PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Trri, torek, 19. junija 1945 - Lelo I. štev. 32 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1*1 Telefon st 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2.- liri Tito govori ženam Bratstvo med narodi nove Jugoslavije | Beograd, 18. — Na prvem °ngresu antifašističnih žena, ki J® sedaj v Beogradu, je imel Jal Josip Broz-Tito ta-le go- Vam, delegatke antifašistiž-'i . zena Jugoslavije, gre moj * oroeni pozdrav. Veličastni ka- * * Jugoslovanskih antifasistič- * J~ 2ena, junaških žena Jugosla- * r • P°kazal Prav toliko he- * ?lzma in žrtev kakor naši borit na bojnem polju. Zelel bi, da | v nekaj stavkih očrtam n« * ^tega kongresa in da vam j~favim nekaj nalog. Ta kon- * ^es. Je ne samo manifestacija *. ,ega življa v Jugoslaviji, 1 . uuestacija bratstva in edin- 2 Pregled naših sil in pre- t našega dosedanjega dela, ulVCc i© vn^prt spstanplr n n kate je važen sestanek, na Sla •r,em morate ve žene Jugo-rmVje ^°i°čiti smernice svoje-delu, da bi določile ono, kar (jej^^nejše v našem bodočem bi. d' so va®e nal°ge- Zelel dnč Vee govoril o vašem bo-0 601 delu ter se poleg tega j na vaše delo v preteklosti na vaše zasluge v borbi, ki ^ “fnonme; zanje imate pri-nje ne samo svojega naroda, vsega svobodoljubnega težv6 a’ ^anes so pred nami 6 naloge. Naše najvažnejše Danes so pred nami °ge so utrjevanje naše na-g oblasti, vzgoja otrok, na- ^ mladega naraščaja, naših brate* pokolenj, utrjevanje n»s in edinstva in obnova no t, *žave' Poleg tega J® važ' roč' ^e'° na socialnem pod-. Ju> pomaganje vojnim siro-^ Jn invalidom. trditev ljudske oblasti ' , Pr°blem utrditve naše ljud-®, oblasti je velik problem. V a“i državi so še ljudje, ki gle-jpjo na razne načine razvoj na-®8a državnega življenja. Ti Judje nas žele ovirati v našem in bi radi tudi uničili pri-,®bitve, ki jih je naš narod pla- s tolikimi žrtvami. Vsi naši sovražniki so podobni m v inozemstvu. Jaz se da- nes obrača. m na vas, žene Jugo-H Hn71Je ln enakopravne članice ft» 6 skupne države, obračam se $ tiieV&s 8 Prošnjo, da bi posveti vat-Vs° Pozornost in moč utrje-Se JJ1 naše oblasti. Toda, da bi vj, trdila oblast, se mora pra- jju, ,. zadostuje če pravimo: ta , smo oblast. Treba je, da l 8 • PraviJno dela. V zvezi ^e.treba poudariti, da je 0 heJl0 ljudi, ki iz nezavednega f tudi t ,J'a delajo napake. So pa 4 bi del ki 80 se vtihotapili, da j treba napake. Take ljudi je 'i Ne Ueusmiljeno odstraniti. °bia?fr'ej° biti nosilci narodne 0.8° nosilci razdorov in rf ta i n'ki pridobitev, ki smo jih 1 i# Rojevali v borbi. Treba jih t 4 j« ‘',ojevau v borbi. Treba jih hJf^krinkati, in ve žene se na-C t® povsod. Na vas se obra-tHa ’ da bodite budne in da po-UaS ° na ta na*in utrjevati 4 kj ° oblas<:> da odstranimo one, obirira1° utrj®vanje narodne if ij Pomagajte pa onim, ki J čln ZnnnJa »rosijo. Na ta na-4'' ^rdiruo našo oblast. Tak-L oblast bo narod vzljubil. ^Udstvo bo cenilo takšno oblast Jo bo branilo. *r&tstvo in sloga bre rat8tvo in edinstvo, to je Ijj ' dvoma največja pridobitev, 4 jo izvojevali v svoji kr- haji “Ofbi. Za njo so se borili / borci od prvih partizanov 4 Slav8e do danes do borcev naše t \ 6 , jugoslovanske armije. 8bn0a zastavah je bilo napi-J Cen,*68'0 bratstva in edinstva. V \ne b> nastopali s tem ges-«tva 1 e ne bi tega črpali iz ljud- V n bi nikoli mogli doseči ’ kar smo izvojevali in bi ^to V.erjetn° sovražnik uničil. Vgf,. J® to največja pridobitev. moram tukaj od-> u ^i. da je ta pridobitev amosti, če dovolimo, da se J° šovinizem. Preje sem \govoril, da obstojajo so-\v narodne oblasti. Ti isti stva niki so sovražniki brat-kSh!11 edinstva. Odkrito vam 'Ji, kdo so ti: Četniki v Sr-, 8'aši na Hrvaškem, zagri-m ^ogardisti v Sloveniji, ter (k(!<1 Voditelji in pokrovitelji. - l8* tisti, ki so tudi v tej 'i' Proti nam. Ne smete j do, u1’ da so se pomirili z uso-» u Veiit "J*1"1 Je neki del, in ce-1 0 je v- ’ kl J® po naili zmagi, j Vi ‘del, da mi nismo kaka $ SC\ki 8i vzela oblast, 4 \ ’tv0 > da predstavljamo ljud-fV b prPv br,e8ledal svoje zablode , V k večini ljudstva. Ven-Jd volu} pravim. da je med nji-,.bŠtel n } onih, ki sem jih tu .i J‘> IcatcK omlnom, kl so jth njene armade injstlle pri nas. Pod pogojem, da bo pozabila na svoje tomperjalistič-ne ambicije na Balkanu posebno pa v Istri in na Slovenskem Primorju, upamo, da se zbližamo. Jugoslovanska im švicarska vlada sl trenutno prizadevata normalizirati vzajemne odnose, kl jth j« prekinila vojna. Apeliram na vas. Je dejal poslanik Ristič novinarjem, da bi se seznanili z novo stvarnostjo, ki edina velja pred zgodovino. Postopajoč v tem duhu napravite dobro delo »a prijateljsko sodelovanje Švice ln Jugoslavije. Moskva o sporazumu glede Trsta Moskva, 18. Radio Moskva Je poročal v svojem pregledu mednarodnega položaja o tržaškem vprašanju sledeče: Sporazum glede Trsta kaže na edinost med zavezniki. Bili so preroki, kl so v zvezi s vprašanjem Trsta prerokovali da pride do oboroženega spopada med Jugoslovanskim lin zaves, niškimi četami, ki so se izkrcale v Trstu. Na žalost teh prerokov, kl hočejo v kalnem ribariti Je bil dosežen sporazum med Jugoslavijo in zavezniki. Ta sporazum ne bo imel ni kakega vpliva na dokončno pripadnost Trata ta slovenskega Primorja, ker bo vprašanje končne pripadnosti tega podredja rečeno na mirovni konferenci. Rimski radio o Primorski Rim, 17. Radio Rim. — Uprava Julijske Krajine je med najdell-katnejšimi problemi sedanje dobe. V vsej naši državi so živahno razpravljali o tem vprašanju in teh polemik ni vedno narekoval zares demokratski ta rodoljubni duh. Treba se Je spomniti, da je bila ta propaganda posebno priljubljena pri organih fašistične republike. Sporazum, ki bi upošteval zahteve vlad in temeljil na trdnih ln iskrenih demokratičnih načelih, bi pomenil važno pridobitev za evropski mir. Samo če bo naša demokracija stala na temelju načel sporazuma in razumevanja naše držav« za sosedno državo in če bodo naši odnošajl do nj« prisrčni, samo v tem primeru bodo mogli biti interesi ltaljanskega naroda v Julijski Krajini učinkovito zaščiteni. Samo v tem primeru sme Italija pričakovati, da je za zeleno mizo mirovne konference ne bodo smatrali »a poraženo državo ki predstavlja nevarnost za druge države, pač pa za resnično demokratičen narod, katerega pravice zaslužijo polno upoštevanje. Jugoslovanski poslanik v Stockholmu Stockholm, 17. - Vsi švedski listi prinašajo danes obširen opis včerajšnje svečane predaje poverilnih pisem našega poslanika dr. Rajka Germanovtča s slikami svečanosti ln z biografijo novega poslanika. Listi poudarjajo njegovo borbeno stališče v državi proti diktaturi ta njegovo riekajntno misijo v Inozemstvu, ki jo Je opravljal v imenu Jugoslov enakega uporniškega, po-kreta, da bi pridobil širše svetovne kroge za delo proti diktaturi v Jugoslaviji. List posebno naglaša njegovo obrambo v znameniti razpravi sodišča za zaščito države. Tisk pozdravlja novega .poslanika, ki prihaja po svojem begu iz koncentracijskega taborišče z zaupanjem maršala Tita kot predstavnik federativne demokratske Jugoslavije z misijo za vso Skandinavijo. Ljudsko sodišče ni ukinjeno Predsedstvo Ljudskega sodišča za sojenje fašističnih zločinov, naperjenih proti življenju in svobodi ljudstva ter proti njegovim demokratičnim ustanovam, uradno ZANIKA novico, ki so jo dajale nekatere oddajne postaje iz Italije glede razpusta Ljudskega sodišča v Trstu, Id bi ga bile baje odredile zavezniške vojaške oblasti. V Trstu, 18. junija 1945. Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Tajnik: Rag. SAULI NINO Predsednik: Dott. SAJOVTTZ UMBERTO IZ JUGOSLAVIJE Mladinsko tekmovanje Beograd-Zagreb W.W.V.VW.VWAVJWA,.,.VAW.VVAV.V.VAAV.V.V.\W.,.,A%V.WAV.VA Odgovornost treh velesil „Pravda(> o prvem sestanku voditeljev Amerike, Sovjetske zveze In Velike Britanije po veliki zmagi Moakvet 18. Tass, »Bližnji »e- jih ovira pri evakuaciji. Agencija »tanek voditeljev treh zavezniških Ta« je pooblaščena, da prekliče »H Je ▼ vsem tujem časopisju ne prvem mestu*, pravi diplomatski poročevalec »Pravde*. List naglaša, da je trenutni mednarodni položaj zalo ugoden za pogajanja. Povsem razumljivo Je, da se posveča bližnjemu sestanku prvenstven pometi, saj Je to prvi sestanek »velikih treb», po zmagi. Ves svet ve, kakšno zgodovinsko vlogo so igrati odloki teheranske in krimske konference za utrditve vojaškega sodelovanja med zavezniki. Pozornost, s katere ves svet sledi pripravam za sestanek, ta upi, ki Jih spremljajo, »nova pričajo o neizpodbitnem dejstvu, da je trajen mir odvisen od sodelovanju velikih sil. Velesile, ki so nosil« glavno odgovornost za potek vojne proti Hitlerjevi Nemčiji, bodo nosile zopet glavno odgovornost za ohranitev miru in varnosti. Zlom te »veze bi prav gotovo privedel k ustvaritvi blokov različnih držav, kar si tako žele ljubitelji ribarjenja v kalnem, ki skušajo pod praporom »branži-oev miru* in »zaščitnikov mailh narodov* zasejati spor mod velikimi silami ter dvigniti male proti velikim. Kljub vsem naporom teh ta podobnih časnikarjev Je konferenca ,v San Franciscu dokazala, da mali ta veliki naredi povsem razumejo pomen sodelovanja med vaksilaml. Tako je na primer odposlanec Norveške — male dežele, ki je spoznala vso grenkobo in ponižujočo težo Hitlerjevega jarma — pravičeno izjavil, da Je soglasje med velesilami že važnejže za male kakor za velike države. Okupacija Nemtlje New Tork, 18. — Pomočnik ameriškega ministra za zunanje zade-ve g. Grew je izjavil v Washlngto-nu, da zapuste ameriške čete do 21. junija t. 1. ozemlje Nemčije, ki je v območju sovjetske okupacijske vojsk«. Neresnične vesti Moskva, 18. Tass. Londonski časopis «New« Oronlcle* je sporočil, da ameriške čete začenjajo Izpras-njevatl sovjetski zasedbeni pas v Nemčiji. Isti časopi« je pripomnil, da bi Američani lahko izpraznili ves zasedbeni pes v nekaj dneh, če bi Rusi mogli v istem času postaviti tja svoje zasedbene čete. Nezadostno število sovjetskih čet pa da I VW»WWWWVL%VWW Vpliv sovjetske znanosti Dopisnik moskovskih »dzvesMJ* Zukov je javil iz San Francisca svojemu časopisu sledeče: »Vsi ameriški časopisi so objavili seznam ameriških znanstvenikov, kl so odpotovali v Moskvo, da bi prisostvovali svečanostim 220. obletnice Akademije znanoeti S8SR. A-meriškl znanstveniki soglasno poudarjajo ogromni ugled sovjetske znanosti in Izražajo Iskreno željo čim tesnejšega sodelovanja s sovjetskimi znanstvenimi ustanovami. Mnogi med njimi ponosno opisujejo svoj uspeh v učenju ruskega jezika. Sovjetske profesorje-od-poslance na posvetu v San Franciscu često vabijo, da bi poučevali ruščino. Na žalost je zelo težko u-goditt takim prošnjam, ker so preobloženi z delom na posvetu. Dne 18: Junija Je profesor Timl-rljazove akademije v Moskvi, sedanji .član beloruske Akademije znanosti 7,ebrak govoril na znanstvenem zasedanju agronomske fakultete na kalifornijskem vseučilišču. Govoril je v angleščini o rezultatih svojih zadnjih znanstvenih razlsko. vanj v genettki rastlin. Zborovanje je otvorll slavni ameriški profesor Babcock, ki Je v svojem govoru posebno poudaril, da Je sovjetska vlada smatrala za potrebno poslati na posvet v San Francisco tudi nekatere znamenite sovjetske znanstvenike. V zadnjih letih. Je dejal profesor Bobcook, je sovjetski doprinos v znanstvenih panogah na- glo narastel po zaslugi odločne politik« sovjetske vlada, kl je pospeševala znanstveno raziskovanje. Prisotni znanstveniki kalifornijske, ga vseučilišča, člani vseučtHškega zbora ln akademiki, ki so zaposleni v poizkusnih laboratorijih, kakor tudi profeeorij Stebbins, Gold-smlth ta drugi, so toplo pozdravili profesorja Z« brak a in izrazili svoje obudovanje za delo sovjetskih znanstvenikov, posebno akademikov Favorskega, Novašina, Dublnina in drugih. Profesor Babcock Je dejal, da je prof. Lemer, ki je proučil znanstvene vire, kateri so služili delu v poizkusni genetiki, dognal, da pripada 42% vseh razprav v tujih jeaikih ruski znanstveni literaturi. V zvezi s tem dejstvom Je skupina profesorjev na kalifornijskem vseučilišču Izjavila, da je znanje ruskega Jezika blvatveno za uspešno znanstveno delo. Sedaj proučujejo načrt o odločitvi, da bi za kandidate doktorjev filozofije morala postati ruščina prav tako obvezna kakor francoščina in nemščina. To je Jasen dokaz naraščajočega vpliva sovjetske znanosti. Ruski je»ik je že dostojanstveno ta mogočno odmeval z govorniškega odra na posvetu združenih narodov. Tudi v bodočnosti bo ta Jeri k spolnjeval poslanstvo znanilca človeške kultur«, mfni ln bratstva med narodi. vest časopisa Neio* Ohrov*dle o pričetku izpraznjevanja sovjetskega zasedbenega področja v Nemčiji po Američanih, ker ta vest n« odgovarja resnici. Hkrati je pooblaščena tejavtti, da bodo sovjetske čefce nemudoma zasedle vse področje, ki ga bodo izpraznile zavezniške čete. Nemški zločini v Franciji Pariz, 18. NNTT. — Francoski notranji minister Adrien Tbcier je v nedeljo govoril na svečanosti, kise je vršila v »pomita obletnice poruše-nja vasi Oradour sur Glane. 10. junija 1044 »o Nemoč (S®) porušili de tal to vas ta pobili njeno prebivalstvo, skupaj nad 800 ljudi. Tl-xier j« dejal med drugimi: Zave* make vlade so izjavile, da bodo vojni zločinci zasledovani, aretirani, sojeni ta kaznovani. Francoska vleci a bo pazila, da se bo izpolnila ta cbljuba. Zahtevamo, da se ustanovi oJ zarjo svobode, ki Je morala priti in zavladati nad zlom. Po uredbi Odseka za trgovino in oskrbo Osvobodil, »veta za mesto Trst bo v kratkem na razpolago na razdelitev med civilno prebivalstvo omejena količina obutja za moške, ženske in otroke. Moška obutev ta’ rezervirana samo bivim političnim Internirancem, oziroma vojnim ujetnikom, vračajočim se is koncentracijskih taborišč. Zenska ln otroška obutev bo v prvi vrsti reservirana ženskam ln otrokom, prihajajočim iz koncentracijskih taborišč, a kar hi še oe-talo, bo za tiste, ki »o vtrpeli škodo radi bombardiranja ali drugih vojnih operacij. Prošnje, ki morajo vsebovati ime, priimek, naslov, poklic In vzrok prošnje same, se vlagajo v Via della Boršt št. 2/1 vsak dan, od 9, do 11. Neobhodno Je treba, da »e Interesenti osebno predstavijo in s seboj prinesejo dokazila. Tisti, ki se nahajajo v opisanem položaju, a »o že prejeli slične »bone* v teku februarja do aprila ne pridejo v poštev. Vse pred 28. aprilom vložene prošnje izgube veljavo. Dobra letina Dež, ki je še pravočasno namočil že poeušeno zemljo, Je rešil pridelek krompirja, ki kaže primeroma dobro. Pšenica kaže v splošnem še zadovoljivo, le slabo vreme in pomanjkanje vprežje živine sta ovirali, da so ni posejalo, kakor se je imelo namen pri pomladanski setvi. Vinogradi obljubljajo dobro letino, zarod je odcvel v redu. Tudi peronospora se ne razvija kljub sorazmerno majhni količini modre galice, ki Je bila na razpolago. V naprej pa nas je ministrstvo za kmetijstvo preskrbelo s’ precejšnjo količino modre galice, za katero se organizira prevoz. Oslpanje koruze j« v teku ta nje nuzvoj je zadovoljiv. V neka. terlh krajih, zlasti kjer J« bila odpeljana živina, nam dela preglavice preskrba umetnih gnojil. Ponekod »e je pojavila prašičja bolezen rdečica, ki je povzročila že nekaj izgub, a veterinarski oddelek Je storil vse potrebno in preskrbel zadostno količino seruma za cepljenje. V zaščito živino, reje j« izdal FNOO potrebno okrož- nico, ki Je bila poslana v vse okraje ln s katero je klanje mladih ta zdravih telet strogo zabranjeno. Kmetje so razumeli pomen te okrožnice in se že kažejo povoljni uspehi. V splošnem se vidi velika gorečnost ta delavnost kmetov pri vseh poljskih delih. Kmetom zelo pomagajo dekleta ln otroci. Živinoreja Zaradi sedanje vojne Je bila živinoreja na Primorskem ta po vsej Jugoslaviji močno prizadeta. Napram normalnim časom Je padla za 60%. Ker je v interesu vseh, da čim preje dvignemo našo žinlnorejo na predvojno višino, je naše kmetijsko vodstvo sklenilo in odločilo sledeče: Klanje teličkov, krav, bikov ta drobnice Je strogo prepovedano brez dovoljenja okrajnih odsekov za kmeitlijstvo. ToHčkii, ki bodo sposobni za rejo, bodisi biček ah Junica, naj »e oddajo na rejo v vasi ati okolici. Ce pa tam ni mesta za rejo, jih odkupi okrajni odsek za kmetijstvo ter jih odda na rejo v kraje, ki »o bili izropani ta požgani od okupatorja. ,.V.V/.WČ.V.VČJWW.,Č tVWWVWV%WWVčASVWWV Obnova na železnicah materiale in tehtanih sredstev na- V kljub velikemu pomanjkanju [ se pojavile pri popravljanju porušenih mostov, posebno na progi proti Ajdovščini. Na tej progi so bili porušeni trije mostovi, med njimi eden v dolžini nad 40 metrov. Opera «Vo}na in mir* Moskva, 18. Pred nekaj dnevi Je bila na moskovskem konservatoriju prvič izvajana nov* sovjetska opera Prokoljeva »Vojna in mir*, lei »e naslanja na veliki Tolstojev roman. „Modra divizija'* Toulouse, 17. —■ Španska vlada je vložila protest v zvezi z napadom na člane modre divizije, ki so se preko Francije vračali iz Švice v Španijo. Francova vlada pravi v svojem protestu, da to niso bili člani modre divizije, temveč člani diplomatskega zbora, ki se vračajo iz Nemčije. Kakor je znano so v zadnjem času zavzete dctnbAstračl je proti modri diviziji v vsej Franciji večji obseg. predujejo obnovitvena dela v go-rlškem okrožju predvsem po zaslugi italijanskih ln slovenskih delav-cev-udarnikov. Me vsemi postajami v okrožju je bild bombardiranja najbolj prizadeta postaja Gorica-Sv. Gora. Obnoviti Je bilo treba vsa poslopja, vodovod ta elektriko. Zato je bilo treba pleskarjev, mizarjev, krovcev in zidarjev. Udarniki, zidarji ta ključavničarji so s svojo iznajdljivostjo zopet usposobili popolnoma uničeno kretnico za obračanje železniških strojev. Opremili ta očistili so kurilnico, ki bo začasno »lužila za delavnico. Najvažnejši uradi se bodo že mogli vrniti v preurejene in na novo postavljene prostore v postaji. Pri obnavljanju železniških prog so polagali največjo važnost na zvezo s Trstom, Ajdovščino ln Podbrdom. Pri obnovitvenih delih se je razvilo udarniško sodelovanje med slovenskim in zavednim italijanskim delavstvom ter železniškim oso-bjem. Po 26 dneh udarniškega dela s 26.000 urami bi mogel biti že pred 25. Junijem vzpostavljen ves tovorni promet. Pred obnovo železniških prog p« je bilo treba odstraniti ogromne količine uničenega železniškega materiala, popraviti naprave na tirih, spraviti v red iztirjene vagone, odstraniti razbitin« vagonov, zamenjati nosilce, popraviti vodovode ln električne naprave. Porušenih je bilo od bombardiranja ln min veliko število nasipov. Z veliko požrtvovalnostjo so delavci odstranili po 260.000 kg težke topove, ki bo bili zasidrani brez kole« v zato pripravljenih jamah. Ves material ln vse naprav«, v»e to je bilo popravljeno ali pa odstranjeno. Dc-lavoi so usposobili rad petdeset iztirjenih vagonov za vožnjo. Položili bo nad dva kilometra novega tira in zamenjali več kakor 400.000 železniških pragov. Za to ogromno delo pa ni bilo ra razpolago niti orodja, nifl Vnatenala. TTBoJe 96' š! poiskali delftčcl sami ftMd ruševinami objektov. Največj« težave »o Jevyeni) Petrov: 32 Vojaški — Dobro. Molči! — Je menil prvi. Veste malo je pritaknjen. In tako sva hodil«. Steze ni bilo. Vse Je zamedel sneg. Mislim sl sam pri sebi, da sva se zgubila. Hladno je bilo. Pihal je oster severni veter. In tako sva hodila in hodila. Naenkrat sem zapazil, da je pritekel nekdo v kamuflainem plašču. Dejal sem svojemu vojaku, da sva prav goto pravilno dospela v naše zaledje. — Tako sem rekel, je potrdil drugi vojak ta raztegnil uBta vse do ušes. — Tako je rekel. A jaz sem dejal: Kaže, da bo že tako. Oprezava. Za steno stoji nekaj ljudi v belih plaščih. Umaknili so s« pred vetrom. Približal* sva se, ker Je vster bril ravno v obraz ln sva *e hotela umakniti, pa tudi snegu. Torej sva s« približala ljudem ia kar na pet korakov. In tedaj sva Sel« zapazila, da so to Rusi. — Kaže, da sva hodila ravno v nasprotno smer — Js pojasnjeval drugi vojak. — Dobro. MolčL pravi prvi. Ka- kor hitro sva videla, da s« to Rusi, sva takoj vrgla puški v stran ln dvignila roke v »rak. Zaprl sem oči ln mislil. No, no in zdaj. Sedaj me bodo gotovo ustrelili. Grem r.aprej z zaprtimi očmi. ~ O, vendar nas niso ustrelili, pravi drugi vojak. — D« niso nas ustrelili, sv« čano potrdi prvi. — Kako so vos sprejeli? som vprašal. — O! — j« vžkllknll Bruno ta položil roko na sroe, orčnol — Toda vendar? — Pogreli smo s«, doli »o nam čaja in najedli »mo se. — A mi smo prej mislili, da nas bodo ubili, je pojasnjeval drugi vojak. Vedno so nam pravili, da Rusi pobijejo ujetnike. — Da, tako so nam govorili, Je rekel prvi, ln ml »mo vse to verjeli. Sedaj šele vidimo, da ni tako — pravi drugi. — Nisva se hotela udatl, jo rekel prvi, ker sva bil* prepričana, da bodo naju ubili. Nisva prišla sama, zašja dva, ker je bila burja i.i nisva videla, Je trdil drugi. — Molči! — je rekel prvi ln ve-čano izjavil: Zelo Js dobro, d* sva zašla. — Sva ime) a prav srečo, da sva zašla, je rekel drugi. — Da sva vedela, da naju ne bodo ubili, je nadaljeval drugi, bi prišla Če perje. — Tedaj bi namenoma prišla, toda sedaj sva po naključju. — Da, namenoma bi prišla. Ne samo midva, temveč jih Je M mnogo, ki bi radi prišli, da se udajo, ne glede na to, da je to zelo tetko. Toda prišli bi, ko- bi vedeli, da Jih ne bi ubili. Vsi ti s« nočejo bojevati proti Rusom. Mnogo jih Jo, ki ne razumejo, zakaj se morajo vojskovati proti Rusiji. Naj Rusi živijo svoje življenje, a mi pa zopet svoje. — To vojno si Je Izmislil Hitler, Je rekel drugi vojak. — Res Je taka, J« dostavil prvi. — Moj oče je selo pameten človek. Kovač j«. Spominjam se kakor da bi »e to zgodilo včeraj, na dan, ko Je Hitler privzel oblast let* 1933. Tedaj ml je oče dejal: «8ln<-k, sedaj se ne smeš oženiti. Hitler bo začel z vojsko. Bilo Jj ros tako. Jaz »e s iseir. oženil, sedaj mi j« lsžjo, Da. ker nimam žene niti dec«. Moj c'e je vse razumel. — Da, res je športa,, da naši fantje ne vedo, da Rusi ne ubijajo — pravi drugi tn vzdihne, Ce bi vedel... — Tam »o jim trobili, da ubija, jc, je potrdil drugi. Potem sta govoril* oh* vojak* v radio ta pozivala vojak« ln svoje čete, da se udajo. III. Po dolgi strmini se spuščamo v dolinico, pot je slaba, drči. Tudi sneg se Je začel topiti. Včasih sl zaželimo, da skrajšamo pot, pa stopamo po bližnjici, seveda v snegu do koten, po mehkem ta močvirnatem terenu. Ta zemlja Je zelo varljiva. Izgleda auha maho-vtn«, v resnici pa Je prav« zelenkasta ilovica. Njena selena barva Ja 'porumenela. Jeleni Jo zelo ljubijo. Med mahovino se najdejo gnili plodi borovnic. Sedaj jc konec maja. Obstali smo malo, da »e od-dahmeno. Z Barenskega morja piha svež veter. Z* plovbo Je kakor nalašč. Vendar se morje šs ne vidi. Tam daleč naprej je nekje. Morje objema znliv, podoben široki plnVilnski reki. Sonc« Je v oblakih. Od sončnih žarkov, ki padajo vertikalno na saitv, s« tak« zaslopjeno blešči, da je ie veselje, z vrha vldty ognjeno vodo sredi snežnih hribov. , Baterija — ima pripravno stanje štev. 2. To pomeni, da je na nebu mirno, nikakor pa sc ne »mo pozabiti, da Jo sovražnik blizu ln njegov prihod »e lahko pričakuje vsako minuto. Cevi protiletalskih topov štrlijo vertikalno nad zemljo. Ljudje sedijo okrog topov, eden člta časopis, dragi si krpa hlače, tretji se greje na soncu. Počivajo po hudi in surovi polarni zimi. Ene-m* se ber« z obraza, kakor da sanjo. Mogoče misli n« ljubljeno deklico. Borci zelo pogosto govorijo o svojih dragih, vsak pogovor je, kaj delajo ljubljeni doma In se začne »Ko bomo potolkl Nemce, tedaj...* Ena skupina borcev se igra z jelenom ga klič« LJulka. Ruski človek ljubi šivali. Zato zelo po-gosto n« baterijah naletiš na rnočke ali psa. Radi se igrajo z njimi in jim dajo dobro hrano. In učijo jih igrat. Tukaj, v protlavionski bateriji, se je od samega začetka vojne udomačil jelen. Našit so ga v hrl. bih. (Dalje prihodnjič) Zborovanje steklarjev Dne 14. junija od 19 h se je vršilo v Via Caprin 7 zborovanje uslužbencev steklarske industrije ta keramike, da bi si izvolili svoj vodilni svet. Po govoru tov. Mjoca Ivota, ki je v jasnih besedah prisotnim razložil pomen ustanovitve vodilnega sveta sindikata ter dal navodila o načinu Izvajanja volitev, so se vršile volitve. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: predsednik tov. Cadelll Lulgi, tajnik tov. MJoč Ivo, člani Cappon Giuseppe, Cano. va Pletro, De Senibus Antonio; Mazzutti Albano. Grassi Quleto. Potrošnikom v Gorici Odsek za prehrano poziva potrošnike, naj takoj predložijo svoje štirimesečne nakaznice za razne vrste živila (gonieri vari) prehranjevalnemu uradu (Ufficio Anno-narlo), da Jih po predpisu žigosa. Urad je v vi« Crispi. Vsakdo mora prinesti s seboj nakaznice za mesec junij, ker brez teh se nov« ne bodo žigosale. Objava Na kmetijskem uradu v ulici Duca d Aosta 56. v Gorici »o na prodaj: gomoijasta zelena-zelena, komadov 100 za 50 Ur; ovetaca, 100 komadov 60 Mr; vrzote, 100 komadov 40; kapus, 100 komadov 40; jajčevec (melancano), 100 komadov 40; paprika, 100 komadov 40 lir. Pedagoški tete J v Gorici Kakor j« bilo že objavljeno, se 25. t m. začne v Gorici pedagoški točaj, zn katerega se je prijavilo polog vsega učiteljstva preko sto prosilcev Iz samega goriškega okrožja. Šolstvo v Kobaridu Po osvoboditvi smo v kobariškem okraju na novo otvoriM osera Šol. Pouk je reden. Povsod Jc edina ovira pomanjkanje knjig ta drugih šolskih potrebščin. V vseh šolah so postavljeni tudi roditeljski »veti. TRŽAŠKI RADIO 7 Jutrnja glasba; 7.16 Poročila v Italijanščini; 7.30 Poročila v slovenščini; 7.45 Jutrnja glasba; 8.30 Poročila v italijanščini (VIII. Armada); 9 Poročila v slovenščini (VIII. Armada). 9.15 Zaključek. 12 Lahka glasba: 12.15 Poročila v slo-venšetai; 12.30 Mali radijski orkester pod vodstvom dirigenta Cergo-IIja.; 13.15 Poročna v italijanščini; 13.30 Skupin* harmonik pod vodstvom 8a veri je Zacuttl; 144, i^o rodila v italijanščini (VIII. Armada); 14.30 Komentiranje novic (VIII. Armada); 15 Poročila v slovtnščlnl (VIU. Armada); 16.15 Zaključek. 18. Obvestila svojcem; 18 20 Glas slovenske mladine; 19, Poročila v slo. venščini; 10,15 Slnfonična glasba; 20. Poročila v italijanščini; 20.15 Radijska igrica «11 comandante*; 21. Ritmični orkester pod vodstvom dirigenta Erlacha; 21.30 Slovenske in italijanske novice (VIII. Armada); 22. Komorna glasba; 22.30. Plesna glasbo. 23. ObavestHa svoj-c ni. 2130 rtesna glasba; 23.40 Ritmični sekstet pod vodstvom dirigent* Oo*zionlja; 244, Zokljucsk. Neuklonljivi bore za svobodo V vasi Domjo pri Trstu prebiva majhen belolas starček že kriv pod težo svojih let. Stanuje v mali in revni hišici, ki se skoraj izgublja med vinskimi trtami in sadnim drevjem. Toda zapazi jo vsakdo, kdor gre mimo nje, visoko nad njo plapola velika slovenska zastava. »Izobesil sem jo ob odhodu Nemcev od tu», je dejal starček, ko me je iz zavinskih trt zapazil, da jo gledam. In nadaljeval je: »Izgubila je že barvo, toda naša zastava je. Pripravljen sem jo braniti z lastnimi prsi in ne bom dopustil nikomur, da jo sname, pa tudi če me ubijejo*. Povabil me je na klop med trte in mi najprej i pokazal delavsko zastavo, ki jo je zadnjič dvigal na trgu Unita, ko so ga delavci nosili na rokah. »Ponosen sem nad svojimi 70 leti starosti. Fašisti so me klicali Carli, toda Kralj Ivan je Slovenec, je star delavec in čuti samo po delavsko in ljubi zastavo dela, zastavo svobode*, je nadaljeval. Star je, toda titovke z veliko peterokrako rdečo zvezdo ne da z glave. Eden od tovarišev’, ki so se pridružili razgovoru, je dejal: »Nosil jo je še za časa Italijanov in Nemcev, a to ne samo doma med trtami, temveč tudi po vasi in po ulicah*. Drugi tovariš je hitro dostavil: »V Trstu ga vsi poznajo. Toda nič čudnega, saj je že v času fašistične revolucije nosil v brk vsem skvadrl-stom po ulicah delavsko zastavo*. »In ne samo zastavo, temveč tudi velik nabasan avstrijski revolver*, je pripomnil Ivan. Nato smo ga prosili, naj nam pove nekaj o svojih borbah proti fašistom. Nasmehnil se je in dejal: »Osem let sem odslužil v avstrijski armadi. V prvi svetovni vojni sem bil ranjen v levo nogo od drobca šrapnela tako, da še danes težko hodil Po razpadu Avstrije sem vrnil v Domijo, odkoder vsak dan hodil v Trst ogledi kaj delajo fašisti. Nisem samo ogledoval, ampak strahoval. Večkrat sem se ril z njimi. Zaradi tega so stalno preganjali. 1935. let*1 me aretirali domači fašistil odpeljali v Boljunec. 15 I je stalo okrog mene, ko ij jim pokazal pesti in dejal: 4 se nisem prodal, in se tudi j mislim. Toda pošten sem vi ko bolj kot vi, prodane svinji Po teh besedah so se vrgli! me, me dobro pretepli ter vti v zapor. Pa nič zato. Prvo,t sem napravil, ko so me izpiri li, sem šel izobesiti pri bejj dnevu delavsko zastavo v $ col. Vse to se je godilo pred] vojno. Pa tudi v času vojne1 sem spal. Naše mladeniče & mobiliziral in vodil k par$ nom, zbiral in organiziral & pomoč partizanom in drugo* Ko sem ogledoval, s čefflj zvezane trte, mi je dejal: »To! telefonska žica. Lani sem. N®1 cem na štirih krajih prerezali] lefon in vmesno žico s seboj*. Starčka Ivana res vsi po: jo. Vaščani pripovedujejo, je bil vedno njihova najvi opora. Nikoli ni izgubil vere zmago. V časih najh jšega P1* ganjanja je nosil malo del* sko zastavo v roki, veliko P* torbici. Ni bilo dneva, v Mj rera bi se ne upal vzklik# »Živel Stalin! Živela Sovjets] Zveza! Živel Tito! Živela ? derativna Jugoslavija!*, manifestacijah je vedno pr v težavah pa najpogumn® Vsi ga imajo radi, posebno pionirji, katerim je zvest pri telj in izkušen vodja. Ko sem se poslavljal, ml dejal: »Dolgo časa sem se # za svobodo svojega naroda* delavsko zastavo v roki se W boril še naprej, dokler ne bo* izvojevali popolne zmage.* \ POIZVEDBE Žgavec Berto, roj. 22. IV. 1925. v Podpori pri Gorici; kot partizan v XVH. brig. IH. bat Zadnjikrat sem ta videla 10. XIL 1944. — Žgavec. Leopolda, Pevma pri Gorici. Staro Alojz, interniran v Chletti Casall; o njem ni ie 2 leti vesti. — Staro Jakob. Kontovelj 218., Trst Krajnc Jože, roj. 25. XIL 1936., bil v 13. Regg. Fant 401. Comp. »spec. Lavoratorl*. Orla prov. Pu-gll« ali Posta Mllltar« 92. — Krajnc Jože, St. Peter na Krasu, Radohova 43. (Trst). Stanko Marenzl iz Materije, bil do februarja 1945 v Dachau, Block 17/2, nr. 135.549, nato v Lelttneriteu, Sporočite družini: Valerio Vatoveo, bar Plaz«a Garibaldi, ali pa: Gerbec Mario, Via Roesettl 11, Trst. Loben A!fon«, zadnje vesti lz področja Žužemberk, Bela Krajina. — Leban Angela, Nabrežina 64., Trst Potepom Albin, roj. 19. VIL 1920. Zadnja vest febr. 1945. lz Nemčije. Wermelskirohen 22., Wustbacher-strasse 10., Rheln Wupper. — Potepan Ivana, Mala Bukovca 23. pri Ilir. Bistrici, Pl čar Ivan, Nemška vas 7. (St. Peter na Krasu), mobiliziran v Gradnikovo brigado 24. okt 1943. — Plčar, Nemška vas 7., St. Peter na Krasu. Vodopivec Anton, roj* 1920. v Bukovju pri Postojni; 22. okt 1944. odšel lz štaba XXX. div. na glav. štab VII. korpusa k avljacljl. — Vodopivec, Bukovje 21. pri Postojni. Fahrotfl (Kovačič) Silvami, roj. v Škofijah pri Divači, Sežana; 22. H. 1944. odpeljana od Nemcev v Trst, 20. III. 1944. pa v Nemčijo v taborišče. — Fabrettl (Kovačič) Alojzij, Škofije pri Divači, Sežana. Tavčar Anton, roj, 4. I. 1889. v Dutovljah na Krasu pri Sežani; bil Je v taborišču v Nemčiji ln že 5 mesecev ni glaau o njem. — Tavčar Frančiška, Dutovlje 127. pri Sežani, Kras. Ambrožič Slavica i* Sko/olj pri Divači, Sežana; 22. II. 1944. so jo Nemci odpeljali v zapor v Trst, 29. ITT. 1944. pa v Nemčijo. — Ambrožič Franc, Rkoflje 301 pri Divači. Fah|an Evgen, zaprt v Coroneu v Trstu, 31. X. 1944. odpeljan v Nemčijo. —* Fabian, Dobravlje na Krasu 7. Benčina Ermln, v XXX. dtv. XVII. brig. III. bat UL četa, od 20. VIII. 1944. pogrešan na hribu Krn pri Kobaridu. — Benčina, Dobravlje 2., Kras, Sežana. Žvanut Franc in Otošč pri Lozicah, bil v taborišču Altech v Nemčiji. Enako Raubar Lado lz Vogljcn. Poizveduje družin« Žvanut, kdaj pride transport lz tega taborišča. Rijavec Valentin-iMravko, nahajal se v Altenkunstadt, post. Burg-kunetadt — Rijavec Danica, Divača 16. M* Jerčič Dušan, XIX, brig. Srečka Kosovela; zadnje vesti lz Cerkna o Veliki noči. — Majerčlč, Štorje 10. Avguštin Vrabec je bil v Dachau. Od novembra 1944 nlmouruo o njem vesti. Sporočite na naslov: Vrabec Ljudmila, Kontovelj 207, Plčar Ivan Iz Nemške vasi 7 pri Sv. Potni na Krasu, bil v Gradnikovi brigadi, — Plčar, Nemška vas 7, Sv. Peter d* Krasu. Vadnal Milan, roj. 1925., St# nec pri Poetojnl, zaprt v CordjJ v Trstu, pogrešan od 4. IV. tel . , * -... ■ p. — Vadnal, Studenec 7. pri *j stojni. Franc Hetnrlch, rojen 1914, odšel v partizane 11. sep1*! bra 1943 lz Brd (Gorica), odkj«* ni več Javil, Sporočit« materi: ^ Bežek, via Čarale 10, Gorica. 27, 1 sedte Lipi Lulgf, rojen 1906 v G<# 1944. Sporočite družini: Lipi, odšel v partizane tz Gorice 29. ca, Via Lungia 24. Koron Leopold, Kranjska 'm'*’ da, 9. korpua, nato Je bil v lju-Metltk«. Naslov: Koron F) ka, Batuje 64, Gorica. Poljšak Albert, učitelj, ste«' ^4 predi razpadom Jugoslavije v N®*, pri Kranju, odpeljan v okoiloo grad« z družino. Sporočite drtite Pešot, Selo 9, Gorica. Ivrotlč Jože, bil v. 15. dlvteljt ' ščttna četa. Sporočite Kretlč J , Tevče 29, Ajdovščina, Gorica. Rosarla Flore . Hetnrich, odp** na od SS-ovcev 27. 2. 1044 v čl jo. Sporočite: Zora Bciek, via 0 sale 10, Gorica. Zavrtanik Vence, (Vinko), 1908, junija 1944 v Vojkovi b.^. ln Zavrtanik Franc (Tar*** letnik 1920, avgusta 1944 na B#" ščah pri 2. če« V. bataljonu 1 brigade VDV. — Zavrtanik # (Ape), Solkan pri Goriot. P Vodopivec Anton, roj. 1928 7 kovju pri Pristojni, odšel lz i' divizije na glavni Sta/b VI Kori — Vodoplveo, Bukovje 21 pri stojni. Vadnal Milan, roj. 1926 na I au pri Postojni. — Vadnal, S®1* nec 7 prt Postojno. Novak Franc, roj. 1928, bU ^ udarnem bataljonu 17. brigad* J korpu«. —• Novak, JablonioN J Bistrica. Žgavec Berto, roj. 22. 4. Podgori pri Gorici, partizan ''j brigade, S. bat. — Zgiavec Dcopj Pevma pri Gorici. ZAHVALA Vsem ki ste nam ob tako str^l smrti našega ljubljenega EMILIJA LLXA izkazan toliko «očutja, »o najl*^ M cem cvetja in vsem, ki »to ga " i tohvnljujrmo: I. bataljonu, lU- y Pevcem in pevkam, godbi, da' Ra