Pofrlejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. itlepbone: Cllelsea 3-1242 Kreattrrd as Srrotul CUss Matter September £>th, 1940 at the Post Office at New York, N. 1., under Act of Confrew of March 3rd, 1879. KOT HA DAW DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (Urxenia Mto*. 11 medalj in praadkov). ii Citajte, kar Vas zanima » ij fo. 64. — Stev. 64. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 1, 1941—TOREK, 1. APRILA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX. EMSKE DIVIZIJE NA MEJI GENERAL SIMOVIC POŽIVLJA NAROD, DA OSTANE MIREN,., i "ELA VOJSKA JE PRIPRAVLJENA, DA IZPOLNI SVOJO DOLZ-!OST . .. NEMŠKA ARMADA SE ZBIRA NA MADŽARSKI MEJI. . .! pričakovanju, da bo prišlo j,)eti maIo zbeganosti, ko možje i vojne med Nemčijo in Ju- jn poslati svoje! t je skušajo po.- svoje Srbske žene in otroci gredo na jug i V Beogradu ni opaziti pose ]/j bnega razburjanja; po ulicah Opolnoči je potekla pogodba r- ii-wrWfcv _ _- f* med majnerji in delodajalci jo sla v i jo, jo nemSko vrhovno družine na varno. Mno-o žena! o vel j sivo postavilo na jugo-!se z ot roci odbijalo i Mr lTn"varne kra*' li^Ujo ljudje kot'Vetjno i7i"ka"' stavka kopačev mehkega premoga neizogibna, -j KONEC STAVKE PRI tem lo s\ojih diuwj, ali oko- v Dai1liaciji. Vlada pa je to Se v zadnjem kipu sta obe stranki zatrjevali, da je PREMOGARSKA jS T A V K A I NAPOVEDANA Predsednik Roosevelt je "a I inajnersJko konferenco v >*e\v i Vorku sinoči poslal brzojavni 1 poziv, da skušajo na v*ak na-jčin stavko v premogovni inda-1 stri ji preprečiti. John L. L--! wis pa je- še predno je dospela j predsednikova »brzojavka, razglasil stavko. Vsled stavke bo zmanjšana produkcija niohkecra premoga za 75 odstotkov. 73,000 vojakov. vstavila in vojaštvo je z nasa- jenimi bajoneti in strojnicami j Sinoči je ministrski pred*ed- 'znn razglas, v katerem |K>>ta jo. tned družinami je mogoče vi* Preeej razburjenja je bilo o-paziti, ko se je raznesla novi-ea, da je nemški poslanik o i-Tuj *i nag o odhajajo. Angle- potoval iz Beograda in so takoj •oživlja narod, da se izogib.ja j laaiki mi dobili naročilo, nastale govorice, da bo Hitler od pot u- po-lal ultimatum. Xcpnstranski diplomati pa (varne-so polne gostov. Samo j Zadnji napori zveznega posredovalca John^ R.1 HARVESTER CO. ! LASKI PORAZ .-Kakega zbeganja, da naj bo j|eka. Vt.. Chicagu h, v nedeljo glasova- Q veHkanskem porazu, li za konec starke ter sklenili, |ki g;l je ,loživcla Ja^ka V(>jna službe delavskega departme« ; I da-e v ponedeljek zjutraj vr- i moriiarica v petek /V<,v,. v nt'j°1,:i ,U'Uk i Jonskem morju. Tej odločitvi bodo sledili tu-, Po prvotnem poročilu — ka: di stavka rji v Kode Falls, 111., "je tudi priznala italjanska vla-ter v Richmond, Ind., tovar- Ida sama—je bilo potopi jenih ;]ia|, j pet laških bojnih ladij: d v e Vse nerešene zadeve med 1 irižaiflci in trije rušilei. Sedaj kompanijo in CIO unijo bodo j pa je znano, da s,> bile pot* -razsodbo nnro- kakor se je godilo pred vpadom na CehosJovaško in Polj Nemški pdslanik odpotoval iz Beograda Včeraj zvečer je posebni vlak od|K'ljal 1300 Nemcev, kmalu nato pa je tudi odpeljal nemški planik V iktor von lleeren. K no uro pozneje j>a so se |w>s4tbnini vlakom od-peljali It al ja u i, razun diplomatskega al>ora. Neko poročilo z Dunaja pravi, da je bii po- SKO-slanik von lleeren odpoklican/ ko je Jugoslavija oodpi«ana na Dunaju.' Italjar.«4ci poslanik ni imel ni-kakega uspeha pri posredovanju : jugoslovansko vlado je skušal pregovoriti- da pristane na po-arobo. na drugi strani pa je skuhal pri«lWl)iti nemškega Xarod poživlja, da lleeren ie namreč s po-i . ..... .. ... • j t , .r-., * ' i name-to nje, je bilo razvidno mestih. Beograjska dadio po- roci! Hitlerju v marcu, da ic . . , . ... . , . i• j , . „ . ... T . .*.. ,ze iz cm 1 re< 1 h, ki sta tih ukreni- staja daja navorotizraTlM's1 v Borlm« >ed proti jugoslovanski amia-|( ^kov.eeva di in jugoslovanskemu narodu, V«?»<"><> Nemčijo i reč* da mora ostati vt rovih gotovo število majnerjev, ki naj . " Vi - I bi preprečili preplavo rovov in vlada brez skrbi . 11 ^ 1 1 izbruhe požarov. V svojem razglasu ]>ravi Simovič, da želi njegova vlada oblržati strogo nevtralnost ter o-tati v prijateljstvu ^ vsemi soseo zastavil vse svoje sile- da to doseže. in zglad iti pot za nekrvavo o-svojitev železnic in gospodarstva Ju go«1 a vi je in slednjič celo njene neodvisnosti. Iz tega napačnega mnenja ii-o bili tudi knez Pavle, mini-st rski predsednik Drag i s a Cvettkovic in vnanji minister a je bilo videti, da ui ničesar opravil. Xa vprašanje časnikarjev, če bi v slučaju stavke posredovala vlada, ni hotel Steehnan odgovoriti. Sklenitev nove pogodbe je predvsem onemogočila zahteva i I^edloŽene v • -• ,i i Idno-obrambnemu }K>sredoval- majnerjev, naj jim )>o dnevna | plača zvišana za en dolar. Zdaj j"""" linwlu v ^ ashmgtonu. dol»ivajo v sevemih državan ' Kei z i^^dovanjem traktor- l>o dnevno, ^ južnih drža- »<' ilau začeti, bo v seli l>.»0() delavcev zaj>oslenih šele konci tekočega Ti ljudje naj bi delali po stari pogodbi, toda pod pogojem, da jim bo izplačana vsa zaostala plača, ako bi bili po novi pogodbi premogarji bolje plačani. Pod tem pogojem bi delali do sklenitve nove pogodbe tudi vsi ostali majnerji, toda pre- j vali pa $">.<>0. Xadalje je unija zahtevala-da morajo delodajalci za jamčiti vsakemu delavcu najmanj dvesto delovnih dni na leto ter jim dati štirinajst dni plačanih počitnic. Delodajalci so se izgovarjali, da tem zahtevam ne morejo pod nobenim pogojem ugoditi. (V bi jim ugodil v bi imeli baje na leto 200 milijonov dolarjev več stroškov. John L. Lewis je drugačnega mnenja. Dognal je, da bi strmoglaviti kne z a osiane | pavla in (Votkovičevo vlado poslanika, da bi olajšal svoje miren m vzdržuje red ter je lier poKtaviti kralja Petra 7nldnvn prepovwlal vse demonstracije, j ^^ ti a . . . , ... so v slueaju izpolnitve teb n-imogovni baroni so ta njihov t .v -- ^^ ,, ... J pravieenih žalitev povišali predlo? zavrnili. V . it-. - , jstroski produkcije pri toni *=a- Tz zanesljivega vira se je iz- 'mo za 17 centov, kar bi se da- vecle'o, da se majnerji in do-nlajalei niso niti v eni točki sporazumeli. Zadnji trenutek je dospel iz tetina. Velika delavska parada, se je imela vršiti v ponedeljek zjutraj pred !McCormickovo tovarno, ni bila na zborovanju odpovedana. Stavka se je v oddelku za traktorje začela -9. januarja-v vseli drugih oddelkih pa 28. februarja. Malo prej je bil I)i-lav-ki urad odredil razpust šestih "neodvisnih unij, ki so bile baje popolnoma i>od vplivom konipanije. Stavka je izbruhnila, ko j< pljene štiri križarke in trij<* rušilei. Prav gotovo je, da je bila tudi potopljena velika tisoč tonska oklopniea \'itt<» rio Venet to, kajti angleški poizvedovalni aeroplani >o sporočili. da je oklopniea zelo po škodovana, da je nagnjena na ki stran in «la okoli nje kar mrgoli plavajočih mornarjev. Iz tega se more sklepati, da je bi la tudi oklopniea potopljena. S tem je odstranjena vsaka italjanska nevarnost v Sredo zemskem morju, kajti Italija ima sedaj samo eno oklopnico ter nekaj križark in rušileev. Angleške ladje so rešile okoii 10(XJ laških mornarjev, z reševanjem pa so morale prenehati, j ko so prileteli nemški strmo-glavci. Angleški j>oveljnik ad- GLAVNE OSEBE V PREOBRATU V BEOGRADU Z leve na desno: kralj Peter II.. odstopivŠi. kraljevi namestnik knez Pavle, kraljev brat knez Tomislav, sin kneza Pavla knez Aleksander in kneginja Olga. 1t> povsem . lahko pokriti povečanimi dobički in pove- job!jubiti nekaj nagrade delaV-čano produkcijo. ceni, po klicanim v armado. kompanija zavrnila zahteve mii«1 Cunningham pa je p., glede zviša ni a plač, ni hotela sporočil nemškim aero- odpraviti rekordnega dela ter planom in laškim bojnim la- Izjava jugoslovanske vlade d jam, da se potopi ja na tisoče italjanskih mornarjev. Značilno pri tem je, da so v ^ej veliki bitki Angleži izmdM-li samo dva aeroplana. MACUOKA V RIMU Centralni tiskovni urad dostavlja po svojem Dopisništvu Wasliingtonu izselniaBiemu ti^ku ^lekazalo s tolikšno silo, da je pretilo javnemu redu. Pod pri- i Maeuoka je moral na svojem tiskom tega vznemirjenega javnega -mnenja jc prišlo do da- potovanju l>iti zIabe u našnje izpreiuembe. I ti.-o o svojih zaveznikih. Ko * Za to vznemirjenost ni vec razlogov od trenutka, ko je prišel v Berlin,: sc^ je ju je Njegov«* Veličanstvo Kralj Peter II. prevzel oblast ter j poslovniška armada vprla, sestavil vlado Narodne sloge kot izraz razpoloženja naroda Jstrmoglavi a Cvetkovičevo vla-srbskega, hrvaškega in slovenskega. |,lo» ».Vstavila kneza Pavla i;i V imena v ade, ki sem ji na čelu, upravljani kot prvo stvar po*tavUa na prestol mladega ni>cl do državljanov kakor tudi ~ , Mriavi t»r:«\i «amrW* ^ivxiii etiwtaVB<»: — * v nisi /. i«it-i»«»j. »j |*n»*i ttutii. v hi« hi zatrjuj«-, «ia 1k» ohranila |»o-jMilit«. i»-vtnti!iio«! napram X««tiir-i haliji, (trski in Angliji. T«» .«• ji tiajhrr "«* |H»nrilit. Hill«*r lioč** I »iti na čistem. kaj m* -kriva za to iwvtrai »i«»-tjo. i «i -iiupatij«* do oM-^-a »kar pa niso), naj jili jugoslovanska vlada javno |K>kaž<> in (Miihlari. V t«in idufuju 1h» i it u*l lahko |Hit na jng. liit-li-rji-va voj ka vdrla v jugoffiovaiissko oiemlje. Izza začetka vojne jo doživel Hitler že tri odločilne tpo-raz**, oziroma m« mu troje njegovih vojaških podjetij ni obneslo. V«- ijKiletje je napovedoval, da bo meseca septembra Anglija padla. Pa ni. Nato je okušal Hitler Angležem prekiniti zvezo med Gibraltarjem in Nuezom v Sredozemlju. Morsko ožino med »Sicilijo in Afriko je skušal podminirati Ln zapreti z laškimi bojnimi ladjami, da i|>i noben angleški submarin ne mogel skozi. Tudi ta načrt se rnu ni obnemel. In zdaj ga je majlma Jugoslavija tako odločno zavrnila, da se njeni drznosti 111 njenemu junaštvu po pravici T-iidi ves k v et. Vprašanje je, kako dolgo-bi mogli Jugoslovani ustavljati nemškim napadom. (V Inigega ne, hoče imeti Hitler zase že vsaj oba bregova -Donave, kajti neovirani transport po Donavi je bil že odnekdaj v njegovih načrtih. Od Mohača na. Madžarskem bi vrgel svojo silo v to smer. Tam je namreč ravno in odprto ozemlje, kakor nalašč ustvarjeno ui naglo premikajočo se mehanizirano armado. Težko. da bi mogli Jugoslovani napadalca zadržati. .Jugoslavija ima slabe železniške zveze, in njene ceste niso dosti prida. Več dni bi trajalo, predno bi spravili svojo armado /. jii^a n® sever. Po;«-^ U-ira bi Xtnioi prodirali iz Grada po dolini Drave in iz Honiun-kc proti Železnim vratom. Slov«* m i jo in d«d llrvat*ko bi za vzidi brez ]>ost4>nih težav. Xa prvi r«**u«-j*i (nljxtr hi naleteli Sele pri Beogradu in južno otab j«* nedvomno vse to že natančno proučil in ima že vse tozadevne načrte. V*o, kar so Nemci doslej zavzi li, so storili po natančno zasnovanem načrtu. Vse Jofttle od Polj4ce *lo Francijo. Takoj po prvih strelih bodo začela prihajati poročila o rnglero uacijtfkem napredovanju. To bo pravi blitzkrieg. &k>v«*nl ja in Hrvatska to prav dobro vesta, za to tudi v Sloveniji ii^ Hrvatski ni tiste samo zavesti in tistega navdušenja za vojno kakor v Srbiji. Najmogočnejši zaveznik »Srl>ov je njihovo ozemlje, kot so tudi m j uspešne j4i zavezniki Grkov njihove gore, ozke ••teze in gorske pečine. Srbi ^o izbomi vojaki. Po mnenju vojaških izvedencev \i Ijajo za najboljše v Evropi. Poleg tega je treba tudi vif»oštevati, da je Jugoslovanov znatno v nego Grkov. Še enkrat več. Jugoslovansko ar-madno vodstvo more postaviti na bojišče sto divizij, kar že nekaj šteje. Teh sto d ivizij ibo v slučaju vojne med Nemčijo in Jugoslavijo dalo Hitlerju več opravka kot ga je imel doslej « katničilo. Nastale pa so druge nepričako-vane težkoče. Nekateri so bili mnenja, da lio trgovina in industrija spravljena v nered vsied nabora tolikih mladih sil; to mnenje s«- je izkazalo neosnovaniin. pač pa je ločitev iz družine ustvarila več j i problem kot se ji* pričakovalo. Ž«* si-daj Ameriška I>*^ija pripravlja zale« n>ki načrt, ki hi piifioznal <»hv««no vojaško -lužlto ]*otom ualiora kot stalno d jstvo ameriškega življenja. ki hi pa 011%1-jeval vojaško .veslanj«' na im| is do 21 U-t. Ljud»e 1,koli trie pričakuje, da okolo 1. junija J ki v vežbanju 1,400,000 vojakov. U<1 teb 650 000 bo ob-vi-zno rt* kruti ranili* d oči m o-stali so prostovoljci, ki so vst»i-]>i'i v n-dno vojsko, oclkar je bila uviiletia ohv<*zna vojaška si»žba. . TUDI ČRHCI IMAJO SVOJ TISK. **Tiniivi*t so prinesle 01^70-vor na vprašat nje. ali obstoje ipo-cbni listi, ki jih piše*jo in iz lajajo črnci, oziroma, ali ohlajajo -amo taki listi, ki jih pi-M-jo (udi ljudje s posebnim o-zirtHU na črnee. (Klgovor >e j:lasi. da imajo črnci <\oje liste iu <*pl.4i svoj tfcsk. W*ji -o zaslediti tilM> "črnih" listov. Njihova naklada -e suče m»*d 7 in izvodov. Naj močnejši čnrski list j#- "Tin* (Vi>iy*M ki izliaj:i v NVr Yor-kn v 100.4MKI kvo«lili. Bostonski "(Jtaadrian" -m* fi-ka v si» tHi"- izviMhh. V uredništv'»n so večinoma s;in»i črnci, ponekod pa tudi helokožei. Neki č»iiski list izdajajo sami kuharji, pristaniški delavci, šoferji, nosači in podobno. Na j- Akm še mimmt* BlaaikaTf Pratike a kU 1941, j* lahfc« MU« pri Hb« Xiwh" t Vasi nuH-ali m nraiMMt md Knjigarne '■Mt^iinc ffc. 21« W. Ittk Xnr V«t — SImp 55 ml*/. m so -o vrnili v okolici Klisurc liudi In »ji. ii*ta 11*21» pa ji* t«* kraj«* o!»i*kai f»oir. s ki j«* po- >ta!o i z. )m» *iuš«*vuurtt Peter Zgaga SI.ABO ZA ŽIVCE rušil tisto, kar je prejšnjih časov. Živci >0 važen del človeške-f?a telesa, .in dokler je živčevje v redu, ži* še nekako gre, četudi v čas i nekoliko že It« lev nagaja, obisti ne delujejo koi bi morale in možgani ne funkcionirajo stoodstotno. t'e je pa z živci le malce narobe, ima človek vse mogoče bolezni—od putike do koler.*. Ži* vsaj zdi m* mu, da Jili ima. r»r<*diijimi zobmi, edinim, ki Zji ohranitev zdravih živcev j1"" n^tali v čeljustih. *ta prvi (Kf^oj mir in duševno j p*»znam, tet^a ravnovesje. To ji* lahko reče- }km»hi že dvajset let, ima no, t o« I a vprašam ti*, prijatelj, !dno—menda tmli ponoči — kako naj ohraniš mir v teli l*','f> v Ustih, dvomim pa, da razburka ni It ča-ih, kako naj Ti v v>ei» t**,» dolgem času |K» lil za nikelj tobaka. Rad l»i razvojem --»em razmeroma dosti miren in stapoviten, duševnega ravnotežja me vselej spravi navidez pov.-neilolžno početje mojega >< da, ki me od časa do časa išče. ►st ar možak je in silno z voren ter vedno drži kra pirpiii) mi«d štirimi očmel AME&KAHCI BODO PO PRAVILI RUSKE LADJE. ^7)livnejši novinar med črnci je William M. Troter. ki mu ni-isv°1#- dolgovi* in v-e m« l-ojati 1 to istem kopitu. \.-ka bi lahko plačal ž njimi. »ti*ri imajo trdne živce, ali "" toliko ostalo, da bi Iz S;in K ranči-ca j Mireča j« »loinaiV |*ove«iano—trdo kožo, |»nn»«*rno o>*nkral ^voj življt* d*i hotlo v ladjedelnicah ob za-|diN*im mi driuji občutljivi in za padni obali popravili vet* m-[vsako malenkost dovzi-lni. j Ko sOse«| vstopi in mi sikih ladij. Popravila Imdo ha- M,H| poslednje spadam tudi, za tri I no sklenem, i je veljala 15 milijonov dolar- j jaz in me ni >sram povod;|ti )1;l ]t K' , ... , , moji živoi tako nežni in de- Kiuska vlada je poslala vse vanje v Evropo, ker niso hotelo, da bi -se kot časnikar udeležil pariške mirovne konfe- kot šestnajstletna devica. Privatne ladjedelnice bodo iz-1 Xapram Pretresljivim voj-vršile popravila z vladnim do-,111111 ^ffodkom 111 političnim vol jen jem. Rusi pravijo, da!^_____ so njihove ladjedelnice v Vla- kom is i je so zopet strožje in ne renče. Mož pa je le pokazal,/livo dnevi je tehtala 160, zdaj pa telita 136 funtov. Pravi, d)a ne bo prej mirovala, }10' dokler ne spravi svoje teže na bro. Tako je nastal v New kuliarja je «el tudi v Pariz in Yorku spor med majorjem La Guardia in nabornimi komisi jami glede oprostitve od voja-š-ke služlbe redarjev in ognje-ga-ileev. Mayor La Guardia stoji na stalilŠču, da ti čuvarji javne varnosti so itak na fronti narodne obrambe in no bi je tako le prisostvoval mirovnim konferenleam. KLISURA. Klisura. albansko Kolcvra, je ime srUskeirJ izvora. Ail-bairski kraj tega imena leži 120 1 m nad morjem ob vhodu v 12 <*e njihove oprostitve. Tudi sriede presojevanja drugih o-kolnosti, ki naj odločujejo potrebo oprostitve vsled tega, kor jo nabornik zaposlen v splošno koristnem dolu. vladajo razna merila. Tako jo bilo trel»a pnecej prepričevanja v neki občini, k] je imela tri zdravnike, da ne bi vse poklicali v vojake. Xabonia oblast je napravila razna pravila. Tako je odredila, da bodo vsi meni.ški bratje v katoliški cerkvi, dasi lajiki, oproščeni od vojaške slu žbe. Kar se tiče dijakov in znanstvenih delavcev, ni oblast hotela ustanoviti splošnega pravila, kar <=e tiče odložitve. To delo naravno zavlačuje SEKACl- Potrebujemo 25 sekacev dreves. Priglasite se na: HEINEMAN CHEMICAL COMPANY, CROSBY, TA. 6x — 4—2 oje bojevali v razdraipar.om alban-skom gorovju. Nemški zgodovinar Mommj-en poroča o divjih borbah, ki so se vršile na albanskim ozemlju, posebno ob Valonskem zaLivu med vojsko-v od jen ti Cezarjem in Pomjpe-jent Že pred 200 leti v Tepe-leniju rojeni Ali paša je spoznal strategično vrednost Kli-sure ter jo dal zgraditi ob vhodu v sotesko močne utrdbe, ki pa pričajo danes o njih samo še razvaline. V balkan-ki voj- Pomoč junalSkim Jugoslovanom William V. C. Ruxton, predsednik lAngleSko^ameriskega anibulančnega zbora, je sinoči brzojavil ameriškemu poslaniku Arthurju Bliss Laneu. da mu je dano na razpolago deset tisoč dolarjev za kakor-šnokoli pomoč, ki bi 'bila potrebna med junaškimi Jugoslovani. DR. MAČEK ŠE VEDNO ODLOČILNA OSEBA Dr. Vladimir Maček se še vedno nahaja na Hrvatskem. Vladi v Beogradu je sporočil dve svoji zahtevi in sicer: — Hrvaitski mora biti v vladi zagotovljen večji vpliv in kralju Petru mora biti postavljen po- seben svetovalec.Ako je vstre-ženo tej njegovi zahtevi« tedaj je pri volji takoj »priti v Beograd in sodelovati z vlado. — Njegovi zastopniki so že na potu v Beograd, da se v tem o žiru pogajajo v njegovem i-menu z vlado. Iz uradnih krogov prihaja veat, da bo vlada vstregla Mačkovim zahtevam, bo dala Hrvatski večje zastopstvo pri vladi in bo tmdi kralju Petru imenovala svetovalca. zgradila za 1,417,000 dolarjev 125 funtov. Njenega sredstva truckov, ki .se jili bodo poslu-|za hujšanje so vsi sadjerejci zevali v CCC kemjpah. Koan-! veseli. Di kle poje namreč p-milja > dobila naročilo od vsak o«| nobenim jto^ojoin 1 !m»ih razburil živcev ter v tii itn uenehoma ponavljam Tu^«, merjevo geslo: "Tivl bo.I mož, iU'i?jprasen in jeklen... Toda, adijo vsi dobri skloj in trdnja volja! Prej nego po petih minuta zaenem mencati na stolu, se mi stiskajo v pest, v glavi n začne šumeti. Rad bi gledal strop, r tla ali Wkozi okno. tod. neka tajna magična sila ml primora, da imam nenehomjj vprt pogled v svojega so.^ed.l in njegovo .početje. — Leip dan je dnnos, kaj ne| — s temi besedami zaene po-^ govor, — pa sem se malo pri tebi oglasil, da ti ne ho dolsr- Pri tem prižge žveplenko, pa ne. da ibi jo k pipi pritaknil, jiniipak jo drži med palcem in Mzaleem, in jaz moram gledati, kaka počasi dogoreva. Ko dogori do "konca in ga prav ]>ošteno speče, otrese roko in vrže ogorek na tla. V istem lii-pn pa že drugo prižge, govori j kakor dež, parkrat- potegne iz mrzle pipe, toda od p rižgane žveplenke do tobaka v pipi je najmanj pol čevlja razdalj žveplenka dogoreva 111 dogori in ]»<spoda. kakor ta lioeo. Su-1 In res, jHisrečilo se mi je, da žen.j. ki dobi on dolar za eol ,>em prišel skozi, čeprav so bili dnu. ,•skupini japonskih turistov a- Seveda m-n hočem dati več. jpa-mti odvzeti. T.ung je imel toda znanci, ki živijo že dolgo jP™v. let v Pekingu, mi migajo, da! t Ut ,,u> izrazil željo, da bi Majhen, drolton, da te lahko j**'1 zvečer rad v kako kitajsko cele ure vozi po neravnwn tla-Itfedališče. jo potegnil Časopis kn Pekinga, ne da bi količkaj jiz Soj*". in -študirati ve- -opibal. Ima številko 168 i„ j«Vnie programe. "V gledališče je pravi "odličnjak** med svo-!ua ne moreva." je rekel jiufi poklamimi tovariši zakaj trovori tudi angleški. Ko jo I «! po hod« m pričkanju - svojimi k nikuienti izmod tridose- knli- o s ro- tili izbran za "mojega' ja za teden dni. j«' bil z« če n "Xitit slutiti ne morete, kaj to zan j pomeni,** mj pravi zna-nw. "Zdaj je priskrbljen za todon dni in mu ni tro-ba podkupovati stražnikov, da bi smtol stati na vogalih in prositi. R tem donariom ki cn bo ta teden zaslužil, živi lalrkn štiri trdno.** potom, "tam bodo igrali nekaj dolgočasnega. Ampak pel jeva o v Oh ion Men, kjer nastopa zelo slaven igralec.*' Tako jo govor.il T^ung, kuli bom v skrbeh". Čez tri minute je (Spet prijel ter me smehljaje prosil, da bi plačal osemdeset centov. Mediteni' se je? prepiral z odk azo v a 1 coni plasti rov, najbrže mu ta ni hotel izplačati zahtevane provizije. Podal sem dolar. Tistih dvajset centov pač ne bom notel nazaj, je utonil smehljaje Lamg, češ da je navada, da jih dobi ""ajar**. Kje je "čaiar?" Toda že se je pojavil fant z obli-gatno čajno ročko in dvema skodelicama. Lung mu je dal tistih d-vajse centov in sedel zraven mene. In čeprav je samo preprost kuli iz Pekinga, se svoje skodelice ni prej dotaknil, diokler ni-som jaz svoje nesel k ustom. Nemirni 'Hotel du Pare9 V Vionvju se moraš počasi I,prikrito. Kako naj bi kdo privaditi, da se tam vse odi-1 imel tukaj diskreten telefon-gTava v hotelu, od najvažnej- ski pogovor, ko pa posluša ših državnih dejanj do partij na karte. Sedež Petainove vlade in vsega, kar se giblje okoli a je, je trenutno "Hotel du Pare,** zdraviliška zgradba, ki se je začasno spremenila v pre- skotzi tenko hotelsko steno iz sosedne sobe vsak vadihljaj kakšnega, za hripo bolnega poslanskega atatšeja! Nad vsem plava tu ozračje zdraviliškega kraja, ki spodjbuja človeka bolnico. Cela vladna četrt je' bolj do brezbrižnega opazova-združena tu pod enim krovom, nja in premišljevanja nego do eetfte in trge predstavljajo hodniki ter stojpniisea. Pred sobo notranjega ministra stoje kovčugi, kakor da je stalno pi i pravi jen. da odpotnje. Ponoči, kadar je nujno delo. hitijo kaibinetni šefi v pidlžairaiih po hodnikih. intenzivniega dela. ČEBELJI STRUP ZDRAVILO PROTI REVMATIZMU. 'Med in vosek čebelj >ta spa-dala pri vseh narodih med naj-Državnega vrni jo dragocenejše proizvode doma- srečaiš lahko v dvitgahi. Uradne odredbe nimajo dolgih poti — čeprav se v časih tako zdi — kajti vso jo v liifci. vštevši domači in tuji t i'-k ter poročevalke agent uro. Za novinarja je naravnost idealno, da bivajo v sosedstvu uradni'h mest. Vendar pa je treba pomisliti. da jo v hiši tudi — cenzura. Vodstvo tega oddelka se trudi, da bi bila njegova organizacija vzgled na. velike V-se nakupe je opravil Lung, j težave pa ima v tem, da poedi- ne vladne panoge nimajo stalil Mi osebij. Osebje so menjava še prepogosto in prečesto so zdi, da o-pravljajo odredbe svojo pot skozi razne hotelske sobo s preveč nenaravnimi zamudami. Ta ITotol dni Pare v Vfcdivju iz Pok i rrga, ki mora človeka za ; in en kitajski dolar vlačiti vos dan po ulicah. Zdelo se je, da bro sporzna v gledališču, zakaj vprašanje vstopnic jo rešil z oloarantno kretnjo roko. Gospod v bi a. trapi i naju jo pustil mimo in took, ki jo karto kontrolira.. naju jo peljal na dva z nk noj. Vodil me je na "good places". Kaj je "dober prostor?" Prostor, kjer ima svoje »znance; svojega prodajalca svetilk, svojega zlatarja, svojega prodajalca slonokoščenih izdelkov. Lun gin se je posrečilo, da jo še ob desetih zvečer, ko so bile trgovino že davno zaprte, odprl vs:1 vrata in me peljal k svojim dobaviteljem. Potem se je šele začela razburjena kitajska debata, bržčas jo Šlo za Lungovo provizijo. potem pa je tiho >edel k meni, si dal kakor kak mandarin prinesti skodelico čaja prazna sedeža v sredi gledali-Lnng jo dolier fant in večjšča. Zdaj je Lung izginil, po-povjpr«ene kulii-ke inteli- tem ko nte je poprosil, "naj ne K SU »VENSKO - AMERIKANSKI Koledar 1941 Pectrt zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-piaja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informs- Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je apiaal Fr. Troha. Slovenic Publishing izvedeniško ogledoval reči, ki som jih izbiral. Ce mi ni bilo kaj všeč, jo znal vselej ta-se Lung do-j ko svetovati; in*el je pač bog ve koliko "dobrih profitorov** in ni bil nikoli'v zadregi. Lung je vedel, kje se dobi najboljši cvetni čaj, kje najlepše za-pestnice. Svetoval mi je, kako so lahko ofriiom. heraškim, svečenikom v svetišču Lame in kateri je najboljši vlak k Velikemu zidu. Nikoli ni bil nezadovoljen, nikoli ni ugovarjal, postavil se je prednic, da bi me "zakril**, kadar -em hotel fil-mati kitajsko procesijo, in me je opozoril na vse znamenitost'. Najrajši jo Lun g tekel v po-slaniško četrt. Tam, med palačami in velikimi vrte v i,-11a odličnih mimrh ccistah se je naj-•boliie počutil. Z velikim re-^pektom mi je kazal poslopja velikih bank in se je čudil, da jih ne grem "pogledat.*' *"Ali re.s nočeš tja?** je vprašal začudeno, ko sem vztrajal ua tem, da no pojdem v National City banko. Tu se je pokazal pravega Kitajca. Zanj je Ibila ta bančna palača z mnogimi .mnogimi dolarji v njej, veliko bolj zanintiva kakor pa svetišče prodnikov. Mislil si je pač: tile beli gospodje so res čudni ljudje. Gledajo samo na pol podprta stara svetišča in revne kitajske kuli je peljejo se kar tako mimo hiš. v katerih je naknpičena najveja znamenitost, denar. L 1941, VeK-L 1941, ia Priročni At. »1. Seveda ne ostane dolar, ki ga je podnevi zaeramente. Šefi misij ka-Kejo utrujene obraze, vse diplomatsko osebje se dolgočasi na smrt in prež:vlja v«=e dneve ob bridgeu. V tej 111 tej sobi prireja istočasno žena kakšnega diplomata cocktail party, dvoje vrat, da je tipka pisalni stroj poročilo: "Zaupno,** moramio postaviti seveda v na-vednice, kajti nič ne ostane tu ZALOGA TEH KNJJG JE POSLA Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih »vplivajo knjig izza objave zadnjega cenika: Umirajoče duše, (lika Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Noč Križarji, Sienkiewicz. Kraj minira, (Joiško Jurac) Toiminec, (Ivan Pregelj) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. čega gospodarstva. Človek je znal že v pradavnih časih navezati či bele na svoj dom. Mod mrti jo služil za poslastico in zdravje, vosek je pauporabljal za sveče. Tretja snov, ki nru pa ni bila prijetna, je bil čebelji strup. In tako je še dandanes. ('ebelji pik človeku nikakor ni prijeten in vendar je postal čebelji strup za človeštvo važna snov. Uporablja so namreč kot zdravilo pri revmatičnih obolenjih. Že v pradavnih Časih jo člo-j vek spoznal zvezo med zdra-v.ikno močjo čebeljega strupa in revntntizirfnm. Ne samo, da so je ohranilo prastaro izročilo o zdravilnosti čebeljega strupa, ljudje po kmetih so namreč to zdravilo pogosto tudi praktično proizkn-ili. Praktičtno življenje je pokazalo, da je ozdravilo :>8 odstotkov vseh revmatičnih č; beljarjev, ki so jih o-pikalo čebele; v 20 odstotkih primerov je pa bolezen znatno popustila in to dognanje izkorišča zdaj medicina. Zidaj vtirajo revmatičnim ljudem čebelji strup v mazilu. V njem so neznatni kn-stalčki. ki ranijo kožo in striup pride pod njo. Povpraševanje po tem zdravilu proti revmatizmn je j vedno večjo. K 'ebelji strup so no da izdelovati sintetično, ker niso znano njegove se.-tavni doli. Poznan je samo njegov učinek in znano je, da vpliva na žile. Treba je bilo torej gojiti če-fl>olo v velikih množinah. V Nemičiji imajo med Ulmom in Ilterstinom; največjo čebeljo faniK) na svetu. Tu .ie v uljih bliau .°,000 č( bel j ih družin. Vsake leto potrebujejo na tej čebelji farmi 800 kraljic. . (Kak-o se pridobiva čebelji strup? Prvotno so čebele n-smrtile iin jim vzeli strup. Ta strup pa ni bil Čist in tudi tako močan ne, kakor je sicer. Na čebelji farmi v Nemčiji pridobivajo strap tako, da nastavljajo četoelam irnpregnira-no snov, ki strup absorbira. Potem izločijo strap in ga pripravijo, dsa gre v prodajo. Poskusi na čebelji farmi so pokazali zanimtrve lastnosti čebel. Tako so ngotovili, da na količino strupa starost, hrana in letni čas. Mlade čebele so brez strupa, ki se pojavi šele prvi in drugn dan. Petnajstega dne začne strupena žleza degenerirati. Količina strupa se giblie med 0.15 do 0.3 miligrama. Čeibelji strup gre z nemlške farme po vsem svetu. Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA ■ PODPORNA USTANOVA m a Sprejema možke in ženske v letih od I 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPj Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. M1II1IIII1IM i NOVO SLOVENSKO PODJETJE. ti oni, ki imate kare. . ko je imel celih sedem dni svoj 'za-sir^žek, {in. poleg- tega procente pri raizniti trgovcih, pri katerih je bil z menoj? Ko sem odhajal iz Pekinga, je bil res žalosten. Vzlic temu, da sem ga že izplačal, gi ni mogel kaj, da bi me ne spremil na kolodvor. •♦Kadar pridat spet v Peking, ne pozaibir številka 168." je rekel ob slovesu "Je še mtftqgo "dobrih prostorov," kamor te bom peljal." •Ko se je začel vlak pomikati, mi je ntfahal Lnrvg, luili 168, ki «t&&e ns dan ea kitajski dolar. DEKLE JE UKRADEL IN PO NESREČI OBSTRELIL. V Kladuši v Bosni se j Ha-f sib Huskič dogovoril s svojim hviš-11 ico v Glini, kjer je nihala dva a nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas proolmo, da skušate naroCul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naSemu zastopniau v Vadeiu krajn ali pa kaieremu Izmed ■astopnlkov, kojih Imena ao tiskana s debelimi črkami, k - ao upravi-čenl obiskati turn druge naselbine, kjer Je kaj nafilb rojakov naa»-IJenlb. Zastopnik bo Vam izročil i>otrdllo sa plačano naročnico. CAL.IFOUNIA: San Francisco, Jacob UoiUn BOMBA JI JE PADLA NA GLAVO. 18 letna Mavi-s Williams je navzlic svarilu pred sovražnimi napadom hodila neustrašeno po londonskih cestah. Pri tem je celo z zanimanjem motrila eovralžno letalo, ki je letalo razmeroma nizko nad njo. Letalec je spustil bomibo, ki je priletela dekletu naravnost na glavo. . Blaznikove P rat i ko in Slovensko - Amerikanci Koledar za leto 1941; lahko dobite pri zastopniku "Glasa Naroda", v Vaši naselbini. Ako jih nima, bo jih naročil za Vas. v X>LOBADO: Pueblo, Peter Cul Ig, Waiaeaburg, M. 4. fiayik INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič t LLINOIS: Chicago, J. Bevčtfc Cicero. J. FaMaa (Chicago, O&Mro in lillnol«) Joliet, Jennie Bamblcb La SaUe, J. SpeUch Mascootab, Frank Augoadn North Chicago ln Waukejcsn. ^fARYIxAND: Kltzmlller, Fr. Vodoplvss MICHIGAN ; Detroit. L Plaakar MINNESOTA: Cbisholm, J. Lukanich Ely, Jos. J. Peshel Eveletb, Lonla Goniš .OUbert, Lonla Vessel Hibblng, John Povfle MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Brooklyn, Anthony Svet Gowanda, Karl Sli ulsbs .Little Falls, Frank Masis OHIO: Barberton, Frank Trsba Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Ksr-linger, Jacob Resnik, Jut>» Siapnla Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Bslant, John KumAs lotmgstown, Anton KlksU OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikax Conemaugb, J. Bmovee Coverdale In okolica. Mrs. I Sana Export, LasSt k>: FarreU, Jerry Okom Forest City, Math IT—Is Fr. Blodnlkar Greensburg, r'ruk Norsk Homer Cltj. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcieh Johnstown, Mm Nil Krayn, Ant. Tanlelj Lmerne, Frank BaQoeh Midway. Joui 2ost Pittsburgh in okotfon. PMMp Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sebifror West Newton, Joseph Jvvan < WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. I Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Lasts Diamondvllle, Jos Bolita Vsak zastopnik tida ta, haters Ja prcJaL VTKATI 'ttUB •GLAS H A R O D A" - New Tori Tuesday, April 1, 1941 yitxnovljbn l. 18«! lyiraBBUiiBCKnij;..:-" ^»r.imiMaifc Mož Simone Francos teSllllitifflBLI* lil : ROMAN :—: Francoski spisai: CHAMIX)L. — Preložil: LEVSTIK. I »49«mmmmmmmmmmmmmmmmd Xe Mf. To j'-.tro sva z oskrlmikoin ogledovala konjar- no. Čudovito Xe vem, kako da se ne zanima* za te stvari." Zvečer je Simona ponovila svoje vprašanje in gospod •1*Avrnn je cm!$ovoi:I istotako: **.Se ne. Pe ja'1 -o me v\ i'vetličnj;.ke. Tako lepega kakor >o ti evetličnjak', se ni em videl ničema?.'" Ko ga je zopet vpiašala, je moral priznati: 44Stvar je zelo delikatna. Xajl>olje hi bilo, ? I botri fant mi na vse načine dokazuje svojo vdanost: tako se redo proti meni, kakor tla sem njegov rodni OČ:?. tebe pa obožuu. Xe mor. > si muditi, kako lepo in ganljivo mi govori. Sree n:i ne da. da bi nvu odgovoril z neprijetnim vprašanjem "n niu povzročil tako liudo muko. Ljudje so tako rahločutni v podobnih stvareh." 44 Toda kaj 1h> sieer!" , **Med stan>i in otroei so take stvari laglje. Obrnil se bom do niegove matere, santo počakati je treba, da se ponudi prilika. Tvoja teta jo sicer gotovo zelo dobra žen-ka, a vse-ej ni lidiko govoriti ž nje»." Vzdihnii jo. Lady RJeanor je imela do njega izmed vseli največ vpliva, bodisi zbog različnosti njunih značajev, bodisi /.uradi luslucr, ki mu jih je bila st.irila ali msu jih je šele imela r.ioriti in Simona -e ni brez mučnega ponižanja zavedala boječe odvisnosti, v katero je bi? oče zašel. Naposled pa jo vendarle tvegal. Di>penzi so bili prišli in lady Kloanoi je srovjrila o tem,. da se poroka praznuje čez stirnajsi dni. 4*"Rekia mi je. ca naj se pridem pomenit ž njo na samem; izprosil Ikjiii toMva?." je dejal hferi in oe-n za svojo osebo da storim tvojo voljo. Premisli dobro. I l>ogaj vvojo v i** t - in pni vsem, ne misli na na6 ostale. N'vmfaio l»i bilo za ua<, da bi imeli pred očmi kaj drugega, nego tvojo korist." Sili! je, da i.i pozabil v t an trenotku štemjpljane listke, ki s0 preplavljali njegovo hišo, tolpo eksokutorjev, ki je pl">ala okrog njoi* i fantastično sarahendo iu velike lepake na oglib. ki -o nazMmjali, da je ::nič n in da bo njegova hiša Kmalu v rokah tujcev, on pa pojde z ženo in tremi otroei posvetu, za srečo, i -i bolje rečeno, nesrečo, kakor bo nanesla usoda. (n tistih 1«istotisoč frankov, ki ntu jih je posodila iativ Eleanor! Kako naj jili vine? (Sirilona jr- arla nanj in uganila njegove m,isli. '•Prav imate." je rekla počasi. "Teta ima prav. Vsi :majo piav. Ničesn: ne zahtevam več. Treba je, da se vdam to možitev in vdJii se hočem." 44 Rada?" 44Da, rada." Ta beseda jo je spckla, ko je šla preko njenih ustnic. To-de, alti ni bilo pra % i eno, da njeno mučenstvo osreči vsaj nekoga, pod solncein, s popolno nekrajšano srečo, brez očitkov nemirne vesti? Oče jo je objel s podvojeno nežnostjo in dejal, že zopet stari optimi-t, kakor vedno: "Ali naj ti povem, kaj si ntfslim. Ti Angleži so tako >riginaini! Kdo ve, če Rihard ni hotel le poizkusiti tvoje !ju 1 »ozni, ee naposled v-e te ob3otein premikali s pomočjo ije Moskve premestili 18 zida- .m električnih dvigal, ki jih je ciji nih prostornino okrog 200 "tisoč kvadratnih metrov. Pozimi leta lO.'i.'I .-o za r><) m premaknili hišo št. 24 v nli<-o Gorkega. težko 23.0(H) ton. To je onKogo-či'o razširiti ulico na tem mestu oo pa delali ta čas nemoteno v svojih pisaniali, kakor da jo vse v najlepšem redu. Oni dan so v Moskvi premikali 25.000 ton težko hišo. V ulici Gorkega so premaknili poslopje za 10.2 m. Premaknili so doslej najtežje poslopje tako .spretno, oskusi, bi imel zelo kratko pot do groba. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE. Krnil Adami?—16 JLGOSLOVANSKIII NA KODNIH 1'ES.MI r» moški zbor..........................59 š»EST NARODNIH rESMl za moški zbor ....................M *EST NARODNIH PESMI za me-Sani 7bor .................... NOTE ZA KLAVIR AM HAR- Zorko Pre lovec—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem ..........1.25 Sest pesmi za glas in klavir ........................i__ \LIHIM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za eb» in klavir 1.— M0N1K0 L SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA ................... J6 2. PO JEZERU KOLO ......................................SB i. BARČICA MLADI KAPETANE ............ .m 4. OHIO V ALLEY SYLVIA POLKA .................... ^5 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ............... .»5 6. SPA VAJ .MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ................S3 7. DEKLE NA VRTU OJ, MARlt'KA. PEGIJAJ.....33 8. ZIDANA MARELA VESELI BRATCI (maznrka) SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ................. DEKLE NA VRTU O J. MARlC'KA. PEC.LAJ .... ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka). S3 ... JU* _____ 15« ---- 15« ■•rane Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......<5 r erdo Juvanee—Vl MLADIH LET, moški k bori ..................kup-Jsrrtrtno sovražil ALursolinija, ioni tomeljn. V njem je mla-| Te d!ni si je pa nekdo pri-dmsko gleufitli.Ve in mnogo .voščil ž njim nnunestno šalo. stanovan i. kjer stanuje več sto j Oblekel si je črno srajco, obljudi. Med premikanjem hiše!raz si pa pokril z Hitlerjev« je deloval vodovod, električna'masko. naprava, kanalizacija, telefon j Ko je Oolumbo v poltemi o-in ramžba je bila v na.|lx>ljši volji, pili so in ple REPUBLIKANCI NAJ PLAČAJO. T>r. T). H. Bamanl iz Beverly Hi i Is, Cal., ki je zdravil re pu bi i k ansk ega p red sodniškega kandidata Wendell Will kija tekom predsedniške kampanje, je poslal račun za 13 tisoč do-lai •jev republikanskemu narodnemu odboru. Odbor je poslal račun Sin-claim AVieksu iz "\Eassaohu-sct.ts, novemu blagajniku republikanske stranke. Bamard je bil poklican na Wi lik i jev posebni vlak v Kansas Oity, ko je republikanski kandidat tako oh r i pel, da spl-oh ni mogel več. govoriti. Xa vprašanje, čenru je šele zdaj predložil račun, je odvrnil zdravnik: "Bil sem precej časa odsoten z donli. Ko som te dni pregledoval svoje knji.ge., sem opazil, da ta račun še ni plačan." Moški zbori OSKAR DEV: Uurčb-a; OJ, tnoj fiocel ^e Sov; Kam ml, fantje, drev v va» poj-demo .......................29 oskar DEV: .Srečno, ljubca moja; Ko |»tl£i-ca na tuje gre; Soči; Moj očka rna konjička dva; Dobi v sem pisemce; Slovo; Je vplhnlla luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska...tO \ so noč pri i»otoel ............20 Ju r jeva .......................25 HJA GORENJSKEM JE FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) ............... .19 Bom šel na planinre, (Bajuk), podpori _________________________________ JO ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki — (Koželjski) ............................. 1.— ZA KLAVIR: KERDO JtTVANEC: Zjutraj.......................2» Slovanska ....................3' PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIIiK: Pudoknica.........2« ZORKO P H F. LOV EC: Ko so fantje proti vasi šli.....20 Le enkrat še ................. Slava delu ...................20 HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVLIC: Potrkan ples ......J5 Buri pridejo. — Korafnica —......2f PESMARICA GL^SUENE MATICE KCt moški zbori, tire«lil A. rfVrin $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovulk I. zvezek. 123 j»esml za moški ali ženski zln»r ............ 1 II. zvezpk, 77 i>esml za moški in mešani zbor ................j.jj i00 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ____1,— FANTJE NA VASI, 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. Naročilo |>ošljite na: ff Glas Naroda 99 21« WEST Iftth STREET NEW YORK. N. V. I1>a so mogli premestiti to sali — nenadno pa se je lotila veliko poslopje s prostornino'nepremagljiva zaspanost okrog jO.OOO kvadr. metrov, so.Wi so ob mizi zaspali ga morali opasati z dvojnimi kovinastimi nosilei. Pred po- 8 mo Z ganjenim glasuii* je nadaijev al •op>m so izkopali veliko ja-io. V toiinoljnHi stenah so spodaj izvrtali luknje, skozi katere so položila tramove. Potem so zapolnili vse odprtine mied nosilci in stenami s cementom in nosilce električno zvarili. Ta ko je bilo vse posloje obdano z dvojnim kovinastim pasom. Potem *o v poslopje položili o-riginalno sovjesko konstrukcijo in sicer 13 trajnic, na nje na 1200 kovinastih valjarjev. Ko so odstranili spodnji del tenKeljev je poeiva'a vsa teža poslopja na valjarjih. Poslopje STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. i; Ž-S^" zaspali.* Xeki go>t ki se je bil malo zakasnil, se je hudo prr-straišil ko je zagledal svate v tem po loža ju. Vsi so smrčali in no benega ni mogel prebuditi. Po-zval je policijo. Ta je ugotovila, da so bili ljudje klonili pod vplivom nekega uspavila. /Takojšnja pre us kava je dognala, da je vso stvar povzročila dotedanja ženinova go-■spodinja. 40 letna ženska. Ko je njena največja želja, da bi >e poroeila ž njim, propadli a, ker se je ta poroeil rajši z mladim' dekletom, je premišljevala kako bi se m|u maščevala. Pri porooni gos-tiji, ki jo je pripravila za slovo, je primešala vinu njfoeno uspavilo, in ko je to opravilo svojo nalogo, je u^la. Policiji je sicer izjavljala da si je dovolila le majhno "šalo." Švedski učenjak dokazuje, da mraz človeku ne škoduje. učenjak Ma gnus Hellstrand. profesor za patologijo na stocfeholmski univerzi je pokazal, da nagla sprememba toplote ne vpliva na človekovo zdravje. Čeprav mu je že 63 let, ne je najprej skopal v hladni vodi. ki je imela 8 stopinj nad ničlo. Nato se je postavil na prepih v prostor, kjer /e bilo 4 stopinje pod nic- pač v tem, da so tudi ostale evropske dežele polagoma razvile svojo bombažno industrijo in da so ang-le^ki tekstilni in-dustrijei sanmi v drugem desetletju teg-a stoletja c«novali v Indiji mogočne tvonnice, ki na podlaigi cenejših delovnih moči preko dragih prekopov, lahko uspešno tekmujejo z manchester.-iko tekstilno industrijo. . SKRB ZA M A RC ONI J EVO JAHTO "ELETRA." Xa zahtevo italijmsko akade-anfije znanosti bedo spravili ^rancouijevo jahto "Eletra" v neko varno pristanišče na Jadranskem morju. Xa krovu te jahte je namreč Marconi proučeval Hei-zove žarke in prišel do n^nogih odkritij, ki so bila nato uporaibl.jena v radiofoniji. Ker in»a ta jahta za Italijane in za razvoj italijanske znanosti zgodovinsko vrednost, so zahtevati]', naj jo zavarujejo,. . ... . . , , pred angleškimi letalskimi'na-'ima7° vellko 7f izdc?°" 1)adi vanje orozia. granat. bonVb in drugih takšnih stvari. Med temi tovarnami je znana zlasti tvrdlca Whitworth and Co. pa 2 in tri eetrtinie milijona ton. Skupna vrednost tega blagovnega prometa je znašala 50 milijonov funtov Sterlingov. K temu pa je bilo prišteti še pol-llriig milijon torn blagovnega pron^eta z manjšimi ladjami Nič manj važna nego tekstilna pa je tudi manehestrska železna industrija, ki izdeluje na primer avtomatske stružnice in drage precizne stroje, ki MANCHESTER, SRCE SREDNJE ANGLIJE. ^ iZelo pomembna je nadalje ^fij7'llnlhire? velja s™'™^«**** industrija kav-dišlče svetovne trgovine z bom- katen PrLPadata Pr- •hažem. Ix-y.i kakšnih P,00 mlij zna?a„tova™.a 1?u,n- BOvonno^lH .lno od Londona in an.d <*> ' Fir^tone šteje preko 800 tisoč prebival- r C ™ dn^e' 10meni'- cev, če ne štejemo gosto n11W.| ' jrsto Ijenih sosednjih krajev, kakor'f™^ tovarn; ^ . . M 7 !>)W nnmco ^/iTrnrtn i.oln 4-nlm r.. Altrmghama, Macclcsfielda, ^tockporta, Oldham-i, Salforda in dragih, med katerimi ima lajo d trne s iseveda isto tako za oboreteevamje. Poslanik Andrič poklican iz Berlina Še bolj je bilo potrjeno splošno mnenje, da je vojna z Nemčijo skoro neizogibna, ko je prišla vest, da je bil iz Berlina poklican poslanik Ivo Am-dric, ki se bo danes vrnil v Beograd. V Beograd je bil tudi poklican poslanik v Ankari I-lija Čoumenkovic, toda je oval % či. Že pred 6 leti je zmašala bomftjažnimi izdelki. Če je po- teža z ladjami uvoženega b&a-zneje vsa ta industrija zašla v ge. 3 in pol milijona ton, teža težko krizo, je iskati vzroke na isti način izvoženega blaga jo in Rusijo. Po radio je prišlo poročilo, da bo angleški minister Anthony Eden, ki se nahaja v Ate-od potov al v Beo- Isto poročilo tudi pravi, da je jugoslovanski poslanik v Moskvi Milan Gavrilovid na potu v Beograd i« nese &■ seboj načrt za zvezo med Jugoslav i-