico. — To sem uže večkrat poprej storil; a ta pot me je uleklo v Rojan in gor proti Piščancem. — Uže večkrat sem opazoval kmetijske razmere okoličanov in se prepričal, da kmetija v okolici zelo peša in da tu ni slavno tržaško-lahonsko kmetijsko društvo prav čisto nič storilo za povzdigo raznih strok kmetijstva, da pa so okoličani tudi zgubili veselje do kmetijstva, ker so se poprljeli le bolj rokodelstva in raznega vozarskega in fakinskega dela
S p Trstu, — toliko v zgornjej, kolikor v olenjej okolici sem opazil prav dosti zapuščenih paštenov; o red 20, 30 leti so tam še lepe trte rastle, a zdaj je videti mej lepimi vinogradi tudi prave pravcate puščave. Srce človeka boli, ko vidi, da se vinogradi opuščajo v okolici mesta, katero samo uže konsuinira vina toliko, kolikor bi ga okolica le pridelati mogla; a za vina, kakoršno je sosebno »Prosekar«, dobilo bi se tudi dobrih kupcev v notranjih deželah In celo na inostranskem, ko bi le tega vina bilo toliko, da bi bilo vredno, ž njiltj poskušati kupčijo. — Da so na Francoskem ali celo kde na Nem Škem take lege, gotovo ne bi bil noben košček neobdelan. — Pri nas pa gre, razen nekoliko izjem, vinarstvo rakovo pot in zapuščajo se vinogradi v najugodnejših legab. V začetku tega stoletja je bilo, kakor se lehko vsakdo prepriča, v trža-fikej okolici vinarstvo bolj razširjeno, nego je denes, in pred 50. leti je bilo veliko več Vinogradov, nego jih vidimo denes. Okoličan je trdo delal svojo zemljo in se z mestom malo bavii, le toliko, kolikor je bilo potrebno, da je prodal svoje pridelke in pa nakupil najpotrebnejše stvari za hišo.
A tistikrat je okoličan tudi trpel na zemlji In živel skromno; Mestne šege in razvade pa so ga polagoriia potegnole v vrtinec, kateri ga z vso silo tira v propad. — Okoličan je J>il ponosen in se je dolgo časa držal slovanskih poštenih navad in običajev, z gospodo ni rad črešenj zobai, njegova domačija mu je bila sveta. Zdaj je drugače; mnogo okoličanov je vsled prevelikega veselja do mesta obesilo trdo kmetsko živenje na klin in se bavi rajši s6 zaslužkom, pomesčanili so se, a v svojo škodo.
Malo vidimo več ponosnih okoličanov, in' premnogi se klanjajo ne le mestnej gospodi, od katere so postali dosti odvisni, temuč celo ničvrednim Šarlatanom,
Eod katerih dvomljivo protekcijo se često-rat postavljajo. — PraSaj tcega okoličana, zakaj se ne bavi rajši s kmetijstvom In doboš odgovor: »Zato, ker to nič ne nese.« To pa ni res, iu da nI res, hočem dokazati z oči vidnimi razlogi* — No, kakor sem uže omenil, sprehajal sem se na sv. Justa dan po holmcih nad Rojanom in zapazil Rem več pravilno obdelanih,
Erav redno in čedno držanih vinogradov, lislll sem si: to mora biti lastnina ka-cega gospoda, ki se iz diletantizma peča z vinarstvom; a ko popraŠam mimogre-dočega okoličana po lastniku onih vinogradov, rekel mi |e, da je to vse lastnina nekega Kraševca, g. Andreja Bole po imenu, ki ima velika posestva in več hiš, pa je jako priden kmetovalec.--Slučaj me je Še tisti večer pripeljal v gostoljubno hišo tega imovitega kmeta. — Uže hiša sama ob sebi je kazala, da tam mora Btanovati premožna družina; vse tako lepo snažno, dobro razdeljeno, dvorišče prostorno, okolo dvorišča razne kmetijske suhote in lepa, prostorna hiša. — Radoveden, kakor so uže vsi časnikarji, po-prašam gospodarja, kako je on prišel do tako lepih in obširnih vinogradov in po-hištev, videčega tako priprostega. A on je prinesel vrč dobrega vina iz svoje polne kleti, ter mi jel pripovedovati: »Vidite,
Ered 45 leti sem prišei jaz iz Koprive na .rasu v Trst, moje premoženje ni bilo vredno »cvancgarce«. Nekaj časa sem si kot kamnosek služil prav dobre dnine v Irstu, kot dobrega delalca so mene gospodarji vedno boljše plačevali, nego mnoge moje sorodnike; a po nekoliko letih sem se bil priženil na neko posestvo v okolici, katero pa je bilo tako zadolženo, da bi bilo z novega kupljeno manj stalo, nego me je stalo tako; a z neutrp-nim delom in trdno voljo, pa skromnim živenjem sem prištedil vsako leto toliko,
da sem v nekaterih letih poplačal dolg in še celo začel kupovati po malem zapuščene paštene in drugo zemljišče po ugodnej ceni in tako kupljena zemljišča pridno razdeljeval najprej sam le s kakim
EomagaČem, a kesneje svojo družino. >a sem mogel kupiti večo zemljišče, napravil sem bil enkrat tndi doig mnogo tisočev; a od tistega časa nisem imel miru noč in dan, dokler sem v 4 letih V3e poplačal; sebi in družini nisem mej tem časom privoščil ni obleke, ni boljše hrane, delali smo vsi. kakor pravi trpini in se branili in oblačili le za silo. — Ko pa sem poplačal dolg, znal sem, da sem premožen mož, in zdaj sem tudi sebi in družini privoščil boljše živenje. Moj trud le tudi Bog blagoslovil, kajti pred kakimi 6 do 8 leti smo imeli dobre letine in jaz sem eno leto pridelal na svojem še mlado izdelanem posestvu 900 veder dobrega vina, katero sem tudi po primerno visokej ceni prodal, Se dandenes jaz in moja družina razdeljujemo paštene in naprav-ljamo vinograde po vzoru za te kraje najboljšem, in, jaz imam 7 sinov, katerih vsak ima uže svoje pohištvo in veliko kmetijo; jaz sam pa sem tukaj na novem domu, kakoršnega vidite, in pridelujem navadno velik hram rajnega vinca.
Posestvo, kolikor sem si ga jaz pridobil v dobi okolo 40 let, obsega blizo 60.000 kvadratnih sežnjev, večinoma dobro obdelane zemlje, vinogradov, kostanjev gozdič in nekaj senožeti, zraven tega pa toliko biš, kolikor fantov!«
Vse to mi je zdaj uže priletni kmetovalec pravil, nevedć, da bom jaz rabil ta njegov životopis za dokaz, da je v okolici mogoče obogateti tudi s trdim kmetijstvom. — Ali razen druzih prednosti ima tak mož, kmetovalec, tudi to, da je na vse strani neodvisen, plača svoje davke, pa mirna Bosna; mej tem, ko pa mnogo bogatejši trgovec ali obrtnik ne more tega reči. Tak kmet, kakoršen je stari Bole, pač je v pomenu svobode VeČi gospod, nego marsikak milijonar, ali kak grof in baron, služi mu tudi zdravje bolj, nego mestnej gospodi, narava je njegovo veselje, vsled česar je tudi njega srce nepokvarjeno in duh čil, um naraven, vse skupaj prava harmonična zveza lastnosti* ki nam kažejo skromnega, srečnega in zadovoljnega moža. — Našim kmetovalcem v okolici pa naj posebno služi ta životopis v dokaz, da se kmetija v okolici dobro izplača in da bi okoličani mosli najsrečnejši ljudje in najneodvisnejši možje postati, ko bi se na tak način in s tako eneržijo bavili s kmetijo, kakor se bavi omenjeni mol, ki se je porodil na, bližnjem Krasu. Nočemo reči, na} bodo vsi okoličani, le .kmetje* ampak večina pač. Talente: pošiljajte v Šolo, nekoliko rokodelcev, posebno zidarjev, je tudi dobro, a ti naj će Izobražujejo, da postanejo Sčasoma tudi mojstri in dobri mojstri, to se umeje le tam, kder je dosti otrok. Vse drugo, moški in ženske (te zadnje naj bi popustile umazano perilo in drugo faki-niranje po mestu, kl malo nese, a demo-ralizuje, kakor je uže nek visoko omikan okoličan temeljito dokazal v našem listu), pa naj se bavljo s kmetijo, posebno vinarstvom, potem s pridelovanjem dobrega sočivja, ki se lehko spravi v denar, in mnogi bi se lehko bavili tudi s cvetličarstvom, kajti tudi tam ima okoličan zlato polje, in dokaz, da se more tudi s to stroko obogateti, nam je drug mož v Rojan u, okoličan, vrli gosp. Bandelj, ki denes konkurira s6 svojimi izdelki s prviipi umetnimi vrtnarji, kakorŠni so Maron, Peroti in drugI. — Ta cvetliŠka ubrtnija se d& fie mogočno razviti in trgovina s tržaškimi cvetlicami razširiti, posebno v severne kraje, kder je v tem obziru za okoličane pri količkaj dobrej organizaciji neizmerno polje. Želim, da bi članek tam, kder je 5e mogoče, obudil premišljevanje, navedeni izgledi pa posnemanje. Trop.
Gotova pomoC proti grozne j morilki d'fteritis, kakor nam poroča pl. gospa Bur-ton grofinja Arundel pa le je :
Ko zapazimo znamenja te bolezni, zmešajmo hitro, kozarec vode se žličko žveplenega prahu. (Meša naj se le s pr-stom). S to mešanico se mora grlo izrni-vati, grgetati, in tekočno s6 žveplom ne pljuniti iz ust, temveč požreti jo je treba. Pri otrocih ni tega mogoče. Vzame naj se toraj gosjj cev napolnjena fč uže navedeno mešanico, katero moramo posiliti otroku v grlo. Ce tudi tega ni mogoče, potrosi naj se žveplenega prahu na goreče oglje in bolnik mora požirati dim, ki se vzdigtije znad oglja. Privošči naj si boljše hrane. Živeti mora v čistem zraku in v gorkem. Okna in vrata se morajo odpirati večkrat na dan; a da ostane telo v vedno enakej gorkoti, nai se bolnik bolje odeje, bolnik ne sme trpeti mraza.
Učeni angleški zdravnik Dr. Field (b. FUI) ravnal je le na tale način in — otet je bil vsak smrti.
Pomočki niso dragi, truda ne mnogo, skusi se lahko.
Gosp. Vand«rČek izpod Volnika. Vaš dopis je le osoben brez dokazov. Sicer pa imate Vi nekoliko prav, ako grajate prebombastično pisavo. Pišite drugače, ne tako osobno, pa »prejmemo, ker nam ao vsi enaki, kder gre za pravico.
Politično društvo „EDINOST44.
Vsi tisti, ki žele postati tržaški domačini, pa imajo tudi za to potrebne lastnosti, {posestvo ali rokodelstvo za svoj račun s plačevanjem patenti, plačujejo davek in so uže nad 10 let v Trstu) oglase naj se v uradu omenjenega društva, »Via Tor-renti« nasproti gostiloe »Ali* Aurora« in sicer od 9. ure zjutraj do poludne. Sć seboj naj prinesć vse potrebne dokaze. V društvenem uradu se jim napravi prošnja in vse drugo brezplačno.
Ustniaa uredništva: Gosp. —b.—v Kopru. Ne moremo tako ostro napadati učitelja, dolkler nam ni stvar bolj poznana. Potrudite se torej k nam in prinesite dokazov za Vaše trjenje, da g. učitelj ni zmožen svojej zadaČi.
Poslano.
Upravni odbor društva »Narodni dom« v Ljubljani, ukrenil je v svojej seji 30. oktobra t. 1„ da se ima drugi obrok deležev uplačati še tekom letošnjega leta. Vsled tega prosimo p.n. gospode deležnike, ki še niso uplaČali dru\ega oziroma prvega in druzega obroka svojih deležev, da blagovole to sto storiti do J/, decembra 4883.
Ob jednem — $ pogledom na bližajočo se žrebanje — prosimo vse one gospode, katerim smo poslali loterijske srečke, naj nam pošljejo do sedaj, za uže skupljene denar, nerazpečane srečke pa naj še pridrži v diljfio prodajo.
V Ljubljani dne 5. novembra 1883.
Za upravni odbor društva »Narodni dom«:
h. Hribar,	Dr. Alf. Mosche,
tajnik.	prvosednik.
Objava.
Čast mi je objaviti narodu slovenskemu, da je dotiskana prva knjiga mojih skladeb v jako okusnem izdanji, obsezajoča I. samospeve, II. moške zbore, III. mešane zbore, in IV. skladbe za glasovir.
Knjiga ima v velikem formatu 92 stranij in stane pri meni dva goldinarja in pripadajočo poštarino. Knjiga bode se tudi dobivala v knjigarnah, koje bodem kesneje v novinah naznačil; naročnikom, predplati-teljein in poverjenikom pošljem jo te* koče dni.
Ker sem mnogo truda in troška uložil, da kolikor lepše opravim in svojemu narodu v roke podadem prvo zbirko svojih glashotvorov, nadejam se Živo, da me bode celi narod slovenski in hrvatski z mnogobrojni mi naročili odlikoval; tem več se tega nadam, ker sem oziroma velicega obsega knjigi odločil jako malo ceno.
V Karlovci (Hrvatsku) 5. nov. 1883.
F. 8. Vilhar.
Trlnopofočiio.
Kava. t— Stanje tega blaga je trajno dobro. Vkljub višim cenam se je zadnje dni prodalo prav mnogo kave. in sicer okolo 2000 vreč Rio po 52 do 67 gld., 4000 vreč Santos po 61 do 69 gld., Java velja 76 do 82 gld., Portoricco 98 do 114 gld., Ceylon plant 90 do 140 gld.
Sladkor. — Tendenca mlahova, cene slabe; prodalo se je 5000 vreč sladkorja v kosih od 28'/, do 30'/, gld.
Sadje. — Suho grozdje iskano, prav tako tudi fige; vse drugo malo zahtevano, Pomeranče. limoni 3 do 7 gld,, rožiči 3 do 7 gld., fige v sodih, puljeŠke, 15 do 17 gld., fige v vencih 14 do 17 gld., mandlji 95 do 105 gld., datlji 17 do 35 gld., opaŠa 17 do 22 gld., cvebe navadne 14 do 17 gld., Eleme 20 do 36 gld., Sultanina 22 do 40 gld.
Olje — namizno 70 do 90 gld., jedilno 40 do 44 gld., bombažno angleško 371/, gld., amerikansko 40 gld.
Petrolj$ — jako trdno, ker primanjkuje blaga; cena stalna na lll/, gld., z nagibom, da poskoči.
DomaČi pridelki, = Fižol še precej iskan, in sicer rudeči po 11 gld., beli 10'/, do 11 V, gld., bohinec po 12 do 12'/« gld., zeleni, dolgi 11'/, gld., koks 12'/, do 13 gld., mešani 7l/, do 9 gld. — Maslo dobro domače po 96 do 102 gld.
Žito. — Malo kupčije; pri vsem tem pa se tendenca zboljšava in utegnemo imeti v kratkem nekoliko više cene.
Les — v dobrem obrajtu, cene stalne z nagibom za poboljšanje.
Seno — dobro konjsko 1 gld. 20 kr, do l.,gjd. .50 kr.............
Poslano.*)
Ker mi nekateri goppodje naravnost in za hrbtom očitajo, da sem jaz pisal dopis *i2 Lokve* v zadnjem listu »Edinosti«, govoreč o bralnem našem društvu: — prosim slavno uredništvo, da izvoli potrditi, da mu nisem pisatelj. Sicer naj bi se dotični sumničeči gospodje obrnoli naravnost na slavno uredništvo, kjer utegnejo zvedeti ime dotičnega dopisnika, ki je ia resnico jamčil s podpisom.*') V Lokvi, 5. novembra 1883.
Janko Loban.
Borano poročilo.
Borsa neodločna, k malu jako trdna, k'malo mlahova. Berolin upljiva zdaj skoro največ na kurze, Kurzi papirjev so postali nekoliko slabši.
DunajNka borsa
dne 9. novembra.
čCnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld.	65 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 79 »	40 »
Zlata renta...... 98 *	85 >
5% avst. renta .... 93 »	30 .
Delnice narodne banke . 840 >	— •
Kreditne delnice . . . . 277 »	75 «
London 10 lir sterlin . . 120 »	40 »
Napoleon.......9 »	57 »
C., kr. cekini......5 »	,71 »
100 državnih mark ... 59 »	10 »
It Lskvs SI. okrobra.
(Hormonike, tokarski cerkornik i ponoini t ur trji. J Kakor je uŽe znano našim deželanora, ima vsaka cerkev po noči dva Snvaja. Omeniti hočem tudi jaz, nekoliko v našem cenjenem listu čestitim čitateljem o noči 3. sept., ko sta bila na straži dva domača mladeniča. Ko sta prišla v cerkveni dvor pred cerkev, ležeta na travo, in eden čuvajev je imel z sobo tudi svoje harmonike, In zaprte harmonike si pod glavo dene. ko leže. 1'ridružijo se pa njima trije domaći mladeniči, ki se pogovarjajo o raznih stvareh. Ko čuvaj kviško pogleda v cerkveno okno, vidi, da je v cerkvi popolnoma tema ; on gre klicat cerkovnika, naj gre v cerkev k svetilnicl, (kakor je postava, če nema luč svoje svetlobe), pa predno cerkovnik v cerkev stopi, provzroči luč v veliki svetilnici še par obeliskov, kakor kadar nektara luč umira. Ko k svetilnici pride, najde še pičlo svetlobico v svetilničiiem kozarcu, tako da še ni kozar-Čevga prostora razsvetlla. Cerkovnik luč prižge, da je potem svetila primerno debeli sveči. Ko iz cerkve pride, stopi naravnost k čuvajema in z robato besedo vpraša, kdo je na straži ? In stopi k enemu čuvaju, ki je sedel na zidu pod lipo, in trije mladeniči pri njem, ter vpraša* kdo me ima za norca, kdo se z menoj Šali? Čuvaj je bil na zidu proti glavnej cesti obrnen, ko ga nenadoma cerkovnik tako močno udari, da se nekoliko sekund ne zave, potem stopi raz zida, kar cerkovnik potegne cerkveni ključ Iz Žepa in namahns na čuvaja, da ga udari po glavi ; pa čuvaj se nekoliko nagne v stran, da udari po harmoniki, ki jo je čuvaj v roki držal, ter jo pretrga z ključem čez pol, in jo k sebi potegne na tla vrže in vrh tega še pohodi, tako, da jo je popolnoma uničil, potem je začel čuvaja tako grditi, zasramovatl in zaničevati z svinjami, pijanci itd., da mu je vse slabo povedal, karkoli se je cerkovnik zmislll, in potem odide zopet v svoj brlog. Drugi dan
K a ae je hvalil in vprašal: kdo ima kakšne armonike za popravo, saj sem jih sinoči enemu popravil. Kar je tukaj pisanega, ako je treba, Čuvaj tudi s prisego potrdi, da je vse čista res-nica. Prosi ae pa slavna c. kr okrajna sodnija v Sežani, da s-3 cerkovnik Jože Mevlja, zaradi razŽaljenja ponočne straže kaznuje in obsodi, damo'" provzročenoŠkodo povrnoti. Lokavčani »premislite. Se s« v kake j Župniji, ali kapte-niji n&pravlja. toliko prepirov in besed radi cerkovnika, kakor v Lokavskej kaplaniji, to je grdo i sramotno za vso sosesko. Pred par tedni se je cerkovnik s čuvajem spri in zoesedil v nekej prodajalnici v Lokvi, ter mu prepovedal, da ne sme več hoditi k maši, v Žag rad, In mu rekel: prvikrat ko prideš, če prav za duhovnom pridoi, ts v znak zvrnem. Pa čuvaj se tega nič n« boji. Čuvaj Franjo Prele, hodi v sakristijo že z mladih let, še koje pri sv. maši služil (stregel), še predno je bil Jože Mevlja za cerkovnika izvoljen; cerkovnik nema pravice ljudem prostora v cerkvi deliti.
Dragi Lokavski obČinarji in možje načelniki, vidite kak&ne škandale dela vam in vsej soseski vaš današnji cerkovnik, Jote Mevlja; čas bo, da spregledate na obe očesi, in pošljete svojega denasnjega cerkovnika v službo tja, kder se harmonike popravljajo. Pa bo mirna Bosna.
M* • ■ • • JP* • • • •
Za slovo
Kličem vsem onim mojim prijateljem in znancem, pri katerih se nisem mogel sam osebno posloviti, pri mojem odhodu iz HrenovIŠke fare v Girknico:
z Bogom, živeli i ,,
Štefan Dužnik*
trgovski pomočnik.
V »Narodnem domu« v F»tuji prejšnji hotel »STADT WIENt daje se s prvim malem 1884 leta restav-rao^ja s kavarno in drugimi prostori v najem. Prostori so povse pripravni za hotel.) Vse drugo poizve se pri gosp. dr. Al. Greoorifiu, čitalniškem predsedniku in odvetniku v Ptuji (Petitu).	3—1
Velllca zaloga
zimskih sukenj
v raznih barvah, pošev iz volnenega tkanja po najnovejšem krovu
ffold. 15 komad
kakor tudi popolne zimske obleke iz no-vošegnega sukna po gfld.
6—1	v krojačnici
J'ELLEGRINA LEVI
Tla M« AII to II i o Mi*. S. nasproti k«y«rn* <*ll* Stells Polaren
) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva ,	Ured.
**) Potrdujemo.	Uredn.
C. k. pri*, tovarna
a s
X4
O
D«
Nigelegantnejše
obleka za gospode in otroke, kakor tudi narodne obleke za male in odra&ćene dečke.
Velikanska zbirka po stalnih najnižjih le mogočih cenah. Posebnost Nouveautes«.
Podružnica pri 10-4 ALEKSANDRU EISENSTAEDTER v Trstu. Co'80 it. 2.
C. k. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurtš
v Trftiu*
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
fiiavnoa in reierva društva dne 31. deeombra 1881:
Glavnica druStv.i ... gld. 3,300.000.— reservni fond o«j dobičkov » 625.937.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijnareserva vsih oddelkov » 6,638.505,—
Reserva za škode..... 284 591.—
V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . » 13,206.696.47 Skupni znesek v:, h škod plačanih od 1. 1838 do 1881 gld. 103,255.007 57
Urad ravnateljstva (24—9) "Via Valdirivo, 2št.vlastnej hiši.
NOVA LEKARNA
„ALLA GIUSTIZIA"
(It pravici)
MARKA RAVASINI
na kolodvorskem trgu (piazza della Stazione)
bode vedno previđena s6 svežimi leki napravljenimi po najzvedenejŠih rokah, in z vsemi lekarniškimi posebnostmi jnostran-skimi in domačimi, kemičnimi izdelki in mirodijami (drogami) ranocelniškimi pripravami in k njim spadajočimi stvarmi, predmeti za kemične laboratorije in z vsem, kar potrebujejo lekarničarji in obrtniki.	6-2 Govori se: italijansko, nemško, slovensko in francosko.
Zaloga najfinejših glasovitih izvrstnih vin isterskih:
RefoSk v velikih buteljah muzira, kakor Šampanjec, staro, obležano vino za posladek.
Moškatovo vino, Staro obležano muzira, kakor šampanjec, sladko in lepo dišeče v velikih buteljah.
Namizna Srna, lina vina istrska v vsakej kolikosti in kakovosti, močneja in bolj navadna, v sodih.
Kakovost garantirana, cena najniža.
Naročiti se mora botelj najmanj iest; vina v sodih pa najmanj 56 litrov.
Na zahtevanje pošljejo se tudi ceniki brezplačno.
Naročbe pod naslovom:
3	Štefan JuriSovič,
trgovec z vinom.
Muggia — Istria.
i
Dr. IVAN BRUNETTA,
zdravnik, ranocelnik in ostetrik sprejema bolnike vsak dan o i II do 12 ura dopoludne in od 4 do 5 po-ludne v lekarni M.4NZOSI, Via
6-2 alle sette Fontane N. t.
V omenjenej lekarni se govori slovensko in uboge se leči brezplačno.
1
Alojzija Nlayer-jeva
trgovina piva v steklenicah v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	24-10
L A FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commeroio ed Induitria
versamentTTtn CON I ANTI
Banconote: 3' '«°/n innuo interesa« verao preavviso di 4 glornl
3'/t» » » * » »8» 31/«» » » » » » 30 »
Per le lettere di versamento attualmente in ciroolazlone, il nuovo tasBO d' interesse co-mincierd a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °/0 annuo interesse verao preavviao dl 30 glornl
3V4» » » » » » 3 meti 3'/j » » » » » »6»
Banco Giro: Banconote 2'/*°/« sopra cjualunque somma Napoleoni senza interessl Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valorl, divise e incasso coupons 1 provvigione.
Antecipazioni sopra Warrant» in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra KA provvigione per 3 mesi. » efTettl C% interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-venirsi.
Trieste, 1. Ottobre 1883.	(48)
Nič več kašlja
10—5 Prsni čaj
napravljen po lekarničarju G B. Rovis, v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaiolj, Se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta Saj je sestavljen iz namih rastlin in cisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 aoldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 soltfov.
Plaiter in tudi tinktura proti karjlm očetom in debeloj koži — cena 3 plaštrov za kuija očesa 20 aoldov. — Ena steklenloa tinkture 40 soldev.
Edina zaloga v Tratu v lekarni Rovla, v fioriol v lekarnah Crlatofoletti in Pontoni, ln v AJdovičinl v lekarni Guglieliae.
VteJ lekarni govori ae tudi alovenakl.
Vesela nada
za bolnike in okrevalce.
Proti kaliju, hripavoatl, prani In želodčni bolečini, onemoglosti, auiioi, slabemu prežvekovanju. zanesljiva krepllna sredstvu za okre-vnloa po vaakoj bolezni. Kder nI pomagalo užo nič druzega, pomagali ao prvi in edine pravi, 59 krat odlikovani Ivan HofT-ovi zdravilni izdelki Iz slada (moloa) In aloer pri sto« tisočih, kateri ao bili užo proglašeni za neozdravljive, bili so Jim pomoč In zdravje in bolniku se dali zopet živenje in zdravje.
(Lmtne besede oidravijenth.) Na edinega Unajdnika in izde oriUra pravih »dravil-nih iidelnov is slada, c. k. dvornemu rdd»jal<su in od-dajftlcu skoro T»eh evropskih vladarjiv, gospoda
IVAN-u HOFF-u,
a. k. svetovalcu ta naroSbe, posestaiku zlatega krila za »asluge s Krono, v teiu visokin pruskih innemlkih redov, na Dunaju, tovarna: StAdt, Grabenhof, BrSuer-•trasBe 2,' pisarna ln zalnga: Orahen, Braueratrasse a.
Eger, 1. septembra. Velecenjenl gospoit S tem Vas prosim, da mojo nar Sbo iivrfiita dobro in hitro, k«^|ti Jaz Bero n ej odjemalci in eenitnol VuHih po Bogu blagoslovljenih cdra-vllnln izdelkov iz Blada, katere VI napra^ljate v gretio eiovaBtva. Ko sam 8a leta 1880 bival vBraunsohweig-u, rabil s'm z najboljšim uspehom proti hin.oroidam in pokvarjenemu leiodcii Vate nedosegljiva zdravilna sredstva is -luđa. Zdaj po 22 letih dobrega zdravja, zopet trpim in rabim VaSu zdravila ls slada In jaz ssra gotov, ker imam zaupanje, da ini bedo zopot pomagali, kajti Jas sem pirabll le le 16 steklenic sladnega piva in 4 fuate Hokolade, in u<e se futim holjšogn,. Jas Vaa (a-gotovim, da 7am bode moralo BloveStvn postaviti veften spominek, ker ste isnalli tako okusno Hokolado, sladno pivo ln bonbone; vsak Blovek te izdrlv« rad uli a In ne zametujn a tum svojega denara. VaBita 68 odlikovanj sto pred Bogo« in svetom vestno 'aslullll. Moj hllni rd avnik Je pripor Cil naduBltelju Flles-u Vala preparate iz slada, kateri Vam se je tudi javno zahvalit za uspih; ojegeva mati se ima zahvaliti VaSim slavnim zd svilom. da Se Clvi, prav tako tudi uradnik Magdo-burike cavaravalne drulbe Kujawa. k aterega go.»pa jo bila tile odpovedana in je zdaj popolr.oma zdrava. O m njej materi Vam v Čast resnici naznanjam, d i Je bila ule onemogla, bolela sta i o želodec, prsa in imela Je bledico, a po 7 in pol mnsećnem ulivanju VaSega alad-nega izlečia, S krat vsaki <ian in zjutraj in zvetfer po I kozarec sladove gokolade, j" t iko dobro ozdravila, da irbJ kot 78 letna Aros]>a vodi gospodinjstvo In vedno moli zi Vas. Tukaj n"tri Vam poSljem 10 »Id.: pošljite mi sladovega piva In gokolade v Benetke, Hotul Bauer. — Val za veke hvaleCnl
n.Badolinskl, Cberamtniati.
Uradno porodilo o zdravilu.
O. k. prlv. osrednji odnor itd. v Flensburg-u. Ivan HofT-ovo pivo iz sla <ovega izvlečka se je pokazalo kakor Izvrstno sred tvo za krepdanje.
Major VVlltge, poslanec kr. pruskih lazarotov,
Opomin in opomba.
Naj so tlrja le prve, prave Ivan Hoff-ove lidolk iz slada t varovalno marko pri c. k. trgovakej sodnlj avstrijskej in ogerskej zkbiljeleno (glika iznajdnikal Ponarejenim izdelkom drugih manjkajo zdravilna ze lilća in pa niso prav napravljeni, kakor Ivan H<>ff-ovi izdelki iz slada In vtegnsjo torej, po izreku zdravnikov, relA Škodovati.
Pano pravega Ivan HofT-ovega sdravllnega piva Utilld j. sladoveta Isletfka: 13 steklenic gld. 6.00, 28 steklenic gld. 12.08, F>S steklenic gld. 23.48. — Od 13 steklenic na zgoraj so pivo podije franko v h So. Za pobijate v iz Dunaja : iS steklekleuic (tld
7.36, 23 steklenic gld. 14.61,i'eklenic gld. 29.10 Sokolad« Is slada I. gld. 9.40, II. gld. 1.60 III. kld. 1. (Pri moćnejl h narn^hah dovoli se rabat.) Konoantrl-rsnl aladovni lsle(!ek 1 staklenica gld. 1.12, 1|2 steklenice 70 soldov, Bonboni Is slada: 1 molnjica 00
■oldov (tudi 1)2 ali 1(4 moli jioe.) § IirM!b* pod 3 gld. vrednoetl ae n« lsvrBujeJo, _ Prvi, p avi sluz razstapljajoći Ivan Hoff-ovl prani bonboni Is alada so v m-'drem papirju. Pri kupovanja naj ao odtotfno terja take.	13—1
Naznanilo.
Podpisani si jemlje čast naznanjati gospodom lovcem in vsem drugim, ki se za to zanimajo, da je glavna zaloga c. k. pruSnice in druRih eksplosivnlh tvarin mi Sv. Mariji Magdaleni spodnje] (S. M. M. Inf.) štev. 249 in da se prodaja prah tudi v Rojanu, kampanija »Dediči Sigon,u št. 106 (dodici Moreri). 3—2	Frano Wolfbeiss,
c. k. zaje m ni k.
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekarju v Ljubljani.
Veliko let ozdravljam razne bolezni edino le z VaSo
» Franco ta esenca o in to z najboljšim vspehom. Prosim vas Se za 12 steklenic. Trst, meseca sep-tebra 1883.
IJr. Pardo, praktičen zdravnik.
Vaša »Francova esenca• oprostila me je izvrstno in popolnoma hude nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor Iz-umniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
J van Pufl6.
Podpisani potrdim, da je »Francora esenca« Rosp. Gabrijela Plccoli moje žup-niiane od marsikake bolezni temeljito ozdravila, se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Is trlji meseca oktobra 1882.
Anton Vlassich, župnik-kanonik.
Pioaim Vas zopet za 21 steklenic vaše »Franc ove esence», ki je za bolezni v želodcu bolje od vsacepa druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augusthaler, montfir v tovarni za stroje g. Kor&si v Cradci
»Francora esenca> je pomagala uŽe tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, boŽjast, trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, »ko se o pravem Času ne ozdravijo. Sklenica velja 10 kr.
16-8
t
uda obrtnosti.
Le 4 gld. 50 kx*. s c. k. patentom previđena ura z nihalom z nabijalom in kazalom dne-(vov datuma)
iz najfinejšega, poliranega orehovega lesa, lepo kornižirana z nihalom in broMVlml uteil. Razun teh prednosti ima ta ura nepre-plačljivo lastnost, da se v noči
nje c. k. patentirano kazaliSČe sveti
v najlepšem, vijoličnem, čarobno lepem sijaju in se za intenzivno svetilno moč
jamči 10 let
Ta zbog nje prednosti jako ugodna ura, je prepotrebna vsakemu, posebno zato, ker naziiaaja tudi dneve, in sicer je nad kazalištem ure drugo k.izališče. na katerem so v rudečej barvi dnevi od 1 do 31, katere dneve vsak dan kaže poseben kazalec, katerega pomika t>am mehanizem ure naprej.
Stotine in stotine odjemalcem, kateri so videli in kupili to uro, so bili kar očarat i zarad še nepoznane.
neverjetno nizke cene.
Mi smatramo si v dolžnost, da čitatelje opozorimo na to. da od kar so poznane ure, še nikoli ni bilo kaj enacega, praktičnega cenena in morda se kaj tacega tudi v 100 letih zopet ne nameri.
Svarilo.
Vsaka moja ura ima na kazališču pozlačen napis „Patent".
Naročbe, katere se izvršujejo le s povzetjem, ali pa proti pošiljatvi denara z naročbo naj se pošiljajo na adreso:	6—4
Patent-Pendel- Uhren-Fabriks-Depot SCHAPIRER. VVIEN. II., Schiffamtsgasse 20.
Vincencij Hmeljak,
mehanikar
Corsia Giulia 686
Odlikovan na tržaške] razstavi leta 11882.
izdeluje rožne mline Zi vsakovrstno žito po najniŽej ceni, namreč o>l 6j do 180 gld
Na vse prebivalce Avstro-OgersRe.
Nujni oklic!
Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstojeCe trgovske hiše Ivan Karel Knnzeehmldt v seji dne 1. oktobra t. l. *kle-noli, da dajo v naj^m dosedanje prostore 15. decembra 1883 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo le surovine dotiSmh izdelkov, topol nkoro zastonj, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. novembra.
To le blago je še v zalogi: 4500 ženskih košutj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenimi všitki, resnično umetne ve-, zarije, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat.
1500 Ženskih nočnih korsetov prav iste baže. prav dolgih in po vsej dolžini vftltimi Švicarskimi vezeninami, naje-legantnejSe napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parheta komid gld. 1.60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega narav* nega platna, okrašenih sč švicarskimi svilnatimi portami po gld. 1 40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečeea kretona, komad gl 1.50, tucat gl. 16 50, iz težke klobučevine komad pld. 1.75. Iste izsamepa težkega sukna, z barvano volno vezane, plisaranl z volanti in zobki komad gld. 2.50.
250 tucatov ženskih gaS iz najfinejega barheta, bogato nališpanih z zobci, kompletno velike par po gld. i25, tucat gld 14. 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. 1500 tucatov pregrinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic Itd. obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. '2.85. neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej členjen, z rudečimi dolgimi franžami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih ženskih fačolov za Sez rame it najfineje berollnske volne z dolpiml franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških. komad gld. 1.20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških ▼zorih, kakor: rujavi, sivi, mešane barve, najfinejših • temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabljivl kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, šial za dame rabljivi, še cel6 po 20 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje in povrnne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le (tld. 5 85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4,85 komad. 900 kosov platna za hišno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišno rabo komad 5£0.
Kor cene pavole rastejo, bodo v kratkem še enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke lionske svile, višnjeve, bele, rudeče, belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke cene. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z krava* tami iz baržuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna ža vsako. Se tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15.
Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro Iz francoskega pozlačenega brona Plastika Z dol po verigo; ža natančnost se fnmf.t 2 leti.
Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na	6—3
Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien, II. Schiffamtsgasse Nr. 20*
Hoffmeistrov
parni pokretač
8-8	(Damplmotopj
pokre.nl troikl 50°f0 ni*i kakor pri vsakem drugem gonilnem stroju, pod garancijo. - Patentiran v vseh deželah. Prednoetl: - NI treba posebnega kurjača, ne pušča para, ne napravi nobene grampe, ni treba kor cesij po gosposkah, ni treba podlage, ali posebnegu dimnika. — Nizka cena, mirni pokret, čisto navadna konstrukcija 1. t. d.
C. k. priv. tovarna strojev
lastnik
M. G. Hoffmeister,
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj m odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIČ.
Dunaj, Meldlinff, Hauptatr. 11.
Snričala in svedočanstva gledć poskuiuje zavornic (bremze) od gospoda vladnega svetovalca profesorja J. Radlnger-ja reterence in o izvršenihdelih, ne dalje imfale s popisom brezplačno in irankirano.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.