ratuiu
rini.
II. izdaja.
Cena Din !•—
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih ia dnevih po
praznikih. Posamezna Številka Din 1‘—, lanskoletne 2'—; me* sečna naročnina Din20—,*atujino 30'—. UredniStvo » Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70. 80-80 tn 80-71
Jugoslovan
Rokoplaov n« vračam*.
Oglasi po tarifi in dogovoru. Oprava
v Ljubljani. OradiSče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24. teL 20-60.
V Celju: SlomSkov trg 4. PoSt. 8ek. raS.! Ljubljana 15.621.
St. 27 a
Ljubljana, torek, dne 3. februarja 1931
Leto II.
Kralj in kraljica pri poroki štirih kmetskih parov
Navdušene ovacije ijj. Vel. kraljici s sirani hrvaških veslačev - Dar novoporočencem v Šestinah -W|. Vel. kralj ponovno med ljudstvom - Serenada pred kraljevim dvorcem
Zagreb, 2. februarja. Včeraj okoli tri četrt na 12. se je N j. Vel. kraljica odpeljala iz dvora v spremstvu dvorne dame gospe Šverljuga in častnega adjutanta korvetne-ga kapitana Mundorferja ter krenila v Savsko ulico do vežbališča Hrvatskega veslaškega kluba. Kraljico je pozdravil predsednik kluba dr. Spevec, ki ji je izročil lep šopek cvetlic. V svojem govoru je na-glašal radost zagrebških veslačev, da morejo pozdraviti svojo kraljico, pod katere pokroviteljstvom se udejstvujejo. Svoj govor je zaključil z vzkliki »Naj živi Ni VeL kralj in kraljica in ves kraljevski dom.« Kraljica se je na kratko zahvalila ter sedla nato na častno tribuno, kd je bila zanjo pripravljena. Nato so začeli prihajati čolni zagrebških veslaških klubov »Uskok« in »Gusar«. Ko so šli mimo kraljice, so veslači trikrat vzkliknili >Zdravo<. Po koncu toga defiliranja se je kraljica podpisala v spominsko knjigo veslašk. kluba »Uskoke Nato se je vrnila z avtomobilom v dvor, pozdravljena povsod po poti z navdušenimi manifestacijami prebivalstva.
Kr. dvojica prisostvuje poroki Štirih kmetskih parov Zagreb, 2. februarja. Veliko radost in vrhunec navdušenja je doživela včeraj vas Šestine v zagrebški okolici. Ze v soboto so zvedeli vaščani, da pride Nj. Vel. kralj v v»s. Radi tega se je zbrala množica tudi iz sosednih vasi in mnogo ljudi je prišlo tudi
“ Zagreba, da ee udeleže »prejema. Nj. Vel. kralj ia kraljica sta obiskala Šestine povodom svečane domače zabave, kajti ta dan se je vršila v tamkajšnji cerkvi poroka Štirih domačih parov. Razpoloženje krnet-
NJ. Vel. kralj se sprehaja v zagrebški okolici
akega naroda je bilo svečano in prisrčno, a navdušenje naravnost nepopisno, ko sta se pripeljali Nj, Vel. v vas. Bilo je nekoliko minut po 3. uri, ko se je ustavil odprti avtomobil, v katerem sta se pripeljam kralj in kraljica v Šestine. V njunem spremstvu sta bila dvorna dama ga. Šverljuga in adjutant polkovnik Leko. Čim se je avtomobil ustavil, so začele množice navdušeno vzklikati »Živio naš kmetski kralj! Živela naša kraljica! Zdravo naš kralj!«
Nato sta kralj in kraljica prisostvovala poroki. Župnik dr. Dukič je imel govor, v katerem je novoporočencem naglašal, da so doživeli največji srečo, da so se poročili v prisotnosti N j. Vel. našega ljubljenega kralja in naše ljubljene kraljice. Vi, dragi novoporočenci, ne boste tega nikdar pozabili, a pozabila ne bo tudi cela naša župnija. Oddolžili se boste Nj. Vel. s tem, da boste srečni, da se boste vedno ljubili in nad vsem pa ljubili domovino in da boste do smrti zvesti našemu vladarju Ale-
»Italija gradi neprestano nove ladje"
da se pripravlja na vojno — rfrdi »Daily lelegraph« - Odgovor rimske »Tribune«
Ilova kampanja prodi Franciji
Rim, 2. februarja, n. Pri zadnjih posvetovanjih v Ženevi dosežene uspehe fašistovski tisk neprestano naglaša in komentira. Fašistovski listi vsi povprek govore o fašistovski miroljubnosti. »Tribuna« izraža prepričanje, da je Mussolini ultra-pacifist in da se trudi, da bi se na kak
-	način uredilo evropsko vprašanje.
Londonski »Daily Telegraph« pa je o podvomil in je v nekem članku opozoril, »la gradi Italija neprestano vojne <‘u|je, da bi tako dosegla suprcmacijo na T-rtozemskem morju. To oboroževanje milja sicer utemeljuje z zahtevo in poit!r P^r*tete s Francijo na morju. Toda itiiuja, je zabeležil omenjeni londonski list, se oborožuje tudi na kopnem in v zraku. To izpričuje, da so Italija vsekakor pripravlja na vojno. Italijanske ladjedelnice kljub težki krizi niso ustavile dela, nego so ga nasprotno še celo povečale. Vse to pa na račun italijanskega mornariškega ministrstva.
Na te trditve »Tribuna« ostro odgovarja “ naglaša, da je Anglija s svojimi pod-•	hotela	uničiti	konkurenco itali-
r- h ladjedelnic. Pred kratkim je nam-noir p.0rtugalska vlada razpisala natečaj za neka] vojnih ladij. Na tem natečaju sode-‘uJejo poleg italijanskih prav tako tudi francoske in angleške ladjedelnice. Po
.TESEt &S 55*i! ne bl
Bivši italijanski zunanji minister Schan-'-er je objavil v reviji »Nuova Antologij pomemben članek, v katerem je obrazložil stališče Italije napram evropski uniji. Pri tem se je dotaknil tudi problema raz^ orožitve. Schanzer trdi, da bi načrt o Pan-evropi z gospodarskega stališča moral Evropo transformirati v enotno tržišče. To Pa je za enkrat po mnenju bivšega ministra nemogoče. Medtem ko bi težke gospodarske prilike v Evropi stavile potre-
bo, da se ustvari kakšen skupen organizem, bi se čutile težko prizadete one države, ki imajo sicer dovolj razvito industrijo, ki pa ne bi mogle konkurirati z jačjimi industrijskimi državami. Razen tega bi pa morala imeti evropska unija za bazo tudi politično medsebojno sodelovanje evropskih držav. Izgledi za ustvaritev takšne evropske zajednice pa so zelo malenkostni, ker vladajo na vseh koncih Evrope močna trenja med raznimi narodi in nacijonalizmi. Schanzer pravi ob zaključku svojega članka, da se na bližnji konferenci o razorožitvi morda utre pot za ustvaritev evropske unije, toda potrebno bo, da se vprašanje o razorožitvi radikalno reši.
Italijanska koncepcija v tem vprašanju
—	pravi — se sklada s koncepcijo Nemčije. Naravnost nasprotno pa je stališče Francije. Vsekakor je treba pribiti, da Nemčija ne more ostati razorožena poleg do zob oborožene Francije. Italija ne bo mogla pristopiti k evropski uniji vse dotlej, dokler bo Francija stremela za tem, da ustvari vojaško premoč v Evropi. — Schanzer zaključuje, da je rešitev vprašanja^ evropske unije še sila daleč.
To njegovo mišljenje je zavzel tudi ves fašistovski tisk, ki je započel novo ostro kampanjo proti Franciji in ki naglaša njeno takozvano težnjo po hegemoniji v Evropi. Listi so te dni objavili vesti s statističnimi podatki o oboroževanju Francije.
Pomen francosko - angleških finančnih pogajanj
Komentarji fašistovskega tiska o izjavi angl. ministra Snowdena
Rim, 2. februarja, n. »Giornale d’ Ita-lia« objavlja krajši komentar o izjavi britanskega kancelarja državnega zaklada Snowdena, ki je v spodnjem domu ob priliki odgovora na neko interpelacijo naglasil, da so imeli razgovori med zastopniki angleške in francoske emisijske banke namen odstraniti nekatere finančne težave in, kolikor je mogoče, sodelovati pri ureditvi gospodarske in finančne krize na svetu. »Tribuna« trdi, da je ta Snowde-nova izjava velikega pomena. Menili so, da so se razgovori o tem vprašanju, ki so se vršili v Parizu, prekinili. Toda vse kaže, da se bodo razgovori v kratkem nadaljevali.
»Tribuna« je prepričana, da gre tu za čim ožje finančno sodelovanje med Londonom in Parizom, pa ne izključuje možnosti, da bi se pri teh pogajanjih zaključilo veliko mednarodno posojilo Nemčiji, v katerem bi bil v prvi vrsti zainteresi-ra® francoski kapital. Te ideje so se po mišljenju »Tribune« dotaknili že v Ženevi ob priliki razgovorov med Hendersonom, Bnandom in Curtiusom. Fašistovski listi
menijo, da je Grandi s te strani dobil zatrdilo, da ne bodo kar tako šli mimo Italije. Vsekakor pa kaže pisanje fašistov-skih listov, da niso baš preveč navdušeni za to francosko pomoč Nemčiji. Italijanski listi skušajo zmanjšati pomen te transakcije in naglašajo, da francosko posojilo Nemčiji danes ne bo mnogo koristilo.
Nov velik potres v Albaniji
Rim, 2. februarja. 1. Listi so objavili vest iz Tirane o novem potresu v okolici riorče. Najjačji potresni sunek so zazname-novali v pretekli noči okrog 11. ure. Hiše, ki jih je na pol porušil že prejšnji potres, so se docela razsule. Ljudstvo je v paničnem strahu bežalo iz mesta, tako da Je v Korči ostala komaj še ena tretjina prebivalstva.
Vlada je votirala 40.000 zlatih frankov za pomoč oškodovancem. V Korčo sta odpotovala prosvetni in pravosodni minister. Orožniki, vojaki in delavci so tam že začeli graditi barake, da v njih naselijo ljudi, ki »o ostali brez strehe.
ksandru I., naši kraljici in vsej kraljevski hiši. (Vzklikanje: Živio kralj! Živela kraljica!). Mi vsi pa bomo sedaj molila za srečo Nj. Vel. in naše domovine Jugoslavije. Nato je župnik dr. Dukič zapel »Tebe Boga hvalimo«.
Rožmarin liovoporočencer
Po končanem cerkvenem opravilu je imel župnik Dukič sledeči nagovor na Nj. Veličanstvi: Dovolile, Veličanstvi, da Vama novoporočenci izročijo v znak svoje brezmejne ljubezni rožmarin po našem starem hrvatskein običaju.« »Vrlo rad,« je odgovoril Nj. Vel. kralj. Nato so pristopili novoporočenci k Nj. Vel., se pozdravili ž njima, jima poljubili roke in jima izročili rožmarin, opremljen z jugoslovanskimi trobojnicami in z narodnimi okraski. Nj. Vel. sta se prijazno pogovarjali nekaj časa z vsakim parom in darovali vsakemu po en cekin, na katerem sta vtisnjeni podobi kralja in kraljice.
Razume se, da so bili novoporočenci vidno ginjeni po visoki pažnji Nj. Vel. kralja in kraljice. Nato je h kraljevi dvojici stopil svatovski starešina in jo pozdravil ter zaklj’učil svoj kratki nagovor z vzklikom: »Živio naš kralj! Živela naša kraljica!«
Kakor tedaj, ko sta kralj in kraljica prišla v šestine, sta se tudi sedaj, ko sta odhajala, ustavljala s kmeti in se z mnogimi izmed njih prav prijazno razgovarjala. »Veličanstvo, sedaj lahko umrem, ko sem se ž njimi pozdravil!« je rekel ob tej priliki neki kmet. Tudi ž njim se je Nj. Vel. kralj zadržal v prijaznem pogovoru. Ko sta kralj in kraljica odhajala iz Šestin, jim je kmetski narod priredil nove navdušene in dolgotrajne ovacije.
Včerajšnji kraljev sprehod v zagrebško okolico
Zagreb, 2. februarja. AA. Danes popoldne ob 4. se je Nj. Vel. kralj odpeljal v spremstvu maršalu dvora generala Dimitrijeviča na izprehod v okolico Zagreba. V07.il se je skozi Ilico preko Iliške mitnice do Podsuseda ter preko Sv. Nedelje do Samobora. Na cesti, ki vodi v vas Rude, se je avtomobil ustavil. Tu je izstopil N j. Vel. kralj iz avtomobila ter nekoliko časa govoril z ljudmi ter si ogledal okolico. Avtomobil se je po isti poti vrnil v Zagreb v dvor. Kmetje, ki so srečavali avtomobil, so Nj. Vel. kralja prisrčno pozdravljali.
Serenada pred kraljevim dvorcem
Zagreb, 2. februarja. AA. Nocoj sta vseuči-liška pevska zbora »Balkan« in »Mladost« priredila serenado pred kraljevskim dvorcem. Najprej sta zapela državno himno, nato pa pesem »Jugoslovani« od Milojeviča in »Morje Adrijansko« od Hajdriha. Dirigiral je znani skladatelj Gotovac.
Obema zboroma, ki sta prišla pred kraljevski dvorec z zastavami, se je pridružila mnogoštevilna vseučifTška omladinn in velika množica meščanov. Odraslim pa se je priključilo tudi mnogo dece, ki je smola v bližino dvorca, da lahko vidi kralja, ako se bi pojavil pri oknu. Po končani serenadi so bile prirejene Nj. Vel. navdušene in dolgotrajne ovacije. Nj. Vel.'kralj se je naposled pojavil na oknu in nagovori? zbrano mladino z besedami:
»Draga omludina! Hvjila vam za vaše tople pozdrave in iziave »danosti. Meni so ti vaši pozdravi tem milejši, ker je oniladina, naša moč iu naša bodočnost, med prvimi razumela naše namene. Da pozabimo vse, kar nas je v preteklosti delilo in da smo vsi v službi mogočne misli, da varujemo in krepimo našo veliko in milo domovino Jugoslavijo!«
Govor Nj. Vel. kralja je omladina neprestano prekiniah in vzklikala kralju, kraljici, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Manifestacije ni bilo ne konca ne kraja.
Napredovanja
Beograd, 2. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra prosvete in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so povišani v 3a/I. dr. Josip Mencej, prof. gimnazije v Novem mestu; Viktor Tiler, prof. gimnazije v Novem mestu; Vladimir Verbič, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani; v 4a/I. Rado Pavlič, profesor II. gimnazije v ‘Ljubljani; v 4/1. dr. Ante Debeljak, profesor I. gimnazije v Ljubljani; v 5/1. Adolf Lapajne, profesor moškega učiteljišča v Ljubljani.
.Ki so ubijali vero...«
Kakor je dejal Nj. Vel. kralj v svojem kratkem, a zanosnem in velepomembnem nagovoru na zagrebške omladince, je bil eden vzrokov 6. januarja tudi ta, da se odstranijo oni, ki >so sejali mržnjo in ubijali voro t veliko bodočnost našega naroda in s tem krbili največje narodne interese.«
Sejalci mržnje in ubijalci vere v narodov napredek pa so bili dvojni: oficie'ni in neoficielni. Kot oficielne bi mogli na-zvati vse one, ki so le iz strankarskih vzrokov vedno znova netili nasprotja med narodom. Ti so bili znani in njih delovanje je bilo javno, zato pa tudi niso bili mnogo manj nevarni, ko oni prikriti neoficielni. Pa še druga velika razlika je bila med njimi. Oficielni so sejali nestrpnost bolj iz zaslepljenosti, neoficielni pa so zavestno širili nasprotja in zavestno ubijali vero v naš napredek. Šesti januar je oficielne sejalce nesloge odstranil, ni pa mogel neoficielnih, ker to je naloga družbe. Kajti vsi ti neoficelni glodavci naše sile žive čim bolj skrito, da jih oblast sploh ne more prijeti, temveč samo družba. Ta jih mora zagrabiti in jim onemogočiti njih posel, da ne bodo nikdar več mogli za-sh upi jati našega naroda.
To so ljudje, ki jim ni nobena stvar všeč, ki vedno najdejo priliko, da v vsako navdušenje prilijejo strup. Če kdo ves vesel pripoveduje, da se prične graditi ta ali ona nova cesta ali železnica, bo ta neofi-cijelni zabavljač čisto gotovo dostavil: zopet bo nekdo zaslužil. Če se govori o napredku, ki je bil dosežen v teh kratkih povojnih letih, bo neoficielni nezadovoljnež hitro pripomnil, da so drugod napredovali še bolj. Pri tem pa tudi ne bo zamudil nobene prilike, da v svoje zabavljanje ne vplete slavospeva na bivše čase pod Dunajem. A tudi v vsakem osebnem vprašanju ti poklicni zabavljači ne zamude nobene prilike, da tudi z izmišljenimi dejstvi odvzamejo ugled nacijonalnemu človeku. Udari po pastirju in razkropljena bo čreda.
Vsi ti neoficijelni sejalci mržnje so seveda tudi največji oboževatelji najbolj zaprašenega lokalizma. Silno so vedno v skrbeh, če pride na odgovorno mesto Kranjec ali Štajerec, prišlek ali domačin. Vedno so seveda na strani domačinov, ki jih ščuvajo proti prišleku, da bi njemu že naprej onemogočili vsak uspeh. Z lokalnim patriotizmom hočejo ti ljudje preprečiti celo to, da bi ee vsi Slovenci čutili kot eno! To pa jim seveda ne brani, da bi postali tudi propagatorji slovenstva, če upajo, da s tem Skodujeo jugoslovanstvu.
Bistvena razlika med temi neoficielnimi In oficielnimi sejalci nestrpnosti je namreč v tem, da »o oficielni kljub vsemu svojemu strankarstvu ljubili svoj narod, neoficielni pa ga mrzijo in sovražijo na vse pre-tege. Njih boli vsak napredek našega naroda, zato razlivajo, kjer le morejo, svoj iolč in zato zastrupljajo povsodi narodno navdušenje. Ti ljudje bi bili najbolj srečni, kadar bi zopet zavladali stari avstrijski časi, ko se o jugoslovanski misli ni smelo niti govoriti. Jasno je, da je med temi neoficielnimi zabavljači tudi mnogo tujcev, pa čeprav med nami tako sijajno žive, da sploh nočejo iz te, tako zaničevane
Jugoslavije.
Zlasti veliki nacionalni škodljivci pa >o ti ljudje, ker ubijajo vsak narodni ponos v narodu. Ni slučaj, da s posebno vnemo vedno omalovažujejo vsako domače kulturno delo in poveličujejo vsako tujo stvar, pa naj bo še tako glupa in neumna. Toda naš narod naj živi v zavesti kulturne inferiornosti napram namškemu narodu in zato treba ubijati vsako domače kulturno prizadevanje. Mehki na zunaj, gladki v občevanju 90 ti prikriti sejalci neponosa najnevarnejši in zato treba ž njimi predvsem obračunati.
Toda to stori lahko samo javnost sama in zato mora v delu proti tem ljudem sodelovati vsak patriot. Ne pustiti zaradi ljubega miru in iz komoditete, da razširjajo svoj strup ti sovražniki našega naroda, temveč takoj jih treba na mestu zavrniti in tako močno, da se nikdar več ne bodo upali ponoviti svoje nelepo delo. Kajti tudi to si treba zapomniti, da so vsi ti sejalci mržnje silno bojazljivi ljudje, ki so se ojunačili do svojih ekspektoracij le zato, ker so videli našo dobrodušnost, če te ne bo, bodo tudi oni hitro utihnili.
Oni, ki so ubijali in še ubijajo vero v naš narod in njegov napredek, so naši najbolj nevarni narodni nasprotniki in njih delo treba enkrat za vselej zatreti. S 8. ja-
Sklepi odbora za balkansko unijo
Druga balkanska konferenca bo v Carigradu — Program njenega
dela
Solun, 2. februarja. AA. Po govorih na slavnostnem banketu mestne občine so predstavniki vseh balkanskih narodov poudarili potrebo po širjenju misli balkanske unije med balkanskimi narodi. Nato so se posvetovanja nadaljevala in snoči so bili sprejeti poslednji sklepi.
Na kongresu balkanske unije v Carigradu pride na dnevni red tudi vprašanje turistične organizacije. Dalje je bila izražena želja, naj se solunskega velesejma udeleže vse balkanske države. Nato je imel predsednik prve balkanske konference Pa-panastasiu velik govor, v katerem je poudarjal veliko zbližanjc balkanskih narodov v Atenah. Papanastasiu je predal svoje delo in funkcije grškega urada za balkansko konferenco turškemu predsedniku in turškemu biroju in povedal, da je za predsednika druge balkanske konference, kj bo v Carigradu, določen Hasan-bej, podpredsednik turškega parlamenta in predsednik turške narodne delegacije na tej konferenci.
Da se bo ta konferenca čim bolj propagirala in vzbudilo zanimanje za njo, je sklenjeno, da se letos prirede v balkanskih državah konference v ta namen. V Jugoslaviji naj jih prirede ženska društva in borze za delo, v Albaniji občine, v Turčiji športna in mladinska društva, v Bolgariji kmetska društva, v Romuniji društvo intelektualcev, na Grškem trgovska in bančna podjetja.
Začasno je določen ta-le dnevni red druge balkanske konference v Carigradu:
1. Poročilo o delu posameznih narodnih organizacij in pozdravni govori in brzojavke, ki pridejo na konferenco;
2. Diskusija o političnem zbllžanju in načrt balkanskega pakta;
3. Poročilo o lojalnem izvajanju pogodb, ki so v veljavi, kakor tudi obvez, ki izvijajo iz teh pogodb, razumevajoč pod tem tudi manjšinska vprašanja in ostale probleme, ki pripravljajo neprilike med balkanskimi narodi. Tu bo bredložena resolucija, kakršna je bila sprejeta na prvi balkanski konferenci;
4. Železniški in brzojavni promet med balkanskimi državami;
5. Svoboda poslovnega dela in bivanja;
6. Izenačenje sanitetne službe;
7. Zaščita vzhodnih tobakov in žit;
8. Sredstva za ustvarjenje balkanskih posojil;
9. Izenačenje tudi novinarskega prava na Balkanu.
Ugotovljeno je, da je ta dnevni red samo začasen in da bo vsaka delegacija mogla predlagati izpremenitev in dopolnitev k temu dnevnemu redu.
Na koncu je bilo Papanastasiu naročeno, da pripravi poslovnik prihodnjega zasedanja v Carigradu. Če bo potreba, se skliče
E red zasedanjem balkanske konference še ako seja pripravljalne komisije.
Solun, 2. februarja. AA. Snoči sita odpotovali romunska in jugoslovanska delegacija na balkanski konferenci, davi pa ostale. Prebivalstvo Soluna se je za zasedanje balkanske pripravljalne komisije in za njeno delo jako zanimalo.
Odstop bolgarskega vojnega ministra
Vohunska afera še vedno ni pojasnjena
nega ministra
Izjava novega voj-
SoBja, 2. februarja, p. Bolgarski vojni minister Bakardžijev je podal ostavko. Za njegovega naslednika je imenovan general Kijev.
Sofija, 2. februarja. AA. »Zarja« komentira demisijo vojnega ministra Bakar-džijeva in pravi, da je zbudila veliko senzacijo. Novi vojni minister general Kisjov ima nalogo okrepiti notranje edinstvo bolgarske vojske in zatreti vsak poskus strankarsko političnega vplivanja na armado. Govoreč o upokojitvi komandanta čusten-dilske garnizije Zahova piše »Zarja«, da je ta upokojitev napravila neugoden vtis, kar je komandant Zahov dober oficir, ki se mu nič ne da očitati.
Sofija, 2. februarja. AA. »Novo Vreme«
piše o ostavki vojnega minstra generala Bakardžeeva in pravi v zvezi s tem, da se nahaja preiskava o vohunski aferi v končni fazi, vendar da še zmeraj ni pojasnjen tisti del afere, ki se nanaša na smrt polkovnika Marinpoljekcga. Tragična smrt polkovnika Marimpoljskega se mora razjasniti, ker to zahteva vsa bolgarska javnost.
Sofija, 2. februarja. AA. Jutrišnja »Pravda« prinaša izjavo novega vojnega ministra generala Kisjova, ki pravi glede vohunske afere, da se je mnogo zanimal za to vprašanje in da ga hoče proučiti do temelja in potem povedati svojo sodbo. Kisjov je dodal, da vojaške sodne oblasti nadaljujejo preiskavo v tej aferi.
Novi desničarski naklepi proti Briiningu
Kmetska zveza in ljudska stranka grozita, da preideta v opozicijo — Odklonjeni predlogi narodnih socijalistov
Berlin, 2. februarja, d. Tik pred sestankom nemškega državnega zbora grozi težka kabinetna kriza. Nemška kmečka zveza vodilna organizacija nemških agraroev, ki je sicer nadstrankarska, a je v zadnjem času zašla precej v nemško-nacijonalne vo-d-, je danes sklenila, da zahteva odstop državne vlade. Agrarci so nezadovoljni zaradi pomožne akcije državne vlade na vzhodu, češ da je bila akcija zgrešena in nezadostna. Drug naskok na vlado začenja nemška ljudska stranka, ki zahteva od državnega kancelarja Briinmga, da se proračun radikalno črta, kar pa je Brfining odklonil. Nemška ljudska stranka je svojim zahtevam dala značaj ultimata in grozd, da bo odpoklicala svojega zastopnika iz državne vlade. Ob takih okolnostih je veliko v]/ašanje, ali se bo mogel proračun rešiti v parlamentu.
Berlin, 2. februarja, d. V Bielefeldu je govoril včeraj na nekem zborovanju pruski finančni minister dr. Hopke - Aschoff ostro proti desničarskim radikalom in je dejal: »Začeti moramo danes z vsemi silami boj proti radikalnim elementom. Napraviti moramo red v javnih financah in znižati nivo cen v Nemčiji. Če se to posreči, potem bomo mogli v nekaj letih premagati depresija Prve poledice pa bi se že lahko pokazale v poznem poletju leta 1931.«
Berlin, 2. februarja. 1. Nacionalni socialisti nameravajo v parlamentu staviti predlog, naj Nemčija izstopi iz Društva narodov. Predlog bo stavil dr. Friok. Predlog ima namen, obsoditi stališče, ki ga je zavzel dr. Curtius v Ženevi. Vse kaže, da se bodo vse stranke postavile po robu temu predlogu nemških fašistov.
Berlin, 2. februarja, d. Zunanji odbor državnega zbora je danes odklonil predlog Hackenkreuzlerjev, ki zahtevajo, da Nemčija izstopi iz Društva narodov. Prav tako je bil odklonjen podoben predlog komunistov. Za predloge so glasovali:	Hacken-
kreuzlerji, nemški nacijonalcj in komuni-
nuarjem je bilo to veliko delo začeto, skrb narodne družbe pa mora biti, da bo i vso doslednostjo izvedeno do konca. Tako za hleva narodni interesi
sti. Iiackeak reuzlerji bo v državnem zboru stavili predlog, s katerim pozivajo državnega predsednika, naj po § 25 državne ustave takoj razpusti državni zbor.
Berlin, 2. februarja, p. Katoliški list »Germania«, ki je s kancelarjem v tesnih stikih, pravi, da bo finančni minister Die-trich v proračunski debati jasno povedal, da je vlada trdno odločena uveljaviti proračun v neizpremenjeni obliki in da je proti vsakemu pogajanju glede izpre-memb. List nadaljuje, da mora parlament prestati novo in najbrže svojo najresnejšo preizkušnjo. Državni zbor odgovarja za ravnovesje državnih financ in za konsolidacijo republikanskega režima. V primeru, da bo parlament odpovedal, bo vlada v tej resni uri opravila brez njega in_ posegla po odredbah, ki naj zagotove njeno avtoriteto.
Jugoslovanska akcija
Sarajevo, 2. februarja. 1. Včeraj popoldne »e je v prostorih Narodne odbrane po sklicanju g. dr. Ostojiča vršila skupščina odbora »Jugoslovanska akcije«. G. Ostojič je v pozdravnem govoru naglasil, da je sklical to skupščina v sporazumu i tovariši, ki so pripadali predvojni nacionalistični omladini. On pričakuje, da se bo prijavila tudi povojna mladina, da sodeluje pri formiranju jugoslovanske akcije. Na skupščini so bila soglasno sprejeta nova pravila, nakar je bil izvoljen tudi upravni odbor.
Sijajen uspeh novinarskega plesa v Zagrebu
Zagreb, 2. februarja. 1. Snoči je bil v hotelu »Esplanade« četrti novinarski elitni ples, ki je po svojem moralnem in materialnem uspehu prekosil vse dosedanje. Nj. Vel. kralja je na plesu zastopal polkovnik Leka. Na plesu sta bila tudi minister dvora Jeftič in upravnik dvora general Vukovič. Plesalcev je bilo okrog 2000 in so bili vsi ir. zagrebških najboljših krogov. Ples je trajal do 5 zjutraj, zabava sama pa do 8. Na ta ples je prišlo tudi mnogo ljudi iz Splita, Su-t.lr., Osijeka, Krakova, Beograda, Sarajeva in tudi i* bližnje zagrebške okolice.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 2. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nobene bistvene izpremembe v splošnem značaja vre-tnena, po največ oblačno, le tuintam se bo n« ne katerih krajih (jasnilo.
Debata o banovinskih davščinah
Ban dr. Marušič o raznih davščinah — Kuluk bo skrajšan, kolikor le mogoče — Olajšave pri raznih davščinah — Druga pojasnila Ljubljana, 2. februarja. AA. Na ugovore nekaterih banskih svetnikov glede kuluka je ban dr. Marušič izjavil, da je kuluk urejen z državnim zakonom za vso državo in da k temu absolutno ne more nič dodati in tudi odvzeti 1 »Zato obžalujem, je dejal g. ban, da ne morem sprejeti predloga glede ukinitve kuluka. Mislim, da je iz poteka vse debate jasno stališče, ki ga je banski svet zavzemal. Več se tudi ne more napraviti. Izjavljam pa, da bom v okvirja zakonske možnosti in ako se bo videlo, da je znesek 6,000.000 Din, ki smo ga vstavili v proračun, optimističen, to osebno delo kolikor mogoče olajšal. Povdarjati je treba pa še to, da je pri posameznih banovinah mogoče zelo potrebno, da se spravijo ceste na neko stopnjo reda in porabnosti. Ce smo v naši banovini veliko napravili za naše ceste in če smo doprinesli mnogo žrtev v denarju, da se naše ceste spravijo v dobro stanje, Je to gotovo razlog, da se podpro želje po olajšanju kuluka v naši banovini. Sicer pa je v zakonu samem dana možnost, da se , kadar bodo ceste v naši državi na višku, kuiuk lahko odpravi.
Kar se tiče davka na sečnjo gozdov in davka na živinske potne liste, moram izjaviti, da meni ta davek ni bil simpatičen, istotako ne način pobiranja. Potrebno pa je, da dosežemo ravnovesje v našem proračunu, in zato smo so morali končno odločiti tudi za ta davek. Popolnoma pravilno je, kot je predlagal g. Prepeluh, da ščitimo manjše posestnike. Zato bomo zvišali ta oproščeni minimum na 10.000 Din.
Tudi v tem pogledu taks na živinske potne liste smatram, da so želje članov banskega sveta upravičene in sicer v toliko, da je zlasti taksa na malo živino drobnico previsoka tam, kjer se kupuje in prodaja po več komadov. Zato bom odredil, da se more po več komadov drobnice kupiti in prodati na en živinski potni list. Ta davek je namenjen kmetijskemu fondu, in mislim, da ni nobenega kmetovalca, ki ne bi z eseljem pozdravil ustanovitev takega fonda, iz katerega se bo podpirala v prvi vrsti živinoreja. V Dravski banovini moramo polagati največjo važnost na živinorejo. Zato moramo imeti ta davek v eni ali drugi obliki. Upravičene pa so želje članov banskega sveta, glede takse na potne živinske liste za drobnico, zato bom odredil diferenciacijo taks na živinske potne liste pri mali živini.
O.	Štrcin Ivan je povdarjal, da davek, ki ga mora plačevati kmet, ni v nobenem pravem razmerju z družbenim davkom. Izjavlja se proti ukinitvi takse za plesno prireditve in predlaga, da bi se državne dotacije bnovini zvišale, ker bi s tem razbremenile tudi občine.
G. Golouh Rudolf je predlagal, naj se banovinska davščina na šmarnico iviša. Sploh bi bilo treba prepovedati gojenje šmarnice, ki povzroča s svojim nplivom toliko zločinov. Šmarnica je tudi eden vzrokov krize našega vinogradništva. Dalje govori o krizi kmetijstva sploh ter poudarja, da je treba podvzeti akcijo, da se uredi trg ta kmetijske pridelke, da bo mogel kmet svoje pridelke dražje prodajati, kupec pa ceneje kupovati. Prosi banBko upravo, naj skuša uvesti akcijo za kontrolo tržnih cen. Govornik je nastopil nato proti svojevoljnemu povišanju najemnine po hišnih posestnikih ter obširno govori k raznim drugim davkom.
G. Pfeifer je Izrekel prošnjo, naj bi banska uprava vplivala pri centralni vladi, da bi se pravilnik o pobiranju državne trošarine spremenil v tem smislu, da bi se trošarina plačevala šele takrat, ko nastavi gostilničar vino na pipo, to je konzum. Iznesel je tudi prošnjo splavarjev, naj bi se vrnila ali na kateri drug način uračunila trošarina na vino, ki ga kupujejo splavarji za svojo potrebo.
G. Košir j® priporočal, naj ee tudi pri dohodkih zavzame srednja pot. Pozdravlja v celoti, da je banska uprava proračun tako lepo sestavila. Zelja vseh pa je, da bi se vse prošnje, kolikor je le mogoče, upoštevale.
G. Litrop se izjavlja za omiljenje takse nft sečnjo gozdov.
G. Lipej je izrazil mnenje, naj bi se šmarnica obdavčila ne z 10 temveč s 50 parami. Predlaga, naj bi se taksa na živinske potne liste, ki zadene najrevnejše ljudi, popolnoma odpravile.
G. ban dr. Marušič je nato izjavil, da je odrejeno, da se pobira davščina na šmarnico prvo leto 5 para, drugo 10 in tretjo leto 15 para od trsa. S tem hočemo omogočiti ubogim ljudem, da lahko nasade druge trte. Potrebno je, da jim damo priložnost, da to trto zamenjajo z drugo.
G. Lipej je predlagal, naj bi se z ozirom na to, ker bi nesla davščina na brezalkoholne pijače 3 do 4,000.000 Din črtala doklada na uslužbenski davek.
Na ta predlog pojasnuje g. pomočnik nana dr. Pirkmajer, da plačujejo doklado na uslužbenski davek šele oni, ki imajo nad 4000 Din mesečne plače.
G. dr. Senčar prosi, naj bi se event. zvišana drž. dotacija porabila tudi za bolnico v Ptuju. Predlaga, naj se črtajo nagrade organom, ki so pokazali pri pobiranju davščin posebne uspehe. Mi Slovenci, je dejal govornik smo vneti davkoplačevalci. Za nas kot davkoplačevalce so te nagrade degradacija.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato pojasnil, da pridejo pri teh nagradah največ v poštev finančni stražniki, ki dobijo par sto dinarjev letne nagrade, ker se jim s pobiranjem banovinskih trošarin njihovi posli bistveno
^ Glede državne dotacije je treba opozoriti na to, da je ta dotacija ▼ proračunu predvidena z 11,000.000 Din. Nikjer pa ni točno odrejeno koliko dotacije moramo dobiti. Ta vsota se je predvidela samo na podlagi računov in ni sigurno, da jo bomo tudi dobili. Treba jo bo šele izposlovati od centralne vlade. Tudi glede predvidenih 10,000.000 kot nakazilo trošarine, pobrane v 1. 1929-1930 ni sigurno za-nesljivo, da jo dobimo.
Sedma seja banskega sveta Je bila zaključena
Učiteljstvo Dravske banovine za svoj ugled
Ljubljana, 2. (ebruarja.
Včeraj »• j« vršila na moškem učiteljišču seja širšega sosveta UJU, ki se je je udeležilo 12 članov ožjega sosveta in 32 predsednikov Breških učiteljskih društev. Predsedniki so imeli polnomočja, tako, da je bilo zastopano po njih vse učiteljstvo Dravske banovine.
Sejo je otvoril poverjenik Škulj, ki je ugotovil sklepčnost in se nato dotaknil očitkov, izrečenih v prosvetni in šolski debati na zasedanju banskega sveta. Prebral je nato izjavo solidarnosti meščanskošolskega učiteljstva.
G. Ribičič iz Ljubljane je nato prebral koncept spomenice, ki jo je pripravilo poverjeništvo za sejo, in jo utemeljeval. K spomenici so govorili skoro vsi pi’edsedniki sreskih učiteljskih društev in pokazali razpoloženje učiteljstva. Debata je trajala od 8-15 do 11'30 ure, Končno je bila spomenica soglasno sprejeta.
Spomenica je naslovljena tako na bansko Upravo kakor na centralno vlado. Glede ma-terijalnoga položaja učiteljstva spomenica ugotavlja, da se 7, zakonom o narodnih šolah ni reguliralo gmotno stanje učiteljstva. Učiteljstvo še do danes ne prejema doklad, ki jih uradni-Štvo druge kategorije prejema že nad leto dni.
S	prenosom stanarine na občine je bila vsemu učiteljstvu ukinjena državna stanarina. V mnogih primerih se niti ta stanarina ne izplačuje, fe pa se, se neredno. Šolski upravitelji so dobili večje dolžnosti, prejemki pa so jim bili zmanjšani. Kritika učiteljskega stanu je v popolnem nasprotju z resničnim položajem. Spomenica se zavzema tudi za omožene učiteljice. Napačnih slučajev pri nameščanju ni krivo učiteljstvo, ki se samo bori proti njim. Spomenica končno poudarja, da ni v intencijab manifesta od 6. januarja in deklaracije kraljevske vlade 4. julija, da se v narodovo življenje globoko segajočemu stanu jemlje službeni ugled.
K spomenici je bil še sprejet sklep, da se zbero statistični podatki o zaposlitvi učiteljstva v šoli in pri izobraževanju naroda, kar bo konkretno zavrnilo vse očitke na naslov učiteljskega stanu.
Tajnik Kobal iz Ljubljane je nato podal obširno poročilo o dogodkih in delu, ki se je izvršilo po zadnji seji širšega sosveta 9. novembra lani. Za blagajnika je poročal poverjenik Škulj, o učiteljski gospodarski poslovalnici, ki ima namen, pomagati pri zidanju obeh učiteljskih domov v Ljubljani in Mariboru pa gospod Hren iz Studenca pri Mariboru.
0 učiteljskem domu v Ljubljani je še posebej Poročal g. Štravs iz Dolenjega Logatca, o Uči-tiJjikem domu v Mariboru pa g. Hren.
Razveseljivo je bilo poročilo g. Kocjančiča iz Ljubljane o delovanju pripravljalnega odbora za ustanovitev Samopomoči za otroke učiteljev in učiteljic. Pravila bodo v kratkem potrjena in dobi učiteljstvo zopet novo socijalno ustanovo.
O pevskem zboru UJU je poročal g. Kotnik. Pevski zbor namerava prirediti turnejo po Jugoslaviji in Romuniji. V to svrho potrebuje krepke finančne podpore od UJU in želi, da bi bil sprejet kot odsek pri UJU, poverjeništvo Ljubljana. O predlogu bodo razpravljala vsa sreska učiteljska društva.
Glede bunovinske Šolsko razstave se je sklenilo, da se priredi le tedaj, če se bo vršila državna skupščina UJU v Ljubljani in če bodo odobreni v banovinskem proračunu predlagani krediti.
Seja širšega soveta UJU je trajala nepretrgoma od 8. do 14. ure. Popoldne ob 17. sta zborovala še odseka za kmetsko gospodarsko nadaljevalno šolstvo in obrtno-trgovsko nadaljevalno šolstvo.
Banska uprava za povzdigo našega
ribars^a
Ljubljana, 2. februarja. Predsnočnim se je vršil v hotelu Miklič ob lepi udeležbi članstva občni zbor Ribarskega društva. Občni zbor je otvoril predsednik gospod Pustoslenišek, ki se je spominjal umrlega člana Škreme in nato dal besedo tajniku Malenšku. Le-ta je prebral zapisnik zadnjega izrednega občnega zbora, ki je bil sprejet, nakar je podal daljše poročilo odbora predsednik Pu-stoslemšek. Med drugim je poudaril, da je društvo zavzelo stališče k načrtu novega ribarskega zakona in stavilo poljedelskemu ministrstvu tudi svoje predloge.
Veliko pozornost je vzbudilo poročilo predsednika o njegovem obisku pri banu dr. Marušiču, ki se glasi:
»Predsednik je tolmačil banu želje in težnje Ribarskega društva in njegovih članov in našel pri njem polno razumevanje. Danes pa je dobil od finančnega referenta dr. Orla obvestilo, da bo banska uprav končno ustregla našim že tolikokrat iznešenim prošnjam in rešila vprašanje pristojbin na ribarske knjižice in banovinske davščine na ribolove tako-le:
Pristojbine za ribarske knjižice bodo za vso banovino enake in bodo znašale za lovljenje plemenitih in drugih rib vse leto 120 Din, za lovljenje rib belic vse leto 50 Din. To uredbo ima ribarski pravni referent g. Dolinar že sestavljeno in jo v najkrajšem času predloži v podpis banu oz. podbanu.
Banovinska davščina na ribolove je dosedaj znašala 25% zakupnine plus 15% ribarske takse, torej dejansko 40%. Banski finančni referent dr. Orel mi je danes izjavil, da bo znašala letos ta davščina samo efektivnih 25%, ker se črta 15% ribarska taksa.«
Predsednik je na koncu svojega poročila predlagal, da se pošlje kralju Aleksandru uda-nostna, ministrskemu predsedniku pa pozdravna brzojavka, kar je občni zbor sprejel z velikim navdušenjem.
Blagajnik inž. Tavčar je poročal, da znaša čista imovina društva 20.366 Din.
Predsednik je nato prebral poročila revizorjev, da sta našla vse v najlepšem redu in da predlagata odboru absolutorij, kar je občni zbor tudi soglasno sprejel.
Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: predsednik Rasto Pustoslemšek, podpredsednik Ivan Bogataj, blagajnik inž. Fran Tavčar, tajnik Bog. Malenšek, njegov namestnik Janko Vičič, gospodar Al. Šulgaj, knjižničar Filip Pristav, odborniki Fran Rak, dr. Janko Lokar, vsi iz Ljubljane, in Fran Dolenc iz Škofje Loke; namestnika inž. Ciril Dimnik iz Device Marije v Polju in Franc Bukovec iz Velike Loke, preglednika Franc Majcen in Evgen Tuječ, oba iz Ljubljane. Občni zbor je sklenil, da se po potrebi kooptirata v odbor še gg. Vladimir Kapus in Bar, oba iz Ljubljane.
Prva seja novega mariborskega okr. cestnega odbora
Bilanca dela in novi projekti. — Proračun za poslovno leto 1931.
Maribor, 1. februarja.
Novi sretskii cesini odbor se je danes predpoldne ob devetih sestal k prvi seji, na kateri je novti načelnik, mestni župan dr. Juvan prevzel posle. Navzoči so bili vsi člani novoimenovanega odbora in deloma tudi stari, ki so predali posle. V danemu vlade je bil navzoč sreski načelnik banski evetniik dr. Ipavic.
Sejo je otvoril bivši načelnik Žobot. ki je ipodal pregled delovanja dosedanjega cestnega odbora in razvil program za deilo novega" odbora za povečani cestni okoliš. Želel je novemu odboru mnogo uspehov glede zboljšanja prometnih zvez v vsem okraju. Stari odbor je v glavnem končal »voj delovni program, ki si ga ije nadel z nastopom dne 1. januarja 1930. Veliki most čez Dravo pri Dupleku je krona tplodonosuega dola v bivši periodi. Velika transverzalna banovinska cesla Maribor-Hoče-Roka-vrh Pohorja je z oddajo del prvega dela zagotovljena. Prav tako tudi zadnji del ceste Sv. Peter-Sv. Lenart. Nova cesta Dravska dolina—Kozjak proti Sv. Križu in Pesniški dolini je istotako že precejšnji del izvršena, tako tudi cesta Limbuš—Pekre—Radvanje—Hoče ter cesta Ožbolt—Kapla in šemtlovrenška cesta. Krediti za nove cestne zveze Sv. Jakob—Polička vas—Št. lij, G. Kungota—Št. Tl,j in Ruše—Fala se naložijo na poseben gradbeni fond za te ceste. Ob&inska cesta Ruše—Sv. Areh ima prav-tako za prvi del zagotovljen kredit.
Govornik je nagila-sH, da se s primerno in »motreno iniciativo ter energijo dajo s primeroma malimi sredstvi izvesti veliki načrti za zboli Sanj e cestnega omrežja. Izrazil je upanje, da bo novii odbor deloval kot prejšnji v lepem sporazmim, kar posebno jamči novo g. načelnik.
Vladni zastopnik dr. Ipavic je nato zaprisegel novega načelnika in vse člane. Zahval ji se je s toplimi besedami prejšnjemu načelniku In članom za požrtvovalno delo v prid okraja in naglasil, da je bil mariborski okrajni cesta' odbor, kar se n mehov tiče, v letu 1930 gotovo eden prvih v državi.
Predsedstvo je nato prevezel načelnik dr. Juvan, ki je naglasiti, da hoče delovati z isto vnemo kot prejšnji funkcionarji za blagor okraja.
Nato so se razpravljale tekoče zadeve: glede razpisa del za cesto Reka—Sv. Areh, glede cest v lenarškem in bistriškem sodnem okraju, radi uprave okrajnega posestva »Hainc«, itd.
Kar se tiče prevzema starega uradništva je bilo na predlog pod načelni kov vseh treh sodnih okrajev soglasno sprejeto, da se predlaga banski upravi, naj se nastavi kot stalne vse tri uradnike, ki so delovali dosedaj v pisarni mariborskega okrajnega cestnega odbora v splošno zadovoljnost. Z ozirom na veliki in izredno obsežni delokrog ter izredno veliko mrežo cest ter projektiranih novih zgradb, želi odbor, da se ohranijo cestnemu odboru tudi vse tehnične moči, ki store vse delo okrajni in banovinski upravi mnogo ceneje, nego če bi za taka dela morali najemati privatne tehnike.
Da okraja Slov. Bistrica in Sv. Lenart, ki sta priklopljena Mariboru, ne bosta glede uprave in občevanja z interesenti in občinami preveč trpela, se je soglasno sklenilo, da 6e vršijo vsak teden po enkrat uradne ure, in sicer ob torkih predpoldne pri Sv. Lenartu, ob četrtkih pa v Slo v. Bistrici, da bori o mogli župani, cestarji in drugi interesenti dobiti tam informacije. Tudi licitacije gramoza za banovinske in bivše okrajne ceste se bodo vršiile glasom soglasnega sklepa za vsak sodni okraj posebej. _ Na predlog dr. Pučnika se je soglasno sklenilo urediti vzorno nadzorno službo za vse ceste po istem redu, kakor ima to dobro urejeno prejšnji okrajni cestni odbor mariborski. Banska uprava se naproša, da sistemizira vsaj 4 banovinske cestne nadzornike.
Prvi podnačelnik Žehot je stavil sporazumno z vsemi člani predlog, da se načelniku z ozirom na velik obseg cestnega okoliša določi svota Din 100.000, s katero sme razpolagati za samostojno delovanje v nujnih slučajih. Isto-tako se je sprejel tudi soglasni skupni predlog vseh Članov, da se naprosi kr. banska uprava, da potrebno ukrene glede temeljite rekonstrukcije in poprave državne ceste od državne meje pri Št. liju do Maribora i.n d a 1 i o preko Slovenske Bistrice. Ta del ceste je, žal, v ta kem stanju, da tujci, ki se pripeljejo z motornimi vozili iz Avstrije, kritizirajo mnogokrat v ostri obliki to stanje. Tujoi se vsled toga
odvračajo od Maribora in izletnih tu natovskih točk v mariborski okolici, kar je kvarno xu Maribor in tudi v drugih ozirih.
Član Itoglič je govoril za večjo samostojnost v poslovanju okrajnih cestnih odborov, ker se radi mnogih okornih formalnosti samo kvari inicativa za zboljšanje prometnih zvez v naših krajih.
Otvoritveni seji je sledila seja, v kateri »e je obravnaval proračun za leto 1931. O sestavi in podrobnostih proračunu sta relerirala tajnik Štabolj in pod načelnik Že bot. Proračun, ka; kor je sestavljen, je bil soglasno sprejet. Pov-darjalo se je v debati, da proračun vsebuje samo take postavke, ki so z ozirom na sedanje stanj« conj nujno potrebne Celotni proračun za ves sedanji cestni okoliš (sodni okraji Maribor z mestom Sv. Lenart in Slov. Bestrica) »naša Din 17.224.082 19 in iprav toliko znašajo tudi izdatki, oziroma dohodki. Za kritje -proračunskih zneskov je poleg raznih dohodkov predvideno 39% doklad na vse direktne davke, (zeniljarino, zgrada-riuo, pridobnino, rentnino, družbeni davek, uslužbenski davek itd.) Predpis davkov »naša glasom poročila davčne uprave 13,418.832 Din 89 p. Od predvidenih 39% doklad plača okraj Maribor Din 4,212.969'54 t. j. okrog 80%, okraj Slov. Bistrica Din 488.727-72 t. ij. okrog 9%, a Sv. Lenart Din 530.087'22 t. j. okrog 11%. Potrebščine posameznih okrajev pa so razdeljene z okrog 78% na okraj Maribor, z okrog 5% na okraj Bistrica in okrog 17% na okraj Sv. Lenart. Materialni izdatki za vzdrževanje ogromnega omrežja banovinskih cest, ki so v upravi okrajnega cest. odbora (gramoz, vožnje, obnovitev in popravilo mostov, kanali, jairki, ob-zidki, itd.) znašajo svoto Din 5,848.149. Za nove zgradbe: Pohorsko ceste v okrajih Maribor itn Slov. Bistrica, cesta Pesnica—Sv. Lenart—Sv. Benedikt—Gornja Radgona, cesta Sv. Peter— Ložane, Jelovec—Sv. Križ, Pekre—Radvanje, Slov. Bistrica—Oplotnica, itd. se najame glasom navodil kr. banske uprave posojilo, ker bi sicer bili davkoplačevalci z visokimi dokladami prehudo zadeta.
Po Pravilniku, ki velja za sreske cestne odbore, je natančno fiksirano, koliko prispeva kr. banska uprava k vzdrževanju banovinskih cest in upamo, da bo banska uprava upoštevala postavke našega proračuna.
Podmačelnik Žcbot je ob priliki proračunske debate še stavil predlog, da bo za potrebe okraja na vsak način treba poiskati kamnolom z dobrim materialom, ker gramoz iz Drave, oziroma gramoznih jam nikakor ne odgovarja preobremenjenim našim cestam. Sklene se, da naj tehnično osobje sporazumno s kr. bansko upravo poišče na primernem mestu tak kame-nolom. V to svrho bo seveda potreben tudi drobilec za gramoz.
Posamezni člani: dr. Gorišek, Šerbinek, 5i-ker, dr. Pučnik, Florjančič, Glaser, Kostajn-šek, Robi, Rcglič, Pinter, Lorber so se udeležili debate in stavili predloge za nadaljno upravljanje cesl.
Povdarjati in podčrtati moramo da so bili vsi predlogi sprejeti popolnoma soglasno in je bilo isto prijetno sporazumno razmerje med vsemi člani novega odbora, kakor se je to lepo upeljalo že v dosedanjem odboru.
Proračun be sedaj razpoložen po določilih Pravilnika. Po določenem terminu bo okrajni cestni odbor reševal ev. pritožbe, na kar se bo proračun predložil kr. banski uparvi v nadaljno 'postopanje.
Predvidoma bo prihodnja seja okoli 15. februarja. Današnja seja se je zakasnila iz razloga, ker je bil novi načelnik In več članov zadržanih pri sejah banskega sveta v Ljubljani.
Načelnik dr. Juvan je nekolikoh pred 12. uro zaključil sejo,
Ptuj
Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča bo v ponedeljek 9. t. m. ler sc bo ob tej priliki uprizorila priljubljena Lebarjeva opereta »Ciganska ljubezen«, ki zaradi svoje romantične in živahne vsebine ter izredno melodijozne muzike splošno ugaja.
Agitirajte za »Jugoslovana«!
Ouida:
Kneginja Zurova.
Med gosti v Sviru je bila nekaj časa tudi lady Dol-ly. V septembru je bila v Krlovih varih in ni si inogla lcaj, da ne bi prišla v Svir. Saj je bil tako blizu! Samo sto milj ali toliko približno od Karlovih varov. Tako si je želela videti Svir in bila je še vedno lepa.
Knežja lovska družba je dva meseca preživela v Sviru. Ko je zapadel sneg, so Zurovi odpotovali k morju, larkiz Pavel in njegova žena sta se podala na turnejo obiskov na Štajersko in Hrvaško in lady Dolly je ob-jjubila, da pride čimprej v bližino Monaka in Nice. Ru-e-na miza jo je silno vabila. Gospa Nalagina je prva odpotovala na jug.
Prvi večer po prihodu knežjih zakoncev na Fran-
pristoP^a. k svoji mladi svakinji, ki je stala v
videti	ter5,si’ gledai°S na morje. »Še vedno ste
videti nesrečna, Vera.< ie deinin ,»!■	.	.
udali v položaj?« ’ 3	1 ^ >AU se ne boste niko!l
»Težko.«
Stara gospa je vzdihnila. »Zglodalo vas bo, pa vendar ne boste ničesar dosegli.«	r
To je Vera vedela Ničesar ni mogla izpremeniti, dasi jo je večkrat popadla zkusnjava, da bi vse pustila kar je imela od njega, ter si s svojimi rokami služila kruh. Prosta, prosta je hotela biti in nič drugega. Samo zaradi strogih načel, po katerih je bila vzgojena, je ostala zvesta prisegi, ki jo je položila pred oltarjem.
Nekega toplega decembrskega dne je bila tako srečna, da je ostala od poldne do večera sama. Vse se je
odpeljalo v Monte Carlo. Izprehajala se je po vrtu, ko je zagledala v pristanu privezani čolnič Prišlo ji je na misel, da bi se lahko vozila po mirni, modri vodi Sredozemskega morja. Razvila je malo jadro, privezala krmilno vrv okrog svoje noge in zaveslala ven iz pristana. Daleč na okoli ni bilo videti drugega jadra in voda je bila mirna. Vera je odložila veslo in se predala rahlemu morskemu vetru. Dobro ji je dola samota, zato se je prepustila jadru, ki jo neslo vedno bolj na odprto morje. Oranžni gozdiči in jelkovi gozdiči so se oddaljevali od nje in stolpi njene vile so postajali v daljavi vedno manjši.
Na tihi, modri, lesketajoči se vodi je Vera zasanjala o svojih mladostnih časih. Gledala je v nebesno modrino, zato ni videla čolna, ki je plul z obrežja ter v neki razdalji sledil njenemu. Nenadoma je čoln hitreje zaplul ter dohitel njen čolnič. »Kneginja,« je dejal Cor« rčzov glas, »morje je meni prijazno na jugu in severu. Vendar pa ni prav, da si upate sami tako daleč od obrežja?«
V6ra se je začudena in vesela ozrla. »Ali, vi ste,« je rekla.
»Da, jaz,« je odgovoril tudi on skromno. »Kako veste, da sem jaz nekoliko povsod in nikjer. Ko sem vas videl, da ste odrinili na odprto morje, sem smatral za svojo dolžnost, da vas dotečem. Voda je tu zavratna.«
»Res?« je rekla Vera. »Neki ribič mi je zagotovil, da bomo imeli do novega leta lepo vreme.«
Correze se je oprijel z roko roba njenega čolna. »Ribiči so večkrat preveč zaupni. Nebesna barva na jugu se mi ne zdi nič dobrega obetajoča. Ce vam smem svetovati, obrnite čoln. Veste, da ste precej daleč od obrežja.«
»Tudi vi ste ravno tako daleč.«
»Samo zato, ker sem plul za vatni.«
Vera ni nič odgovorila, pač pa je obrnila čoln v nasprotno smer. »Vidite,« je rekla čez nekaj časa, »slu-šam vas, dasi je solnce na jasnem nebu!«
Zopet se je pokazal majhen beli oblaček na južnem delu obzorja. »Tako ali tako,« je rekel, »nevihta pride vselej z juga, in ko se bliža, izgine solnce v minuti časa.«
In v resnici je nastal veter, voda je zavalovila in kmalu je viselo nad njima svinčeno nebo. Valovje je naraščalo. Vera je spustila jadro, toda veslanje je bilo težavno.
»Dovolite,« je rekel Correze. Privezal je sprednji del svojega čolna na zadnji del njene ladjice ter skočil vanjo.
»Ko bo morje še bolj vzvalovano,« se je opravičeval, »ne bi mogli hkratu veslati in krmiti. Ali mi dast8 svoji vesli?«
Izročila mu je vesli brez besede, sama pa prijela krmilno vrv. Videla je, da ima prav.
Nastal je silen veter, žvižgajoč nad vodo. Morje je valovalo in se penilo, s hreščečim vpitjem se je dvignila jata morskih ptičev in odletela proti obrežju. Ne Vera ne Correze nista izpregovorila besede. On se je globoko upogibal nad vesli, ona pa je krmila. Oba sta se nehote spominjala jutranje vožnje, ki sta jo nekoč skupno napravila v Trouvillu, toda molčala sta.
»Ni nevarnosti,« je rekel on, ko je bela pena brizgnila v ladjico.
Vera se je nasmehnila. »Nič me ni strah,« je odgovorila, »ali mislite, da se bojim?«
>>!e, kneginja. Po svojem značaju niste plašni. Marsikatera ženska pa bi se bala, zakaj kmalu bo morja postavilo zid med nama in zemljo.«
Em
Jz ‘Dvavsbe banovine
Stara žasf — nova čas4
Ljubljana, 1. februarja.
V raznih častniških zborih so se razvili v dolgih letih posebni pojmi o posebni »častniški časti«. Ti pojmi so bili navadno precej različni od naših civilnih, ampak bili so in kdor je hotel biti ali ostati častnik, jih je moral spoštovati. Ta zapoved je bila tako stroga, da so brez prizanesljivosti slekli častniško suknjo vsakomur, kdor se je proti častniški časti pregrešil. Omadeževane častniške časti ni mogel oprati noben denar in noben plemenitaški naslov. Tako je bilo nekdaj med častniki in je še danes.
Na Angleškem je silno razvito klubsko življenje. Angleški klubi pa so jako različni med seboj po moralni vrednosti. Največ veljajo tisti klubi, kjer strogo pazijo na klubsko čast oziroma na čast vsakega klubskega člana. Na čast pazijo že pri sprejemu te ali one osebe v klub, pozneje pa ravno tako. Kdor se pregreši zoper klubsko čast, mora iz kluba ven, pa naj nosi v svojem privatnem življenju še tako visoke naslove ali pa naj ima pri bankah milijonske račune — nič mu ne pomaga. Zato pa so Angleži na svoje članstvo pri tem ali onem odličnem klubu tako ponosni, da beremo na posetnicah odličnih oseb vedno tudi ime kluba, eegar člani so. Neomade-ževan klub in neomadeževana čast njegovih članov je za vsakega člana ponos.
Pri nas nimamo klubov kakor jih imajo na Angleškem. Imamo pa društva, veliko društev. Nočemo reči, da naša društva ne pazijo splošno na svojo čast in na čast svojih članov — toda razlika med odličnimi angleškimi klubi in našimi društvi se vendarle čuti, in prav zelo se čuti.
Pri nas namreč nimamo nobenega društva vsaj kolikor je javnosti znano, ga ni
—	ki bi gojilo in visoko spoštovalo neko svojo posebno društveno in s tem tudi družabno čast.
Znana stvar je, da so na Angleškem odlični klubi tista sila, ki vlada vsepovsod ravno zaradi visoke cene osebne časti brez ozira na imetje ali kakšne naslove. In pri
nas? . ...
Angležu, ki ima na svoji posetnici natisnjeno ime tega ali onega odličnega kluba, lahko mirno sežeš v roko, brez bojazni, da se umažeš. Ali je pri nas tudi tako?
Sofaeznsfei karneval
SK Jlivije
7. februarja na Taboru
— Smrt bivšega hrvatskega bana Čuvaja. Na Dunaju je po dolgi in težki bolezni umrl v nekem sanatoriju bivši ban Hrvatslie in Slavonije baron Slavko Čuvaj. Slavko Čuvaj se je rodil leta 1851. v Bjelova ru. Po pravnih Študijah na Dunaju je stopil v državno službo in hitro napredoval, leta 1887. je poslal podžupan v Osijeku in nato v Slavonski Požegi, 1. 1905. pa župan liške-krbavske županije. Pod vlado lir-vatsko-srbske koalicije je bil upokojen, v režimu bana Raucha (od leta 1908. do 1910.) je pa bil zagrebški vrhovni načelnik in podban. Dve leti nato je postal ban, pozneje pa komisar Hrvatske in Slavonije. Poverili so mu nalogo, da zatre v deželi naroden odpor. V tem ravno ni uspel in leta 1918. je stopil v pokoj in živel večinoma v tujini. Kakor je znano je na Slavka Čuvaja izvršil 8. Junija 1912. brvatski študent Luka Jukič atentat.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.	398
— Pogozdovanje šibeniškega krasa. Letos se bo posvetila velika pozornost pogozdovanju šibeniškega krasa in goličave. Na stroške banovinskega proračuna se bo zasadilo 120.000 sadik, po večini igličastega drevja. Prav toliko pa se bo zasadilo iz državnega proračuna. Pogozdovanje se bo vršilo v Zlarinu, v Tjcsnem, v Murteru, v Bjelini, v Dubravicah in v okolici Šibenika.
— Ni treba mnogo komeutirati. Karlo Kovačevič, ki je že drugi dan v Beogradu, je dal danes o bivanju Nj. Vel. kralja v Zagrebu tole izjavo: »Vi bi torej radi vedeli, kakšno je moje mnenje o prihodu Nj. Vel. v Zagreb. Nimam dovolj besed, da bi raztolmačil navdušenje naroda in moje lastno navdušenje. Jaz nikakor ne bi bil veren tolmač tega, kajti ra-•iio-aparati so to navdušenje zabeležili in raznesli, a ne samo za posameznike, temveč za ve« svet. Narod je manifestiral svoje navdušenje tako, kakor čuti. To narodno čustvovanje >a je najmerodajnejše, da zamaši usta sovražnikom za vse Čase. Kakor vidite, so besede in comentarji odveč. Ni treba nič več komentirati. To je država, v kateri se modri vladar spoštuje ako, kakor je zaslužil. Navdušenje za monarha :e navdušenje za veliko, močno in napredno lugoslavijo. Da je to tako in da je v tej državi vse na zdravi in lepi poti, se vida tudi po tem, la ostane Nj. Vel. kralj, ta vzvišeni simbol jugoslovanstva, več Sasa v Zagrebu, kakor je bilo ta programu. Ostane '', da vidi svoj narod, •i ga ljubi in. ki je zanj pripravljen vsakčas Mvovali svoje življenje. Vidite, to je vse!*
d Dr. M. Vidmur v Sarajevu. Kakor smo že poročali, se je mudil v petek šahovski mojster dr. Milan Vidmar v Sarajevu, kjer je odigral simultanko s 25 sarajevskimi najboljšimi šahi-sti. Naval v dvorano, kjer je Vidmar Igral, ni bil tako velik kakor ob gostovanju svetovnega šahovskega . mojstra dr. Aljehina. Med igralci so bili znani šahisti, kakor dr. Pravdič, Franc in Rihard Ileindl, Tomič, Goldstein, Šnetrepl in drugi. Po polurnem igranju se je udal prvi igralec, nakar je dr. Vidmar remiziral z g. Ru-miencevim. Takoj nato je sledil remis z g. Ko-šom, nato pa 4 porazi sarajevskih šahistov. Ob ll’"5 je Franjo Tomič kot prvi porazil Vidmarja, drugi pa kmalu po polnoči Rihard He-indl. Vidmar je remiziral še s Kubovičem in Previšičem, Goldsteinu je ponudil remis, katerega pa on ni sprejel in je igro dve potezi nato izgubil. Zadnja dva igralca, ki sta se obdrži'' , sta bila dr. Pravdič in F Heindl. Toda tudi ta dva sta o’ oli 1 ure zjutraj igri izgubila. Simultanka se je tako zavlekla zaradi lepih iger domačih šah ‘-v in tudi dr. Vi ’ nar je dobro premislil vsako svojo potezo. Tako je končala Vidmarjeva simultanka v Sarajevu z izgubo dveh partij, remisiral je 4, dobil jih je pa 19.
d Občni zbor RK v Ptuju bo v nedeljo 8. svečana ob pol 11. uri v prostorih mestnega načelstva ptujskega (I. nadstropje). K obilni udeležbi vabi odbor.
CjubTjsmai
Torek, 3. februarja 1931., Blaž. Pravoslavni: 21. januarja, Maksim.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*
■ Dva veličastna pogreba. Včeraj popoldne sta se vršila k Sv. Križu pogreb ge. Franje Pollakove, soproge veleindustrijalca Karla Pollaka in ge. Marije Marčunove, soproge uglednega ljubljanskega mesarja in posestnika. Obeh pogrebov se je udeležilo veliko število ljubljanskega prebivalstva. Voz s krsto pokojne Pollakove je vozilo 6 vrancev. Pred njim so stopali delavci in nosili 20 vencev, ki so jih poklonili sorodniki, uradništvo in delavstvo Pollakove tovarne. Pogreba se je udeležilo zlasti mnogo duhovščine in zastopnikov oblasti in korporacij. Enako veličasten je bil tudi pogreb ge. Marčanove, ki so se ga udeležili skoro polnoštevilno ljubljanski mesarji, zastopniki občinskega sveta in raznih društev. Darovanih vencev je bilo toliko, da je bil cvetlični voz preobložen z njimi. V voz s krsto so bili vpreženi
4	vranci. — Blagima pokojnicama bodi lahka zemlja!
■ II. točka simfoničnega koncerta dne 6. t. m. je Lisztova simfonična pesnitev »Tasso«. Fr. Liszt, največji klavirski virtouz vseh časov, je bil tudi odličen skladatelj, predvsem simfoničnih pesnitev. Pisal je skladbe, s katerimi je
dosegel izredne umetniške uspehe. Simfonično pesnitev »Tasso« je zložil Liszt za lOOletnico Goethejeva rojstva v Weimarju. V tem svojem delu slika življenje pesnika Torquata Tassa. V posameznih krajših slikah nam predoči vse njegovo trpljenje, njegove boje z protivniki, življenje na dvoru v Ferarri in končno pesnikov triumf. Da ohrani enotnost, ki je podana z osebo Tassa, se poslužuje v vsej skladbi temeljnega motiva, katerega potem varira po značaju dogodka, ki ga nam želi predočiti. Ta osnovna melodija je posneta po ljudskem napevu, ki ga je čul Liszt v Italiji. Tekst napeva pa je posnet iz Tassovega epa »Osvobojeni Jeruzalem« in skladatelju se je zdel ta tekst kot posebno primeren za karakteristiko pesnika. Skladba je izredno slavna in ima siguren uspeh na koncertnem odru.
■ Pregled motornih vozil. Policijska uprava sporoča: Komisija z pregledovanje motornih vozil poziva v izogib kazenskih posledic vse zamudnike motornih vozil, katerih vozila letos še niso bila pregledana, da jih brez odloga predstavijo dne 4. t. m. ob 11., oziroma 15. uri v Šubičevi ulici (policijska uprava) komisiji na pregled.
■ Ljubljanska opera ponovi v sredo 4. t. m. Puccinijevo opero »Boheme«, pod taktirko ravnatelja Poliča in v običajni zasedbi. Predstava se vrši za red A.
■ Klic iz Ilirske ulice. Stanovalci v Ilirski ulici prosimo mestni magistrat, da bi posul nekaj metrov peska na prehodu z Vidovdanske ceste na stezo, ki vodi v ulico, zlasti ob ovinku za Možinem, ker stoje tam ob slehernem dežju cele mlake.
■ Pri delu se ponesrečila. V splošno bolnico so prepeljali z rešilnim vozom Stiploška Franca, 231etnega delavca iz Zibeke, ki ga je mina poškodovala po obrazu in rokah; in Burjo Fr. 401etnega hlapca pri Vinku Habjanu v Domžalah, ki ga je pritisnil voz čez prsa.
■ Dve žrtvi noža. Šušteršiča Antona, 281etne-ga posestnika iz Rakitne pri Borovnici je napadel na cesti Rakitna-Kamnik neki domačin in ga oklal z nožem po glavi In vratu. — Kr-žiča Janeza, 351etnega delavca drž. železnice iz Brega pri Borovnici je med prepirom napadel njegov pastorek Franc Svete in ga zabodel z nožem v hrbet. Obe žrtvi noža so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico. Njuno stanje je zelo resno.
■ Listnica ukradena. Na glavnem kolodvoru je bila ukradena pri izhodu blagajničarki Nerat Elizabeti iz Celja črna listnica s 300 Din.
■ Obleko mu je ukradel. Delavcu opernega gledališča Bernardu Coriaryju, stanujočemu na Gosposvetski c. 9, je bila ukradena črna obleka, vredna 300 Din. Neznan tat jo je ukradel iz prednje sobe. V žepu suknjiča je bil ključ od vežnih vrat in nekaj drobiža.
■ Tatvina obleke. V Razlagovi ulici št. 25 se je splazil neznan tat skozi odprto okno jedilne shrambe trgovca Amona Mirka v pritlič-
no kuhinjo in ukradel moško obleko, v kateri je bila Ustnica z raznimi trgovskimi potrdili, davčna karta, šoferska legitimacija in nikel-nasta ura, dalje brovning pištolo, sistema »Ba-yerd«, nabito s 6 naboji in dva kovčka v skupni vrednosti 2000 Din. Amon je zavarovan proti tatvini pri zavarovalnici Herceg-Bosna.
■ Aktovko mu je ukradel. Dr. Josip Tomšič, stanujoč v Tavčarjevi ulici 12, je prijavil policiji, da mu je neznan tat ukradel v vestibulu glavne pošte s pulta rjavo usnjato aktovko z važnimi spisi. Dr. Tomšič ima 200 Din škode.
■ Tatvina kolesa. Škerjanc Anton, mesarski mojster na Opekarski cesti 38, je prijavil policiji, da mu je bilo ukradeno na Privozu izpred Kranjčeve hiše novo moško kolo »Styria«, vredno 2500 Din.
Mari&ci?
m Ustanovitev Sokolskega društva v Slivnici.
V	nedeljo popoldne je bil v Slivnici občni zbor tamkajšnje Sokolske čete in obenem ustanovni zbor novega Sokolskega društva, na katerem je zastopal župo br. dr. Irgolič iz Maribora. Sokol v Slivnici se v zadnjem času silno naglo razvija in šteje sedaj že 80 članov in članic.
m Tujski promet. Pri zglaševalnem uradu je bilo v mesecu januarju prijavljenih 1694 tujcev, od teh 455 tujih državljanov. Od teh jih je bilo 238 z Dunaja, 94 iz Gradca in 123 od drugod.
m Poslovanje rešilne postaje v januarju. V mesecu januarju je tukajšnja rešilna postaja intervenirala v 81 slučajih nezgod, prepeljala 55 bolnikov v bolnico in 31 žensk v porodnišnico. Nadalje je intervenirala pri 6 slučajih samomorov in samomorilnih poskusov. Izmed lonesrečencev, ki jih je postaja prepeljala v Jolnico, je 11 oseb tamkaj umrlo.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Vladimir Koser, poštni kontrolor, 51 let star; Frančiška Cedčtova, zasebnica 84 let; Stanislav Valič, otrok delavca, 5 let; Marija Macarolova, žena policijskega uradnika, 40 let; Frančiška Gobčeva, šivilja, 22 let; Angela Pavšičeva, šivilja, 60 let; Magdalena Lenartičeva, zasebnica, 59 let; Ivan Soklič, pisarniški višji ofi-cijal, 45 let in Matija Peklar, veleposestnik, 85 let star. N. v m. p.l
m Konfiskacije. V letu 1930. je tukajšnje državno pravdništvo izvršilo le 14 zaplemb po zakonu o tisku, pa še v teh slučajih so bili zaplenjeni večinoma tukajšnji Časniki, časopisi in brošure.
m Kazenske razprave pri okrožnem sodišču v letu 1930. Lansko leto je bilo pri tukajšnjem okrožnem sodišču, 977 kazenskih razprav. Od teh so dve tretjini vodili sodniki poedinci, ostale pa je rešil senat trojice in petorice. V okrog 100 slučajih so sodniki izrekli oprostilne razsodbe.
m Ciganska ljubezen. Priprave za premijero Lebarjeve operete »Ciganska ljubezen« so v polnem teku in bo delo prišlo najbrže še ta teden na oder.
m Prleško gostiivanje. Prleški družabni in zabavni večer »prleško gostiivanje«, se je moral preložiti na soboto, dne 14. t. m. Večer bo v veliki dvorani Kazine na Slomškovem trgu. Vabila se bodo razpošiljala do 5. t. m. Kdor ga ne bi dobil, naj se zglasi pri dr. Irgoliču. Jedila, vino itd. je treba izročiti med 14. in 19. uro odbornicam v dvorani. Prireditev bo zelo obsežna in zanimiva.
m Nezgoda pijanca. V nedeljo zvečer je pred gostilno »Split« v Vetrinjski ulici padel branjevec Franc Vezjak tako nesrečno vznak, da si je razbil glavo v zatilniku. Ker se je rešilnemu moštvu upiral, so ga morali s silo odpeljati v bolnico.
m Samomorilni poskus. V nedeljo si je v samomorilnem namenu prerezala žile 321etna Uršula Peskova, zaposlena kot delavka y Hutter-jevi tovarni, stanujoča v KoroSčevi ulici št. 4.
Njeno namero je še pravočasno opazil stanodajalec in pozval rešilno postajo, ki ji je nudila prvo pomoč. Vzrok ni znan.
m Aretacije. V soboto so bili v Mariboru aretirani: Maks R., Miroslav E. in Štefan S. radi pijanosti in razgrajanja, Margita S, Rozalija S. in Rudolf L. radi tatvine in Marija B. radi spolnega okuženja in vlačugania. V nedeljo pa so romali k »Grofu«: Fani 2. radi potepanja, Edmund G. radi potepanja in beračenja ter Simon S. radi nedostojnega vedenja.
Zopet plazovfe v Črni pri Kamniku
Kamnik, 1. februarja. Oblasti so opozorile voznike že v soboto, da se je v Črni dolini zrušil na cesto Črna—Gornji grad zopet nov ogromen plaz in jo zasul.
V	»Jugoslovanu« smo pred tedni podrobno poročali o prvem velikem plazu na tem kraju in o uspehih komisije strokovnjakov, ki je ugotovila, da je bil že prvi plaz tako ogromen, da se ne bi splačalo spraviti plazovje s ceste, temveč samo cesto speljati drugod. Komisija je izrekla tudi, da ni izključeno, da bo zemlja na tem mestu še drsela in se je bati novih plazov. Tako se je tudi zgodilo.
V	petek zvečer okoli 21. ure so ljudje v bližini črne začuli nenadoma bobnenje zemlje in skal, ki so se vsule s hriba na cesto Črna— Gornji grad. Drugo jutro so videli, da se je vdrl nov ogromen plaz, ki je zasul cesto v daljavi kakih 100 m. Kamniški župan g. Kratner je odšel z nekaterimi občinskimi funkcionarji na mesto in dal navodila za zopetno vzpostavitev prometa v tej smeri po cesti, ki jo bodo izpeljali za plazovskim hribom, kjer je že zdaj zasilna pot. Tehnični oddelek banske uprave je že odposlal v Črno jnženjerja; kamniški cestni odbor pa delavce, ki bodo napravili zasilno pot. Sreča, da se je plaz utrgal ponoči in ni zahteval žrtev, kar bi se prav lahko zgodilo podnevi.
čJiz dvucfib
10-letnica filozofske fakultete v Skopi ju
V nedeljo je filozofska fukulteta v Skoplju obenem i proslavo sv. Save proslavila 10-letnico svojega obstoja. Prisostvoval ji je minister prosvete g. Božo Maksimovič z nekaterimi beograjskimi univerzitetnimi profesorji. Na kolodvoru v Skoplju so jih sprejeli ban g. Žitoinir Lazič, ar-mijski general g. Nedič, direktorji in profesorji srednjih šol v Skoplju in drugi predstavniki. Na 6vctosavski proslavi je zastopal Nj. Vel. kralja general g. Nedič. Po proslavi na kateri je dekan Grujič razdelil svetosavske nagrade je sledila svečanost 10-letnice univerze v Skoplju. Dekan se je spomnil predvsem vseh onih, ki so osvobodili južno Srbijo s kruljem Petrom na čelu.
V	počaseenje teli pokojnih herojev je sledil enominuten molk. Posebno se je še zahvalil N j. Vel. kralju Aleksandru, proseč njegovega zastopnika, naj ga obvesti da je fakulteta globoko hvaležna za vso pozornost, katero ji je posvetil. Pozdravno brzojavko kralju so vsi navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Fakulteta je poslala pozdravno brzojavko tudi predsedniku vlade. Armijski general g, Nedič je v imenu kralja čestital skopljanski fakulteti. Minister prosvete g. Božo Maksimovič je v daljšem govoru podčrtal veliko nalogo skop-ljanske fakultete, katero zabteta od nje posebno na narodnem polju ravno pokrajina zemlja Neina-njiča, kjer se /nahaja. Želel je fakulteti še večje uspehe in še večji razvoj. V imenu beograjske univerze je pozdruvil profesor Tihomir Djordje-vič. Nato so govorili še ban Žika Lazič, ki je orisal zasluge fakultete posebno v prosvetnem pogledu za Vardarsko banovino, predsednik^ skop-ljanske občine g. Jocič Mihajlovič, ki je čestital fakulteti v imenu občine, profesor univerze Caj-kanovič, ki je naglasil da se je fakulteta v tem kratkem času obstoja pridobila velik sloves. V imenu vseh šol Vardarske banovine je čestital g. Stojan Rafirovič. Za subotiško fakulteto pa prof. Laza Kostič. Po govorih drugih zastopnikov javnosti ter dijakov je dekan prof. Grujič zaključil svečanost, zvečer pa je bil v oficirskem domu banket.
Velik požar v Štipu
V	noči od petka na soboto je izbruhnil v občinski hiši v Štipu velik požar, in sicer na podstrešju, od koder se je hitro razširil po vsej zgradbi. Požar je bil tako silen, da ga niso mogli lokalizirati in je uničil tudi vsa občinska poslopja v okolici.
Občinska hiša, čitalnica »Gajreta«, trgovine in kopališče, vse je pogorelo do tal, kakor tudi pisarne, kavarna in zadruga državnih uradni-
kov, ki so se nahajale v teh zgradbah. Rešiti se je posrečilo občinsko blagajno in arhiv, ter nekaj oprave. V blagajni je bilo okoli 3 milijone Din vrednostnih papirjev in 60.000 Din gotovine. Gasiti so pomagali tudi meščani, orožniki in vojaki.
Poslopja so bila deloma zavarovana. Vsa škoda znaša okoli 720.000 Din. Požar je nastal najbrž po nesrečnem slučaju.
b V Splitu pekarne ponoči ne bodo delale.
Ban dr. Tartaglija je dal odredbo, da pekarne v Splitu ne sinejo zaposljevati svojih delavcev ponoči, kakor delajo to vse pekarne v državi. Tako je Split prvo mesto v državi, ki je prepovedalo nočno delo v pekarnah.
b Tragedija na plesu. Delavec Josip Gajer iz Novega Sivca pri Subotici, 50 let star, je živel že dolgo ločen od svoje žene. V petek je zvedel, da je šla njegova žena plesat, nakar je šel tudi on v gostilno, kjer se je zabava vršila. Bil je že precej pijan, ko je prosil ženo za ples. Med plesom jo je pa polil s solno kislino po obrazu in jo zabodel z nožem v prsa. Kar je ostalo strupa v steklenici, je pa izpil. Oba so v težkem stanju prepeljali v bolnico.
b Obup matere treh otrok. V soboto zvečer je hotela neka Marija Cipero v obupu vreči svoje tri otroke z mosta v Zagrebu v Savo in usmrtiti nato še sebe. Neki orožnik jo je še pravočasno prestregel. Na stražnici je žena izpovedala svoje žalostno življenje in izjavila, da je hotela z otroci vred v smrt, ker mož ravna z njo skrajno surovo.
b Identiteta samomorilca v Topčideru. Kakor smo poročali v nedeljo, so našli na topčider-ski progi truplo neznanca, katerega identitete sprva ni bilo mogoče ugotoviti. Po dvadnevni preiskavi je beograjska policija ugotovila, da gre za nekega Ziko Markoviča, ki je bil po poklicu krojač in zaposlen v delavnici Markovič i Čirič v Beogradu. Fant je izvršil samomor.
b Razbojniška tolpa. V Ivanjcu v Zagorju so ujeli razbojniško tolpo, Id je štela 16 članov in izvršila v Zagorju številne zločine. Tolpa je izvrševala svoj zločinski posel še pod zloglasnim razbojnikom Čarugom. Vodja tolpe sta bila brata Lovro in Valentin Andrašinjak. Enemu razbojniku se je posrečilo pobegniti, ostale so pa uklonjene odpeljali v Varaždin. Brata Andrašinjak posebno dobro stražijo, ker sta hotela že dVakrat pobegniti.
Celje
Seja občinske uprave celjske okolice
Celje, 2. februarja.
Danes se je v posvetovalnici na Bregu vršila javna seja občinske uprave okoliške občine. Sejo je ob 8'30 otvoril župan g. Mihelčič. Cita se zapisnik zadnje seje z dne 23. januarja in se soglasno sprejme. Nato sledi daljše čitanje pojasnil kr. banske uparve k sklepom seje ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom Nj. Vel. kralja dne 11. decembra preteklega leta in ki je obravnavala davčne olajšave in ukrepe za pov-zdigo kmetijstva. Odbor vzame pojasnilo z odobravanjem na znanje.
Sledi poročilo finančnega odseka. V proračun je treba še une6ti proračun za zdravstvo, ker tvori okoliška občina skupno z občino Šmartno v Rožni dolini eno zdravstven občino. Ob sklepu proračuna se ta postavka še ni mogl unesti, ker tozadevna zakonska določila tedaj še niso bila objavljena. Zdravstvena občina bo morala nastaviti zdravnika, ktero mesto je že razpisala, ter dve babici; plačati bo morala tudi stroške za zdravljenje nepremožnih občanov v bolnici. Proračun znaša za to leto 20.000 Din in se bo izdatek kril iz prihrankov. Kot člani v odbor zdravstvene občine se izvolijo gg. Kukovec, Strenčan, Hrastnik, Pograjc, Sovič, dr. Laznik ter Wltawskv. Nadaljna važna točka je proračun prispevka za predstojništvo mestne policije. Odbor se postavi na stališče, da pripada rajon mestne policije v okoliški občini le delno na okoliško občino samo. Tako je polovica Gaberja mestni teritorij, ker je zapadna stran Mariborska cesta; v Zavodni je radi Klavne ulice ena tretina mestna, enako v Liscali radi mestnega parka. Kadi tega smatra odbor, da je prispevek letno 50.000 Din zadosten. Postavka se unese v proračun in se sprejme Kritje •e najde v prihrankih. Kot stanarina za učitelje ■e v zmislu zadnje naredbe določa mesečno 200 Din. Ker se mora po naredbi kr. banske uparve izvoliti iz občinskih odbornikov občinski blagajnik se za to določa g. Pograjc. Po nalogu kr. banske uprave morajo vse občine odstopiti 1 odstotek svojega proračuna v sklad za odpomoč bedi in brezposelnosti. Predlog se sprejme, denar pa *e bo nakazal iz kmetijskega sklada, ki je že vnešen v proračun.
Ker so določila novih davčnih zakonov mnogim občanom nejasna in neznana, se bo nabavil davčni izkaz, po katerem bo vsak občan vedel, koliko davka mora plačati. Ta seznam je v prej-Injih letih dobro služil in se sedaj na novo up el j e. Odobri se oddaja gramoze za občinske ceste, ki je bila na zadnji seji predlagana.
Pri slučajnostih se v smislu okrožnice imenujeta poverjenikom za pobiranej članarine za Proti, turekulozno ligo gg. Vučko in Kunej. Pri obširni razpravi o pešpoti v Gaber je se naroči županstvu, d» predlaga poštni direkciji, naj umakne telefon, ■ke in brzojavne droge s pešpoti ker so ti drogi Prometna ovira. Ob 1015 je bila seja zaključena.
Požar v Levcu
Celje, 2. februarja.
V	noži od nedelje na ponedeljek so bili mestni gasilci ob 1'30 alarmirani, da gori v Levcu.
V	nekaj minutah zbrani gasilci so se z motorno brizgalno odpeljali na kraj požara. Pred njimi so prišli že domači gasilci iz Levca, vendar pa Je bila združena moč potrebna, da se je odstranila nevarnost za vso vas. Gorela je stanovanjska hiša posestnika Rojca, po domače Zoherja. Ogenj je dobil silen razmah ker je bila hiša krita ■ slamo. Iz hiše je bilo mogoče rešiti le Dekaj pohištva in perutnino, dočim je velik del Opreme zgorel ter je tudi mnogo perutnine, ki Je bila v hiši spravljena, poginilo.
Kako je požar nastal, ni znano, sumi se pa, da je bil ogenj podtaknjen. Skoda je velika in k delno krita * zavarovalnino. Ob 4'15 so se mestni gasilci vrnili.
* Uporaba sokolske telovadnice v mestni na-*ydni JoJi. Sokolsko društvo v Celju opozarja društva, ki nameravajo v telovadnici prirejati
vnosti *li nastope, da zaprosijo to pravočasno
• primerno vlogo. O prošnjah se bo sklepalo na društveni seji jn odpadejo tako vsa nesporazum-ljenja.
. * Svetosavska zabava v soboto 7. t. m. v Celjem domu bo posebno pester, kajti dame bodo večinoma prišle v narodnih nošah.
Lovski ples. Podružnica SLD v Celju priredi ▼ soboto 28. februarja velik lovski ples a posebnim sporedom. Vabljeni so vsi lovci in prijatelji zelene bratovščine.
* Brezmotorno letalo celjskega aerokluba je dograjeno, nima pa še svojega doma. če se bodo (pomladi vaje s tem letalom je neobliodno potrebno, da se zgradi posebna lopa, kjer bo letalo *pravljeno. Ker so sredstva aerokluba skoraj iz-fcpana, pričakuje, da mu javnost, ki je vedno Jpela mnogo razumevanja za letalstvo, prišla z ®®|*»rnimi podporami ter z inaterijaloin (posebno •lesom) na pomoč. Funkcijonarji društva se bo-
bližnjih dneh oglasili.
_ Noeojšnja predstava t Mestnem gledališču . yeti plamen«, ki jo igrajo člani ljubljanske ai'anie, je pretresljiva tragedija vojaka, ki se pohabljen vrne s fronte, pa doma na tragičen način konča. Začetek točno ob 20. Nekaj vstop-nle le Se dobi v knjigarni Goričar in Leskov-
* Smrtna kosa. V javni bolnici «n umrli-31. januarja 201etna Vreš Jožefa, hči poseZice z Donačke gore; 1. februarja 501etni To kob. krojač iz Sv. Krištofa pri Laškem- 1 t' bruarja Žalar Rozalija, žena čevljarja ž Lin9p pri Teharju, stara 34 let.
* Delovni trg. V času od 25. do 31. januarja je pri Borzi dela v Celju iskalo zaposlitve 601 moških ter 187 žensk, dola pa je bilo samo za 48 moških ter 15 žensk, dobilo je delo 45 moških ter 6 žensk, brisanih je bilo iz evidence 13 moških in 1 ženska, koncem tedna pa je ostalo v evidenci 543 moških ter 180 žensk.
* Nesreča pri delu. 17letni delavec {‘‘oh Slavko iz Potrišnice ob Sotli se je pri delu zabodel
* vilami v desno bedro in se liudo poškodoval, prepeljali so ga v celjsko bolnico.
Konj strmoglavil v prepad
Nesreča v gozdu na Pohorju v Hudem kotu, kjer se je pripetilo že
mnogo nesreč
Huda kot, 31. januarja.
Spravljanje lesa s etrrnih pobočji gozda je vedno v savezii z velikimi težkočami in mnogo nesreč se je že zgodilo pri teni delu. Pohorci si to delo najraje odložijo za zimo, ko jim je lažje spu?yati debla iz strmih krajev v dolino. Dostikrat pa to gre gladko in treba je z vlači ti posekano drevje na primeren kraj, odkoder ga je treba po strmih klancih zvoziti do žag.
Pr' tem delu je doletel posestnika Franceta Ileilbla težak udairec.
Zgodaj zjutraj je šel njegoiv sin s konjem po Mode, ki so bili v gozdu že prejšnji dan pripravljeni za odvoz ter jih naložil na sani. Pot na zdol je zalo nevarna, zato je sira vozil počasi. Na eni strani poti pa je več sto metrov globok prepad. Ker se je konju nabiral močno sneg na kotpita, mu je pričelo ^rseii. Hotel je ustaviti konja, da bd mu osnažiil kopita, toda ko je konj sani ustavljal mu je močno spodrsnilo in padel je po strmimi.
3ani je fant moSrio zavrl ter hotel rešiti ko-
nja, M si je viseč nad strmino hotel pomagati navzgor. Komat, ki je obdržal konja pred padcem v globino, je žival močno dušil. Stanje je bilo obujmo za mladeniča in ni si vedel pomaga/! i. Na vse načine i je prizadeval, da bi konja osvobodil 'ra potegnil navzgor, ali ni imel toliko moči. Posilužil se je zadnjega sred-s'.a ter konju porezal vrv' za katere je bil p ipet in tudi komat mu je snel z vratu. Menil j , da si bo konj sam pomagal, toda po strmem ledenem pobočju se je konj zakotalil v globino.
Sina je dogodek tako pretrašil, da ni ved^l kaj početi. Sporočil je po gozdarjih nesrečo očetu, sam pa hitel h konju, ki pa ga je našel 8e mrtvega.
Silno je užalostilo gospodarja, ko je zgubil b .ij ga najlepšega kanja ta žal mu je bilo, da ga ni prodal na zadnjem sOnu, kjer so mu ponujali za lepo žival 7000 Din.
Ljudje pra -ijo, da je bilo v tem kraju že mnogo sličnih nesreč, zato so mu bajč dali fme Hudi kot.
v»
Hoče zgraditi »večno mašino«
Kovač v Lučah pri Ljubnem, ki petuum mobile čez
Luče pri Ljubnem, 1. februarja. Zanimivo je, da je tudi med nami mnogo ljudi, ki so prepričani, da je iznajdba stroja, ki teče večno, ne da bi mu dovajali energije, mogoča. Ideja takozvanega »perpetuuma mobile« je tako zapeljiva in tako skrivnostna, da je že marsikoga spravila ob premoženje,' pa tudi že ob pamet. Večkrat čitamo v časopisih iz inozemstva o takih ljudeh, ki so se leta in leta prizadevali iznajti tak stroj. Vendar se doslej še nikomur ni pocrečilo, da bi ga konstruiral. Kljub temu je pa vera v tak stroj ostala.
fudi v naši kroniki se pojavi skoro vsako leto človek, ki hoče iznajti tak stroj. Po poklicu so to večinoma kovači, ključavničarji ali strojniki. Torej ljudje, ki so imeli vse življenje opravka s stroji vseh vrst, katerim pa manjka teoretična podlaga v strojeslovju.
Tak kovač, ki hoče za vsako ceno iznajti »večno mašinoc, kakor ji pravi sam in kakor jo imenuje ljudstvo, je neki kovač, ki živi pri nas v Lučah pri Ljubnem. 2e nad leto dni se muči s to iznajdbo, s strojem, ki bo tekel sam
lesreča na ledu
Vuhred, 1. februarja. Južno vreme je nastopilo in led na ribnikih se je pričel topiti. Kljub temu pa se je šel 8o-larček Ivan Vrešak, 8 let star, s svojimi tovariši drsat na bljižni ribnik. Ivanček, ki je najbolj korajžen med njimi je stekel po ledu. Nesreča je hotela, da je skočil na mesto, kjer je bil led že zelo tanek in udrlo se mu je pod nogami. K sreči je razširil roki in s tem se obdržal toliko na površju, da ni izginil po led. Tovariši so mu, videč nevarnost, pomolili lestvo, katere se je trdno oprijel in s težavo zlezel Iz mrzle kopeli. To je bilo prav resno svarilo ostalim, ki so se takoj razgubili 'domov pravit o nesreči. Fantek je prav zdrave narave, zato mu ta neprostovoljna kopelj ni škodovala in je že drugi dan mogel ostalim sošolcem praviti, kako se je kopal sredi zime v ribniku.
Zagorje
Izvabljanje denarja. K poročilu, ki smo ga priobčili o mladem prevejancem, kako je izvabil 350 Din, poročamo, da je glavna kritka njegova 20 letna sestra T. N. iz Renk. Napisala je pismo, brat pa ji je bil veren pomagač. Orožniki so se oglasili pri njih na domu še pravočasno, kjer so do-bili vseh 350 Din.
Blatne ceste. Dež in sneg sta naše ceste iz-premenila v pravo močvirje. Blato do gležnjev in same luže. Najbolj se čez nje pritožuje avto-podjetnik, ki pravi da so kolesa njegovega avtomobila na šest oglov. Zatrjuje, da bo čez dva, tri dni vršil prevoz potnikov s čolnom.
Prijave za ljudsko delo. Od 4. do 12. t. m. se morajo zglasiti na občini med uradnimi urnmi vsi oni, ki plačujejo uslužbenski davek, da se jih vpiše v seznam za ljudsko delo.
Jesenice
Aretacije. V minulem letu je bilo pri nas aretiranih 27 po zakonu o zaščiti države, 9 radi goljufije, 9 radi ponarejanja potnih isprav, 5 radi vloma, 13 radi tatvine, 1 radi špijonaže, 2 radi prostitucije, 1 radi trgovine z dekleti in 12 radi vojnega begstva. Državno mejo brez dovoljenja je prekoračilo 96 oseb.
Ovadbe. Ovadenih je bilo radi nedostojnega vedenja 11 oseb, 5 radi neopravičenega krošnjar* jenja. Prestopkov cestno-pocilijskega reda je bilo prijavljenih 15. Radi nošenja orožja brez uradnega dovoljenja je bila ovadena 1 oseba. Pristojni oblasti je bila podana tudi 1 ovadba radi najdbe mrtveca, 1 pa radi samomora na kolodvoru.
Statistika potnikov. Vseli potnikov je prepotovalo pri komisarjalu odnosno pri ekspozituri na Bledu v letu 1930 178.518. O teh potnikih je »Jugoslovan« že poročal pred dnevi. Dodati bi bilo, da je v to število všteto tudi število pro-pustnie, in sicer je bilo izdanih za prebivalce y eoni državne meje 10 km po komisarijatu za jugosl. državo 3392; po avstrijski odnosno italijanski oblasti pa 4869. Na obmejnem policijskem komisarjalu na Jesenicah, katerega stalež je naslednji: 1. višji komisar kot šef, 2. dva pomočnika komisarja, 3. dva polic, agenta in 4. osem orožnikov, je bilo v minulem letu rešenih 7778 spisov.
je prepričan, da bo njegov per-mesec dni že tekel
od sebe večno.
Pred dnevi sem ga srečal, pa me je poklical ves vesel: »Gospod, pa bo le šla, le pridite pogledati !«
Na njegovo željo sem stopil v delavnico In začel mi je razkazovati stroj 8 štirimi kolesi, ki je preprežen s številnimi verigami, po katerih bo teklo 100 svinčenih krogel, ki se bodo gibale večno, kakor hitro jih kdo sproži.
Možakarju sem povedal, kako je bilo že z mnogimi iznajditelji »večne mašine«, in sem mu svetoval, naj ne zapravlja časa in denarja s to iznajdbo, kovač mi je pa z vnemo, kakor mi je razkazoval svoje kolesje, rekel:
»Se mesec dni in stroj bo zgrajen. Tedaj boste ravno Vi morali poročati o mojem uspehu in o meni, ki sem zgradil »večno mašino«. In da je iznajdba Slovenca, po poklicu kovača.< Odšel sem z mislijo, da je na svetu tako pri-lično vse mogoče, toda večnih zakonov narave, o katerih nas pouči vsaka knjiga o fiziki ali mehaniki, človeško bitje ne more spremeniti niti za las. — K.
Praznovanje y Zagorju
Zagorje, 1. februarja.
Tukaj govore o praznovanju v večjem obsegu
v	mesecu februarju.
Kakor izvemo bodo rudarji praznovali od 80. p. m. do 5. februarja zaradi prekinjenja toka, oziroma priklopljenja kabla na novi bunker. Zaradi tega dela separacija ne more obratovati. Ako ne obratuje separacija, je umevno, da stojita potem tudi oba jamska obrata.
Koliko bodo praznovali pozneje, še sedaj ni znano, upamo pa, da bodo sedanje praznovanje upoštevali ter bodo rudarji delali in bodo obratovali neprestano do konca meseca.
Hrastnik
Rudniiki delavci in nameSlenci! V Hrastniku se je ustanovila občekoristna stavbna in kreditna zadruga »Dom rudarskih upokojencev v Hrastniku«. Vemo, da ste prepričani, da Je akcija potrebna. Vsak dclavec ve, v kako mučen po-ložaj pride, kadar je upokojen: brez strehe jel Da se temu izogne, je sklenilo načelstvo, izvo-ljeno na ustanovnem občnem zboru, da spravi akcijo brž ko mogoče v tek in s tem izpolni dano mu nalogo. Te dni bodo obiskovali člani na-čelstva in nadzorstva posameznike v Hrastniku in okolici po stanovanjih, da jim še posebej natančno raztolmačijo vso akcijo. Upamo, da bo delavstvo in nameščenstvo uvidelo potrebo te zadeve in se jadevolje odzvalo za pristop k zadrugi. Člani se sprejemajo tudi vsak dan v pisarni konz. društva rudarjev. — Verden, tč. predsednik, Majcen, tč. tajnik.
Dolenji Logatec
Osebne vesti. Od tukujšnje žendarmerijske postaje je prestavljen v Vevče žend. podnaredn. g. Baumkirchner. G. Baumkirchner si je v svojem večletnem tukajšnjem službovanju pridobil srca vseh in je slovel kot zelo dober orožnik. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče.
Skrivnostna mula. Pred dnevi je neki neznanec pripeljal mulo v hlev hotela Kramar. Toda tujec je nato hlev takoj zapustil. Tako se nahaja še danes mula v hluvu, ne da bi kdo vedel, od kod je in čigava je.
Poroka. Poročena sta bila tukajšnji orožniški podnarednik g. Franjo Baumkirchner in gospodična Angelca Mihevc, vulgo I-ovrečova, posest-nikova hči. Mlademu paru mnogo sreče v zakonu!
Brežice
Dnevi sreskega načelstva. Za Senovo bodo dne-
vi	sreskegu načelstvu za tekoče leto 1931 ob sledečih dneh: v januarju 5., v februarju 3., v marcu &, v aprilu 7., v maju i., v juniju 1., v juliju 6., v avgustu 3., v septembru 7., v oktobru 5., v novembru 2., v decembru 2. Dnevi se bodo vršili v občinski pisarni na Senovem.
Zadnja pot bizeljskega župnika. V nedeljo so položili k večnemu počitku znanega bizeljskega župuika g. Rudolfa Raktelja. Pogrebu je prisostvovalo veliko število bizeljskega, pa tudi okoliškega prebivalstva. Navzoči so bili tudi v čast-nem številu duhovniki. Ohranimo g. župniku časten spomin!
Uspele nedeljske prireditve
Ljubljana, 2. februarja.
Elitni reprezentančni ples
V soboto je bdi v vseh prostorih »Uniona« tradicijotnailiui ples naših akademikov iz univerze, reprezentančni ples, ki je najbolj elitna prireditev sezone. Tudi letos so jo počastili izredno številni zastopniki naše javnosti, korporacij, organizacij itd. Navzoči so bili ban dr. Drago Marušič, podban dr. Pirkmajer, divizijski generali Bogum.ir Ilič, komandant mesta general Popovič, župan dr. Dinko Puc. Domačna-. rektor univerze dr. Alfred Šerko je z akademiki sprejemal visoke goste. Posebno častno je bil zastopan ljubljanski konzularni zbor in iposehno svečarno lice je prireditev dobila z navzočnostjo češkoslovaškega poslanika v Beogradu dr. Flicdcra. ki je zastopal preziidenta Masaryka na dopoldanski proslavi. Navzoče so bile tudi še druge številne odlične osebnosti, da je prireditev bila res reprezentacijska in je potekla izredno živahno in otmeno.
Lovski ples na Taboru
Kakor že nekaj let, so naši lovci pniredili tudi letos svojo predpustno zabavo na Taboru.
V lovsko okrašeni dvorani se Je nabralo veliko lovcev in ljubiteljev tega plesa in lovskega športa, da je bila taborska dvorana za vse skoroda premajhna. V izredno veselem in zelenem razpoloženju je trajala do zgodnjih jutranjih ur in moramo jo Šteta med najbolj uspele prireditve te sezone.
Slavčcva maškeraria
Tudi pevsko društvo »Slavec« letos ni opustilo svoje pustne zabave, ki je bila v Unionu.
V zelo okusno dekorirani dvorani se je zbralo mnogo ljubiteljev tega društva. To je bila tudi prva letošnja večja maškerada pred pustom. Mask je bilo dovolj in razpoloženje izredno živahno. Najlepša maska, kakor tudi dama, ki je prejela največ nageljnov, sta dobili lepa darila. Med sviranjem godbe je zapel g. Pre-metlč nekaj pesmi in žel veliko odobravanja.
Prvi učiteljski zabavni večer
V vseh prostorih Trgovskega doma je priredil Učiteljski pevski zbor UJU svoj prvi zabavni večer s plesom. — Že takoj po 20. url se je začela dvorana in galerija polniti in kaj kmalu sit) bili vsi prostori zasedeni. Bilo je vsega okoli 000 obiskovalcev, med katerimi je bil tudi ban Dravske banovine g. dr. Marušič, polkovnik g. Novakovič, župan g. dr. Puc, načelnik prosv. oddelka g. dr. Lončar, I. pod-starosta SKJ g. Gangl in mnogo drugih odličnih osebnosti.
Učiteljski pevski zbor je izvajal naslednje točke: A. Lajovic: Bolest kovač, Pastirčki, Kro-parji, Medved z medvedom; E. Adamič: Po vodi plava; Žgane: Dil, dil; Hubad: Potrkan ples. Boris Papaudopulo: Kolo. Molnarja: Kočar in E. Adamič: Potrkan ples. Ta program je bil oddan tudi po radiju.
Ko so pri zadnji točki zapeli: Polka je uka zana in je pevski zbor odšel iz dvorane, je zaigrala godba in plesalci so se zavrteli, v stranskih prostorih se je pa razvila prijetna zabava.
Po razjjoloženju, ki je vladalo v dvorani, sodeč, so bili zadovoljni prireditelji in obiskovalci, prvi z uspehom, a drugi z prijetno in neprisiljeno zabavo.
Sokolstvo
Ustanovitev Sokola Šmartno pod šmarno goro
Sokolska ideja zavzema v zadnjem času čini večji razmah. Saj ne mine skoraj nedelja, da ne bi v tein ali onem kraju ustanovili novo sokol-sko društvo ali sokolsko četo. Sv. Jakob ob Savi, Dol pri Ljubljani. Ivančna gorica, Struge itd. nam pričajo, da prodira sokolska misel tudi med naš kmetski narod. V nedeljo 8. t. m. bodo ustanovili nov Sokol ob pobočju Šmarne gore v va-sici fimatrtno. Zavedni domačini se zavedajo ve-likega pomena sokolske ideje za telesno in duševno vzgojo naše kmetske mladine. Veliko zanimanje nam priča, da je padlo sokolsko seme na prav rodovitna tla. — Zato vabimo vse, ki jim je dobrobit mladine in države nad vse, da se v nedeljo ob 15. polnoštevilno udeležijo ustanovne skupščine v osnovni šoli v Šmatrtnem. Ustanovitve ee udeleži tudi delegat ljubljanske sokolske župc, ki bo dal smernice za čim uspe-Jnejše sokolovanje. Zdravo!
Akademija Sokola v Dol. Logatcu
V	nedeljo 26. t. m. je priredil dolnjelogaški Sokol telovadno akademijo, ki je pokazala velik napredek na tehničnem polju. Obširno dvorano je napolnilo občinstvo do zadnjega kotička, ter na ta način dalo sijajno zadoščenje prirediteljem. Pester program je otvorila ženska deca, ki je prav ljubko zaplesala »Srbijanko«. Lep in samozavesten nastop moške deee je zadivil občinstvo. Devetorica ženske deee je vaje z venčki odvežbala prav dobro in skladno. Kakor vselej se je tudi moški naraščaj s precej težkimi simboličnimi vajami odrezal in žel zasluženo pohvalo občnstva. Eleganten je bil nastop članic z valčkovim plesom ter se je moral ponoviti. Člani so nastopili z dr. Murnikovo »Marseljezo« prav strumno in skladno. Pomen te simbolične vaje je pojasnil občinstvu starosta br. dr. Papež. Pri orodni telovadbi so pokazali člani nekaj prav efektnih in dobro izvedenih vaj, ki so občinstvu zelo ugajale. Vse telovadne točke Je spremljal pri klavirju prav dobro brat Guček. Telovadna akademija je pokazala, da je dolnjelogaški Sokol na pravi poti ter mu k lepo uspeli prireditvi čestitamo. Zdravo!
Razširjajte Jugoslovana!
Finančni položaj Italije
Trst, koncem januarja 1931.
Ameriški finančni eksperti, ki so imeli nalogo, da proučijo gospodarske prilike v evropskih državah, so v glavnem dokončali svoje delo. Konstatacija splošne evropske gospodarske diagnoze je kaj žalostna in v ničemur ne zaostaja za položajem r Ameriki. Nasprotno prikazujejo evropske gospodarske prilike vse bolj komplicirano rešitev, kakor je to slučaj v pre-koinorju. Poleg tega razpolaga Amerika Se vedno s sredstvi, s katerimi sedanje stanje lahko odstrani, oziroma ga ublaži, dasiravno ameriški gospodarski krogi tega vprašanja z resnostjo še niso načeli, ker obstoja splošen nazor, da se nahaja svetovna gospodarska neskladnost že na kulminaciji.
Zanimiva pa so opazovanja, ki so jih ameriški eksperti dozuali v posameznih evropskih državah. Tako poroča ameriški trgovinski ataše v Italiji v »Commerce Report« daljši članek o sedanji gospodarski situaciji Italije. Italijanska zunanja trgovina je bila v Italiji že od nekdaj deficitna, ta nedostatek pa se je pokrival s prihranki emigracije, s prihodi tujskega prometa in prevozninami trgovinske mornarice. Vse te tri najvažnejše postavke italijanske plačilne bilance pa se rapidno nižajo. Prihranki emigracije »o postali radi splošne gospodarske krize, kakor tudi vsled Intenzivnega delovanja protifašistične propagande skoro brezpomembni. Ta postavka se je v zadnjem času mižala od 800 milj. zl. lir na 80-100 milj. Tudi tujski promet je doživel velika kolebanja v 6kodo italijanskega go&podarstva, prihodi so se znižali od pol miljarde ri. lir na jedva 200-220 milj. Dohodki italijanske mornarnice so ravno-tako, kljub izvestnemu forsiranju s strani režima in z uvajanjem nelojalne konkurence, zmanjšani za polovico. Zmanjšani prihodi trgovinske mornarnice se knjižijo v breme režima iz političnih in prestižnih razlogov.
Denarništvo životari, ali pa doživlja katastrofalna presenečenja. Mali zavodi likvidirajo prostovoljno, večina pa s konkurznim postopkom. Močnejši zavodi se rešujejo z raznimi fuzijami, ki večkrat samo pospešijo hiranje. Velike državne subvencije, ki so jih prejemali nekateri zavodi, so popolnoma izčrpane. Glavni finančni viri narodnega gospodarstva so se porabili v neproduktivne svrhe, deloma samo za vzdrževanje režima in v kritje državnih po^jeb, katerim so morali biti tresorji stalno odprti. Danes so se vsi ti viri popolnoma posušili. Finančna politika išče pomoči izven državnih mej. Do-sedaj pa brezuspešno. Kako je finančno stanje današnje fašistične Italije, pričajo zadnji Mussolinijevi napori, da doseže vsaj malenkostno zunanje posojilo, ki naj zamaši veliko finančno havarijo.
Kljub vsem demantijem tržaških listov in kljub vsej akciji fašističnega lista »II Popolo di Triestec, naj se širitelji takih vesti zatožijo oblastem in »s streli v hrbet« kaznujejo, se te vesti v Trstu potrjujejo. »II Piccolo« poroča namreč v brzojavki iz Rima, da je finančni minister Mosooni proučil položaj tržaške občine v zvezi s podporami in posojili, ki jih je kreditirala rimska vlada. Vsa ta posojila in podpore, ki znašajo 127 milijonov lir bodo sedaj uredili in konsolidirali. Iztirjala pa jih bo rimska vlada šele v prihodnjih letih.
Industrija nazaduje. Sovjetsko-italijanska trgovinska kooperacija ne prikazuje stvarnih uspehov. Deloma povoljno delavnost je opažati
samo v industriji strogo vojaškega značaja. Vsa ostala industrija pa životari pod težkimi vplivi gospodarske krize. Boriti se ima pa tudi še s pomanjkanjem kvalificiranega delavstva, ki se trumoma izseljuje v inozemstvo. Posebno se občuti ta nedostatek po zadnjih ukrepih fašistične vlade, ki je široko odprla meje vsem onim, ki želijo kruha v inozemstvu. Ladjedelnice so zaposlene samo z gradbami za vojno mornarnico, vse drugo delo počiva.
O napovedanem petletnem gospodarskem programu fašizma ni govora. Vsa meljioracijska dela, tudi ona, ki »o se pričela še v predfašis-tični, dobi so ustavljena. Izmed javnih del se izvršujejo in gradijo samo, razne strategične ceste in utrdbe na jugoslovanski in avstrijski meji. Vse te ceste pa ne morejo koristiti sploš-nosti ker vodijo samo na važne strategične položaje in so v gotovih slučajih njihove trase za gospodarstvo celo kvarljive.
Trgovina je pod nasilno kalkulacijo, ki ne dovoljuje nikakega zaslužka. Vsled stalnega padanja kupne sile prebivalstva, ki se je z znižanjem plač državnim uradnikom še pospešila, je zastoj v trgovini splošen pojav. Trgovci razprodajajo stare zaloge in krijejo svoje potrebe samo v toliko, da jim ni treba zapreti poslovnega lokala. Konkurzi so nekoliko nazadovali in to iz enostavnega razloga, ker se upniki zadovoljijo s še tako malenkostno poravnavo, samo da vsaj nekaj inkasirajo. Konkurzni postopki prinašajo samo stroške ker so skoro v vseh slučajih pasiva tako visoka in aktiva tako dvomljiva, da bi bil vsak drug račun pogre-šen. Nesolidnost in nelojalna trgovina zavzemata že ogromne dimenzije. Vse trgovsko življenje dobiva zakotno, kletarsko lice. Pa tudi med najsolidnejšimi tvrdkami položaj ni ugodnejši. Vsa trgovska informativna služba je postala odvišna. Trgovec uživa danes še sloves izredne solvence, drugi dan pa napove konkurz. Zato tudi inozemstvo zahteva kontantna plačila, ali pa dovoljuje zelo kratke plačilne roke s . olnimi garancijami. Razumljivo je, da tako poslovanje izredno neugodno vpliva na vsak trgovski razmah.
Žitna bitka in ostali gospodarski boji, ki jih je fašizem s takim pompom uvajal, so doživeli in doživljajo popolne poraze. Italija uvaža danes več žitaric, kakor pa jih je uvozila pred fašističnim nastopom, dasiravno se je konsum vsled gospodarskih prilik zmanjšal. Beda med kmečkim ljudstvom narašča iz dneva v dan.
V	posameznih pasivnih pokrajinah južne Italije vlada dobesedno stradanje. V teh krajih se je prebivalstvo preživljalo v prvi vrsti od pošiljk svojcev v inozemstvu. Te pošiljke izostajajo, prihrankov ni več, bodisi, da so se porabili, v največ slučajih pa so ljudje postali žrtev polomov v denarništvu.
Izvoz povrtnine in sadja ne krije potreb prebivalstva. Poleg tega pa je tudi ogrožen s konkurenco drugih držav. Agrarni protekci-jonizem, ki ga uvajajo industrijske države, prehaja tudi v vrtnarstvo in s tem se odjemlje Italiji poslednja aktivna gospodarska delavnost.
Proračunske težave so čedalje bolj delikatne. Davčna sila prebivalstva usiha, predvideni prihodi postajajo z dneva v dan bolj iluzorni. Realne podlage za sestavo računa ni, operira se z verjetnostnimi računi, v katere niti finančni minister ne veruje. Davčna eksekutiva je sicer nasilna, vendar ne prinaša zažeijenega efekta. Kjer ničesar ni, tudi vojska ne vzame!
Gospodarske vesti
X Konkurzi in prisilne poravnave. — Društvo tnduslrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja ssa mesec januar 1931, sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini
6	(5); v Savski banovini 2 (4); v Vrbaski banovini — (—); v Primorski banovini 2 (2); v Drinski banovini 2 (11); v Zetski banovini 1 (0); v Donavski banovini 2 (5); v Moravski banovini
5	(12); v Vardarski banovini 3 (8); Beograd, Zemun, Pančevo 3 (5). — 2. O tvor jene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 14; v Savski banovini 10; v Vrbaski banovini —; v Primorski banovini —, v Drinski banovini 2; v
Zetski banovini
v Donavski banovini 12
Moravski banovini —; v Vardarski banovini 2; Beograd, Zemun, Pančevo —. — 3. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 5 (6); v Savski banovini 9 (2); v Vrbaski banovini — (—); v Primorski banovini 3 (2); v Drinski banovini 5 (7); v Zetski banovini 3 (1); v Donavski banovini 4 (4); v Moravski banovini 7 (12); v Vardarski banovini 2 (6); Beograd, Zemun- Pančevo 4 (1). 4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 4; v Savski banovini 3; v Vrbaski banovini —; v Primorski banovini —; v Drinski banovini 1; v Zetski banovini —; v Donavski banovini 2; v Moravski banovini —; v Vardarski banovini —; Beograd, Zemun, Pančevo —.
X Udeležba kraljevine Jugoslavije na velesejmu t' Milanu. Po prizadevanju Generalnega konzula Kraljeine Jugoslavije v Milami g. dr. Prediea bo zgradila naša država letos na milanskem velesejmu krasen stalen paviljon. Načrte za paviljon je izdelal arhitekt Brašovan. Poleg države, ki bo razstavila v paviljonu vse, kar more pokazali v pravi luči gospodarski položaj naše države, bo v paviljonu dovolj prostora tudi za zasebne interesente, trgovce in industrijce, katerim bo * tem dana najugodnejša prilika za propagando izvoia in razpečavanje našega balga v Italiji.
X Glavna Zadružna zveza. V petek se je vr-£!la v prostorih Zadružne zveze v Beogradu pod predsedstvom ministra n. r. dr. Autoua Korošca plenarna seja Glavne Zadružne zveze. Seje so se udeležili zastopniki Beograda, Ljubljane, Zagreba, Novega Sada, Sarajeva, Splita
i.	dr. Sprejeta je bila sledeča resolucija: 1. Po-
treba izdaje skupnega zadružnega zakona s tem, da se ohranijo temeljni principi in svoboda, ki so sprejete na vsem svetu in ki so neobhodno potrebne za razvoj našega zadružništva. — 2. Kot edino dobra podlaga zadružnega zakona je sorejetje načrta zakona, ki ga je izdelala Glavna zadružna zveza. — 3. Težnja posameznih ne-zadružniških krogov, da se svoboda zadružništva izrazi na drug način in da se z izdajo zakona ogrozijo temeljni principi pravnega reda v naši državi, je treba energično zavrniti kot škodljive za vse naše gospodarsko tn socialno življenje. — 4. Dosedanji razvoj zadružništva v vseh delih naše kraljevine in doseženi uspehi dokazujejo, da je zadružništvo edino, ki more rešiti težavni problem gospodarske krize in u-rediti družabne odnošaje. — Radi tega je Glavna zadružna zveza sklenila, da o vsem pouči kraljevo vlado in jo prosi, da ne dopusti, da bi se to vprašanje rešilo brez volje ali proti volji običajnega zadružništva, katero je s svojim dosedanjim delom služilo častno naši državi.
Dobave
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave zatikačev, vijakov, žični-kov, pločevine, železa, jekla itd.; do 6. februarja t. 1. pa glede dobave železa in bakra. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 m železa; do 16. februarja t. 1. pa glede dobave 1 forinalinskega razkuževalnega aparata ter glede dobave 2 škripcev na vijak.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 računskega stroja in 1 centimalne tehtnice. (Prpdmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 7. februarja t. 1. se bo vršila pri Ra-čunsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave kablov in kablovega materijala; dne
9.	februarja t. 1. pa glede dobave telefonskih aparatov. (Oglasa ata na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Prometno-komercijonelni oddelek Direkcije
državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja t. I. ponudbe glede dobave 200 železnih zavornih cokelj, 15 železnih dvokolesnih vozičkov ter glede dobave 1 železne samokolnice.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg sikativa; do 7. februarja t. 1. pa glede dobave 100 kg azbestnih vrvic.
Borzna poročila
dne 2. februarja 1931.
Devize
Beograd, 2. februarja. Amsterdam 2277 do 22’83, Berlin 13'47—13-50, Bruselj 795-76 do 798-76, Budimpešta 988 09—991-09, Curih 1094-40 do 1097"40, London 275-11—275-91, Milan 295-75 do 297-75, Newyork 56-52—56-72, Pariz 221-30 do 223-30, Praga 167-33-168-13.
Curih, 2. februarja. Beograd 9 1280, Pariz 10-295, London 25-1425, Newyork 517'70, Bruselj 72'15, Milan 27-105, Madrid 53-10, Amsterdam 208, Berlin 123-05, Duuaj 72'775, Stockholm 138-65, Oslo 138-50, Kopenhagen 138-50, Sofija 3-75, Praga 15"3t, Varšava 57-925, Budimpešta 90"30, Atene 6"70, Carigrad 2'4475, Bukarešta 3-075, Helsingfors 13.
Dunaj, 2. febr. Amsterdam 28591, Beograd 12-545, Berlin 169'07, Bruselj 99'20, Budimpešta 124-17, Bukarešta 4-228, Kopenhagen 190-10, London 34-545, Madrid 73, Milan 37-225, Ne\v-york 711-40, Pariz 27-885, Praga 21-0478 Sofija 5-1540, Stockholm 19045, Varšava 7969,' Curih 137-41.
Vrednostni papirji Beograd, 2. februarja. 7% inv. pos. 87-50, 4% agr. obv. 51, 7% pos. drž. hip. b. 80-125—80-50, 7% Blaire 80—80-50, 6% begluške obv. 67-50 do 68, vojna škoda 418-50, uit. feb. 417, uit. junij 418-50—419-50, Narodna b. 8130.
Dunaj, 2. febr. Bankverein 1645, Kreditni zavod 46-60, Dunav-Sava-Adria 13‘90, Prioritete 92-25, Trbovlje 41-25.
Živinski trg Dunaj, 2. februarja, d. Prignali so 2122 goved, med njimi 1454 mastnih in 668 koščenih živali. Promet je bil zelo medel in vse cene so se znižale za 5 grošev pri kilogramu. Svinjski trg. Na jutrišnji svinjski trg uteune-jo prignati 12.000 mesnatih in 2800 mastnih prašičev.
Mednarodna smučarska tekma SPD Kranjska gora
V nedeljo se je vršila v Kranjski goni medklubska smučarska tekma, ki je dobila zaradi sodelovanja Avstrijcev mednaroden značaj. Tekmovalo se je na dveh progah, na senior-slci dolgi 20 in najuniorski, kd je merila 10 km.
V skupini seniorjev so se posebno odlikovali IIi pijani, ki so zasedli od desetih prvih mest nič manj kot 7. Avstrijski gosti iz Beljaka niso bili kos našim tekmovalcem in je njih prvi zasedel šele 13. mesto.
Proga je bila izredno težka tako, da sta med drugim izstopila mana gorenjska »kanoma« Godec, Jakopič A. in Knap. Veliko vlogo je igrala maža, zaredi katere je marsikateri, ki je imel dobre izglede, končal precej zadaj. Sezultati so bili naslednji:
Seniorji: 1. Janša Joško (Ilirija) 1:58:16,
2. Režek Boris (Ilir.). 2:02:33, 3. inž. Janša Janko (Bled) 2:05:14, 4. ftoštenič Ivo (Ilirija) 2:09:11, 5. Banovec Toni (lilir.) 2:09:52, 6. Koren Viktor (Skaila Jesenice) 2:10:40, 7. Ilovar Janez (Ilir.) 2:11:46, 8. Zore Zdravko (Ilir.) 2:14:03, 9. Bervar Stane (Ljubljana) 2:14:11,
10.	Oswald Stane (Itlir.) 2:15:46.
Juniorji: 1. Kavčič Drago (SPD Kranj, gora) 1:04:21, 2. Fiirst Danilo (Ilirija) 1:07:09,
3. Košir Alotjzij (SPD Kr. g.) 1:09:15, De Pretiš Andreas (SV VlllacJi) 1:09:30, 5. Istenič Rado (Ilir.) 1:10:07, 6. Grobovšek Ivan (Bratstvo Jesenice) 1:11:00, 7. Mrak Franc (SPD Kr. g.) 1:11:52, 8. Mihalek Otmar (Ilir. 1:15:37, 9. Zupan Ivan (Bratstvo Je«.) 1:16:41, 10. Pribošek Franc (Ilir.) 1:18:24.
Lahkoatletske prireditve v Mariboru.
V letu 1931. bodo v Mariboru sledeče lahkoatletske prireditve:
23. marca: croS3-couuiry za prvenstvo Maribora, (priredi SK Železničar).
19. aprila: propagandna staleta skozi mesto za prehodni pokal. (MOJLAS).
17. maja: cestni tek Maribor-Kamnica in nazaj (ISSK Maribor).
31. maja: klubski meeting SK Rapidn%
21. junija: internacijonalni meeting (SK Žel.). 15. - 16. avgusta: prvenstvo Maribora poedin-cev (MOJLAS).
27. septembra: internacijonalni meeting (SK
18 oktobra: klubski meeting ISSK Maribora.
1.	‘decembra: tek ujedinjenja (ISSK Maribor). Lahkoatletski program je torej precej obširen- želeti je le, da bi bil tudi v celoti izveden. Z ustanovitvijo SSK Maratona, ki bo posebno lahkoatletiki posvečal mnogo pažnje, se bo število atletikov sigurno povišalo in upajmo, da bo lahka atletika s tem tudi kvalitetno pridobila.
Prvenstvo Evrope v drsanju za dame in pare
V	St. Moritzu se je vršilo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju za dame in pare. Damsko prvenstvo si je priborila svetovna prvakinja Sonja Ilenie. V parih sta zmagala Madjara Organista—Szallay.
Dame: 1. Sonja Ilenie (Norveška) 359-97 točk, 2. Fritzi Burger (Dunaj) 288*29, 3. Hilda
Holowski (Dunaj) 31936, 4. Irena Kulten (švedska) 302'11.
Pari: 1. Organista—Szalla.v (Budimpešta) 10"73, 2. Rotter-Szollas (Budimpešta) 10'30, 3. Gaillard—Petter (Dunaj) 1005.
Inozemski nogomet
Dunaj: Adinira—Vienna 6:1, Sportklub—Ni-cholson 2:1, Austria—Slovan 5:0, Rapid—Flo-ridsdorf 4:1. Vse tekme so bile igra za dunajski cup.
Praga: Wac (Dunaj)— Sparta 4:2.
Ljubljana, torek, 3. februarja: 12.15 Plošče (Slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.00 Radio orkester: Saxofoo solo. 18.30 Prof. Franc Pengov: Vpliiv vrtenja na obliko zemlje. 19.00 Mladinska ura (Lovše Živko: Kako si uredim kemični laboratorij). 19.30 Da-. Iv. Grafenauer: Nemima. 20.00 Koncert Radio kvarteta. Prenos iz Kana Dvor. Violina solo. Šaljivi prizori: gosp. Simončič. 22.00 Poročila in čas. napoved. 22.1h Hawaa jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda, 4. februarja: 12.15 Plošče (valčkova ura in zborovo petje). 12.45 Dnevne vestii. 13.00 čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Ing. dr .M. Kasal: Gradbene nesreče in njih vzroki. 19.00 Dr. Nikola Preobra-žensky: Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20.00 Ravnatenlij Grm: Razvoj govora in govorne rabe. 20.30 Dr. St. Vurnik: Slovenska nar. pesem in njen silog. 21.00 Sonny-boy jazz. 22.00 Poročila in časovna napoved, napoved progra« ma za naslednji dan.
Zagreb, torek, 3. februarja: 12.20 Kuhinja. 13.80 Novice. 17.30 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Beograd (koncert). 22.30 Novice in vreme. 22.40 Večerna glasba.
Zagreb, sreda, 4. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice in vreme. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.00 Plošče za otroke. 18.30 Novice. 17.00 Glasbena otroška u.ra. 18.00 Novice, 20.15 Delni prenos avočnega fliilma. 20.50 Uvod k prenosu. 21.00 London: B. B. C. ®imf. koncert. 23.00 Novice in vreme.
Beograd, torek, 3. februarja: 11.25 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Plošče. 19.30 Nemščina. 20.00 Trio. 20.30 Violina. 21.10 Odlomki Iz »Prodane neveste«. 22.10 Radio orkester.
22.30 Novice. 22.50 PSoMe.
Beograd, sreda, 4. februarja. 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.C0 Po Evropi. 19.30 Dalmacija. 20.00 Klavir. 20.30 Operne arije. 21.00 Radio orkester. 21.50 Novice.
DNEVNO SVEŽ.E PRAŽENA :■
VCAVA
L-PCJBL-ZJ >VNl .A.
j—VODNIKOV TRG ST. S.—
mu
$
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S’—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsuka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložile znamko.
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni kon-kuronci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6’—.
Zakoni v knjižicah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4.
Razpis mesta soferja-mehanika
Celjski mestni avtobus razpisuje mesto šoferja z večletno šofersko in mehaniško prakso. Prošnje z natančnim popisom dosedanje službe in vsemi potrebnimi dokumenti je vlagati do 15. februarja 1.1. na „Avtobus mesta Celje".
naročite Nikoprost za odvado kajenja, ki
stane 76 Din. Avinal za odvado pijančevanja stane 220 Din. Priznanja na razpolago. Lindič. Ljubljana, Komenskega 36 - a. 500
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Makulatfurni
papr
po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 4.