^24 št. — 4. leto. Poštnina pavšahrana.	Današnja'številka velja 2‘-
K
JL/|tiol] sni) pondei| ck
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
w n
™ JPI
Uredništvo:
WoIfova Ulica l/l. Telefon 360
Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44t
se ne vračajo. fr*ako je priložiti znamko
odgovor.
Položaj v Zapadni Madžarski.
Dunaj, 18. sept. (Izv.) Glasom uradnih poročil so se pojavile v okolici Kirchschlaga zopet močne vstaške 'tolpe. Pri bojih s strojnicami oboroženimi madžarskimi oddelki v bližini Gillers-
dorfa južno od Fiirstenfelda na avstrij-sko-štajerski meji je poleg avstrijske žandarmerije poseglo v boj tudi vojaštvo. Po dalj časa trajajočem boju je bil napad Madžarov odbit.	\
Monarhistična Bavarska.
Berlin, 18. sept. »Vossische Zeitung« javlja, da so v monarhističnem agitacijskem biroju v Monakovem po utnoru l lanca Erzbergerja zaplenili listine, k. vsebujejo tehtne dokaze za to, da je
obstojala v Monakovem obsežna zarota proti obstoječi nemški vladi, proti čemur pa policija (baje. ker o tem ni ničesar vedela!) ni nikdar podvzela ni-kakih korakov.
Uspehi dunajskega velesejma.
Dunaj, 18. .sept. (Izv.) Dunajski veliki semenj je bil včeraj zvečer zaključen. Prostori so po, večini že izpraznjeni. Na pomlad L 1922 se namerava
prirediti nov semenj. Sedanjo prireditev je obiškalo okoli pol milijona budi. Prometa izkazuje 30 milijard nemško-avstrijskih kron.
JAVEN SHOD NSS V MESTNEM DOMU V .LJUBLJANI.
Včeraj dopoldne se je vršil velik ja-Ven shod Nar. socijalistične stranke v veliki dvorani Mestnega doma. Udeležba Je bila zelo dobra. Prostrana dvorana Je bila nabito polna in še na hodniku je bilo mnogo ljudi. Mnogo jih je pa odšlo, ker niso dobili prostora. Predsedoval je tov. Hiter. Kot prvi govornik je razložil predsednik Stranke poslanec Deržič stališče stranke v aferi Pesek. Povedal je, kaj je vse storila NSS, da dobi vpogled v skrivnostne tajne akte. Storila je vse, kar je bilo mogoče, a njej in obdolžencu Pesku se dosedaj še ni dal vpogled, čeprav so drugi baje že čitali te akte. Dokler se stranki ne da vpogleda v vse akte glede nepo trditve in dokler se ne da tov. Pesku prilika, da se zadeva razjasni Pred sodiščem, je dolžnost stranke, da sa ščiti pred nasiljem vlade in nasprotne demokratske stranke, kajti kar se je sedaj zgodilo tov. Pesku, se jutri lahko pripeti kakemu drugemu našemu pristašu. Poslanec Deržič je obrazložil tudi splošni politični položaj ter je žel za svoja izvajanja vsestransko ponovno odobravanje.
\
Drugi govornik tov. Tavčar je razpravljal o naraščajoči draginji, njenih vzrokih in o sredstvih zoper njo. Demokrati so 5_ svojim brezglavim in protizakonitim vladanjem pritirali našo državo na rob propada in posledice se že kažejo: strahovito padanje naše valute in grozna draginja. Kakor v državi tako tudi na ljubljanskem magistratu ne dopuste demokrati vsled svoje strankarske trmoglavosti rednega gospodarstva in posledice tega nečuvenega terorja demokratov čuti tudi Ljubljana. Prej ne bo zboljšanje razmer, dokler ne zgube vladne moči demokrati, ki jo le zlorabljajo v svoje samopašne strankarsko teroristične namene. Kako je govoril govornik vsem prav iz srca, je kazalo viharno odobravanje in ploskanje po dvoranL Ob 11. je zaključil pred-
sednik shod s pozivom, da se naj združijo vsi poštenomisleči na delo za zboljšanje, za konsolidacijo sedanjih obupnih razmer.
JAVEN SHOD NSS NA BARJU.
Včeraj popoldne se je vršil javen shod NSS pri »Mokarju« na Barju pri Ljubljani. Je bil to prvi shod nar. soci-jalistov na Barju sploh. Bil je zelo dobro obiskan. Obe gostilniški sobi in veža so bile polne poslušalcev in še zunaj pri oknih vjih je bilo mnogo. Tako dobro obiskanfega shoda pri »Mokarju« še nobena stranka ni imela nikdar. V drugi sobi je bilo par, demokratov, ki so pa bili lepo mirni in tihi, ko so videli tako veliko udeležbo. Shod je potekel sijajno. Ob 3. uri popoldne ga je otvoril tov, Zorko ter dal po kratkem nagovoru besedo izvoljenemu, a nepotrjenemu županu ljubljanskemu tov. Pesku, ki so ga vsi zelo živahno pozdravili. V nadenournem govoru je obrazložil razvoj nar. soc. stranke in njen program ter govoril tudi o mestnem gospodarstvu ljubljanskem. Barje še spada pod mestno občino ljubljansko in je vse zelo zanimalo poročilo župana Peska. Za svoja izvajanja je žel ponovno viharno odobravanje. Za njim je govoril tov. Ambrožič, ki je obrazložil programe in bistvo vseh slovenskih političnih strank ter i|HPoročil NSS kot najboljšo. Tudi njemu so poslušalci burno pritrjevali. Kot zadnji je govoril poslanec Deržič, ki se je, pečal z agrarno reformo, kaf je Barjane posebno zanimalo in o splošnem političnem položaju. Tudi njemu so poslušalci živahno pritrjevali. Ob pol šestih je zaključil predsednik ta tako lepo uspeli shod. Po shodu so izrazili Bar-jani željo, da se naj osnuje za Barje posebna krajevna organizacija NSS. Sedaj spada Barje namreč v Št. Jakobsko krajevno -organicacijo v Ljubljani. Posebna krajevna organizacija za Barje se osnuje v najkrajšem času, da se tako Barjani čim bolje organizirajo. Tako napreduje narodno socijalna ideja nevzdržno in zmagovito povsod.
SIJAJEN SHOD NSS V ZAGORJU.
Zagorje ob Savi, 18. sept. (Izv.) Tu se je vršil danes popoldne impozanten shod narodno-socijalistične stranke. Za shod je vladalo med rudarji veliko zanimanje. Udeležba je bila izvanredno velika. Prostorna kinodvorana je bila ppl-na tako, da je mnogo zborovalcev moralo stati zunaj ob vratih. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije Jug, ki je naglašal veliko draginjo in stanovanjsko mizerijo rudarjev, kakor tudi predstoječe nadomestne volitve v občinski zastop. Za njim je govoril poslanec Brandner, ki se je v poldrugournem zanimivem govoru, ki je rodil splošno odobravanje, pečal z dogodki po sprejemu ustave, predvsem z draginjo, ki ji je glavni povod skrajno krivična rešitev valutnega vprašanja v razmerju 1 : 5, ki jo je izvedla brez parlamenta pokojna demokratsko-socijalistična vlada, in zmedena politika naših še bolj zmedenih državnikov, ki sila slabo vpliva na kurz naše valute, pojasnjuje stališče narodnih socijalistov v vprašanju zakona za zaščito države in zavrača neslane napade poslanca Kopača izza soc. dem. shoda .minule nedelje. Obenem pa stvarno pojasnjuje konzervatizem, ki se je vgnezdil v socijalni demokraciji, radi ka-terga delavstvo od nje odpada. Z vso ostrino je govorfiik na to napadal vlado in trboveljsko premogokopno držbo, ki je v Beogradu gotovo ne brez visokega »bakšiša« izposlovala, da se je imenovala druga drž. komisija, ki je dovolila nemški kapitalistični družbi brez vsakega razloga povišanje cen premogu. Proti eksploataciji našega naroda potom te družbe se mora započeti najener-gičnejši boj, ki ga mora, ker je tudi na-cijonalen, podpirati ves naš narod. Brandnerjeva izvajanja . so napravila 'globok vtis, ker je govoril stvarno in golo resnico, dočim je preteklo nedeljo na shodu socijalnih demokratov poslanec Kopač neprestano govoril neresnico, zabavljal in smešil, kakor da bi bil shod za to, da se na njem v tem težkem položaju šale in burke zbijajo.
Po govoru poslanca Brandnerja je govoril predsednik strokovne organizacije NSS Lovro Trebušak, ki je pred-očil bedno in obupno stanje naših rudarjev ter nastopil odločno proti zahtevi, da bi se to stanje lečilo z nadurnim delom, marveč se morajo mezde, ker ne odgovarjajo več življenjskemu minimumu, zopet ponovno regulirati. Predsednik Jug je v svojih zaključnih besedah konstatiral izvanredno disciplino, vzorni red, ki je vladal na shodu ter se je za to, kakor tudi za obilni obisk, toplo zahvalil zborovalcem in shod zaključil. V Zagorju že dolgo ne pomnimo tako lepega shoda.
VELIK SHOD NSS V LITIJI.
Litija, 18. sept. (Izv.) Danes dopoldne po glavni maši se je vršil v Litiji pod milim nebom javen shod narodno-socijalistične stranke. Veliki prostor pred cerkvijo je bil poln poslušalcev, ki so pazno vztrajali do konca shoda, ka-
Za ugled države.
Poslednji čas se demokratski naši državotvorci čimdalje pogosteje oglašajo o draginji, padajoči naši valuti itd. ter vale krivdo za vse neuspehe, politične in gospodarske, ki jih doživlja naša država v inozemstvu na opozi-cijonalne skupine in njihovo politiko. Smelo trdijo ti državotvorci, da vsled večnih napadov od strani opozicijonalcev na vlado in ustavo zgublja naša država v inozemstvu ves svoj ugled in vsled tega da je nastala tudi devalvacija našega denarja.
To je stara taktična metoda političnih brezvestnežev, ki hočejo posledice svojih političnih in gospodarskih napak skriti za vpitjem, kako protidržavni da so njihovi nasprotniki in kako veliko škodo da povzroča državi kritika njihovega lastnega delovanja. Sebe pri tem dosledno identificirajo z državo, v svojih političnih nasprotnikih pa hočejo ravno tako dosledno prikazati proti* državne prevratne elemente, ki spadajo v ječo.
Hočemo biti stvarni. Demokrati v zvezi z radikalci in nekaterimi manjšimi drugimi skupinami so imeli v pokah vse državno življenje. Oni so vodili našo zunanjo in notranjo politiko in v njihovih rokah se je nahajalo in se Še nahaja naše gospodarstvo. Povdarjati moramo, da je minister za notranje zadeve demokrat in predvsem od notranje politike kake države odvisi njen ugled pred svetom. In sedaj, ko se bliža Pribičevičeva uprava ad absurdum, sedaj, ko pada ugled naše države vsled skrajne zanikrnosti v naši notranji upravi in cena denarja vsled slabega gospodarstva, sedaj so pričeli pričati, da je temu kriva kritika vladnega delovanja od strani opozicije.
Ne gospodje! Kritika vladnega delovanja ni še nikdar škodovala ugledu kaJze države pred svetom. Nasprotno-. Če je bilo vladno postopanje slabo in državi škodujoče, je stvarna kritika ugled države v inozemstvu le rehabilitirala, ker je pokazala, da še z napačnim postopanjem en del prebivalstva do-tične države ne strinja in da se morajo razmere v doglednem času koti-, solidirati.
Nekaj drugega pa je, če vlada, ali bolje rečeno stranke, ki se slučajno nahajajo na vladi, poleg svojega napačnega delovanja še povrh vsega same kriče, da so razmere nekonsolidirane in pripovedujejo inozemstvu, da je polovica državljanov proiidržavnih, da polovica državljanov deluje »prevratno«. Kdo za vraga vendar pa bo zaupal državi, o kateri trdijo oni, ki jo vladajo, da jo tvorijo do polovice? ljudje, ki bi radi dosegli čimprejšnji njen razpad. Iti to naši državotvorci proglašajo na vsa usta dan za dnem, dan za dnem, tako, da mora ta melodija končno obstati tudi v ne preveč tankočutnem ušesu■	.
Slabo gospodarstvo z našo državno in narodno imovino, diletantsko eksperimentiranje v naši notranji upravi in kričanje o silnih masah proti-državnih elementov, to je, kar je povzročilo vpad ugleda in cene našega denarja v inozemstvu.
Naši državotvorci naj si to zapomnijo in naj ne smatrajo sebe in svoje vlade za državo in naj .ne slikajo svojih nasprotnikov za protidržavne elemente. Ker v interesu države se borimo proti njim!
teremu je predsedoval odbornik krajevne organizacije NSS J. Bizjak. V svojem nagovoru je'poudarjal, da ljudstvo želi videti v svoji sredi narodne poslance, da mu poročajo o razmerah v Btogradu in ga pouče o politični situaciji. Nato je podal besedo poslancu Brandnerju, ki je burno pozdravljen v poljudnem govoru in točno orisal boj za ■ustavo in razmere, ki so zavladale po sprejetju .ustave ter dokazujejo, da so sedanji državni krmilarji docela nezmožni svoje naloge. Anarhija v državni administraciji, velika draginja in padec naše valute so najboljši dokaz za to. Govornik se je pečal s komunistično akcijo in z zakonom za zaščito države, nakar je obrazložil, vso ono- zmedenost, ki je zavladala v pogledu nadomestnih vo-
litev, posebno pa v vprašanju župana slovenske prestolice. Neprestano preklicevale že izdanih ukrepov dokazuje, da se sedanja vlada ne čuti več'zadosti sigurno,, da se njena pozicija maje. —> Sama s'ebi si izpodkopava ugled in avtoriteto.
Za Brandnerjem je govoril A. Drolc, ki je prinesel pozdrave rudarjev iz Zagorja ob Savi in ostro prijemal politiko bankokratske JDS. Češki narodni socijalist Meda je govoril proti rdeči in črni internacijonali in kritiziral reakcijo v naši državi. Izrekel je poslancem NSS toplo zaupnico ter opozarjal -na pred stoječe nadomestne volitve v Hotiču. Vsem govorom so zborovalci sledili z velikim zanimanjem in jim neprestano pritrjevali.	'
Charles Baudelaire—Pavel Karlin:
Junaška smrt.
Iz zbirke »Pesmi ,v prozi«.
Fancioulle je bil čudovit šaljivec in sfcoro knezov prijatelj. Toda osebe, ki te po svojem poklicu posvetč komiki, resne stvari privlačujejo z usodno silo, in če tudi se nam mogoče zdi čudno, da se ideje domovine in svobode despo-tično polaste igralčevih možganov, Fancioulle se je nekega dne udeležil zarote nekaterih nezadovoljnih pleme-
Povsod najdete dobre1 ljudi, ki ovadijo vladi take srdite nezadovoljneže, ki hočejo odstaviti kneze in predrugačiti človeško družbo, ne da bi jo vprašali za svet. Gospode prekucuhe so prijeli, Fancioulla seveda tudi, in jih obsodili na smrt.
Rad verjamem, da se je knez skoro razjezil, ko je našel med zarotniki svojega priljubljenega igralca. Ta knez ni bil ne boljši in ne slabši kot kdo drugi; toda pretirana občutljivost ga je v mnogih slučajih naredila krvoločnejšega in samopasnejšega od vseh njemu enakih. Bil je strasten ljubitelj lepih umetnosti, njih izvrstni poznavatelj in resnično nenasitni nasladnež. Za ljudi in za moralo se je sorazmerno zelo malo brigal. Bil je sam resničen umetnik in ni pozrtal nevarnejšega sovražnika kot dolgočasje; na različne čudne načine se je prizadeval, da bi ubežal temu svetovnemu tiranu ali ga premagal in radi tega početja bi mu bil gotovo kakšen strog zgodovinar nadel priimek »Strašni«, če bi bilo v njegovi državi
dovoljeno pisati kaj druzega, kakor, kar je služilo veselju in začudenju, ki je ena najnežnejših oblik veselja. Velika sreča tega kneza je bila, da ni za svoj duh imel nikoli dovolj prostornega po-zorišča.	«
Na svetu žive mladi Neroni, ki se zadušč v preozkih mejah in o katerih imenu in dobri volji bodoča stoletja ne bodo nikdar Čula. 'Neprevidna Previdnost je bila dala temu knezu zmožnosti; ki so bile večje od njegovih dežel.
Kar nenadoma se je razširila vest, da hoče knez pomilostiti vse upornike; in vzrok tej govorici je bilo oznanilo velike gledališke predstave, pri kateri bi moral igrati Fancioulle eno svojih prvih in najboljših vlog in kateri bi baje prisostvovali celo obsojeni plemenitaši; jasno znamenje, so pristavili površni ljudje, da ima razžaljeni knez plemenite namere.
Pri takem tako naravno in zavedno ekscentričnem možu je bilo mogočS vse, celo krepost, celo usmiljenje, predvsem, če je mogel upati, da bo v zadevi našel nepričakovane užitke. Toda tistim, ki so, kakor jaz, mogli temeljiteje prodreti v globine te zanimive, bolne duše, se je zdelo neskončno verjetneje, da hoče knez presoditi vrednost sceničnih talentov na smrt obsojenega človeka. Hotel je izrabiti priložnost, napraviti silno zanimiv fizijološki poizkus in dognati, v kakšni meri mora izvanredni položaj, v katerem se umetnik nahaja, predrugačiti in preoblikovati njegove navadne zmožnosti; ali pa je gojil v svoji duši namero, ki jo je več ali manj vodilo usmiljenje? To je točka,
katere nikdar nisem mogel razjasniti.
Ko je končno napočil veliki dan, je mali dvor razvil ves svoj sijaj in težko si bo tisti, ki vsega tega ni videl, predstavljal, kakšne krasote morejo z omejenimi sredstvi pokazati plemenitaški stanovi male države ob priliki važne slovesnosti. Ta slovesnost je bila dvakrat važna, najprej vsled čarobne sijaj-nosti, potem pa še vsled moralne in skrivnostne zanimivosti.
Fancioulle se je odlikoval predvsem v nemih ali pa malobesednih vlogah, ki so često najvažnejše v čarobnih dramah, simbolično predstavljajočih življenjske skrivnosti. Na oder je stopil lahno in popolnoma neprisiljeno, kar je v plemenitem občinstvu le še '■potrdilo misel za milost in odpuščanje.
Ce pravimo o igralcu: »To je dober igralec«, se poslužujemo formule, ki razodeva, da si pod osebnostjo lahko mislimo še igralca, to se pravi umetnost, vziet in voljo, če bi tedaj igralec mogel doseči, da bi bil z ozirom na osebnost, ki jo mora predstavljati, to, kar so najboljši starodavni, čudežno oživljeni, živeči, premikajoči se, gledajoči kipi z ozirom na splošno in zmedeno idejo lepote, bi bil to brezdvomno poseben in čisto nepričakovan slučaj.
Fancioulle Je bil tisti večer popolna idealizacija, ki jo je vsakdo moral imeti za živo, mogočo in resnično. Ta šaljivec je prišel, odšel, se smejal, plakal in se zvijal, a. nezrušljivim svitom okoli glave, ki sem ga videl samo jaz in v katerem so bili v čudhi zlitini zmešani žarki Umetnosti in sijaj Mučeništva. Fancioulle je, z nevem kakšno posebno
milostjo; upeljal božanstvo in nadna-ravnost prav v najnavadnejše šale. Pero se mi trese in solze neprestanega ginje-nja mi silijo v oči, ko vam poskušam popisati ta nepozabni večer. Fancioulle mi je dokazala na odločen, nepoblten način, da more umetniška omama bolj kot katera druga zakriti strahote prepada; da piore genij na robu groba igrati komedijo z navdušenjem, ki mu zastira pogled na gomilo, ker je pač vse izgubljeno v paradižu, ki izključuje vsako misel na grob in na pogubo.
Vse to tako prenašičeno in lahkomiselno občinstvo je kmalu podleglo vsemogočnemu umetnikovemu vplivu. Nihče ni več sanjajo smrti, o žalovanju, niti o usmrtitvi. Vsak se je udal, ne‘da bi se vznemirjal, vzvišenim nasladam, ki jih nudi pogled na mojstrsko delo žive umetnosti. Izbruhi veselja in občudovanja so stresali večkrat zaporedoma 1 oboke gledališča s silovitostjo bobnečega groma. Celo knez se je ves omamljen pridružil ploskanju.
Vendar za jasno razločujoče oko njegova omama ni bila čista. Ali se je čutil premaganega v svoji trinoški oblasti? ponižanega v svoji umetnosti teptati srca in pohabljati duhove? varanega v, svojih pričakovanjih in zaničevanega v svojih slutnjah? Take ne ravno opravičene, toda gotovo ne popolnoma neopravičljive misli so mi rojile po glavi, ko sem opazoval knezov obraz, na katerem se je nova bledica neprenehoma pridruževala njegovi običajni bledici, kakor če sneg pada na sneg. Njegove ustnice so se vedno bolj stiskale in njegove oči so žarele v notranjem, zavisti
in jezi podobnem ognju, celo, kadar je ostentativno ploskal nadarjenosti svojega starega prijatelja, čudnega glumača, ki je tako imenitno glumil smrt. V gotovem trenotku sem videl, "kako se je Njegova Visokost nagnil k malemu pa-2u, ki je stal za njim, in mu nekaj po-šepetal v uho. Navihani obraz zalega dečka se je razsvetljil od smeha; potem pa je živahno zapustil knezovo ložo, kakor da ima izpolniti nujno naročilo.
Nekaj minut pozneje je oster, dolg žvižg prerušil Fancioulla v'enem nje- . govih najboljših trenotkov in udaril naenkrat v ušesa in srca vseh. In iz tistega konca dvorane, odkoder se je razleglo nepričakovano izžvižganje, je deček z zadržanim smehom planil na hodnik.
Fancioulle je prestrašen, zhujen iz svojih sanj, najprej zaprl oči, potem pa jih je skoraj takoj čezmerno široko razklenil, odprl usta, kakor da hoče krčevito zajeti sapo, se zazibal malo naprej, malo nazaj in se zgrudil mrtev na deske.
Ali je kakor meč hitri žvižg res varal krvnika? Ali Je knez slutil morilni vpliv svoje zvijače? Dovoljeno je dvomiti nad tem. Ali je pomiloval svojega dragega in nenadomestnega Fancioulla? Sladko in upravičeno je verjeti.
Obsojeni plemenitaši so poslednjl-krat uživali gledališko igro. Še tisto noč so jih usmrtili.
Od tistikrat je prišlo več po pravici čislanih igralcev iz različnih dežel igrat na dvor kneza r toda nihče izmed njih ni mogel priklicati čudežne Fancioulleve zmožnosti nazaj in nihče se ni mogel, dvigniti do take priljubljenosti. —«
Talni uspehi.
I ljubljanski semenj je že z enim tednom za nami, govorjenje in pisanje 0 njem je prenehalo. Z zadoščenj-.a smo zaznali, da so se na njem zvršile lepe in izdatne kupčije; naši proizvajalci in trgovci so si našli novih odjemalcev za svoje izdelke.
Mi smo se veselili uspehov sejma, ker nam je zato, da pridejo v korist naši celokupnosti. Ta pa ne obstoja samo v tem, da producenti in trgovci poprodajo svoje zaloge, dasi že tega ni podcenjevati. Ako se zaloge izpraznijo, nastane potreba po novem blagu, kar , ima za posledice večje povpraševanje po novem izdelku. Delavstvo ima vzpri-čo tega dovolj dela, dovolj zaslužka.
Pravi napredek pa še ne obstoja v lem in/ samo s tem uspehom bi bili šele srednje zadovoljni. Dober podjetnik bo Šel še dalje. Ako bo uvidel, da mu izdelki dobro gredo v denar, ne bo miroval, dokler ne bo razširil 'svojega podjetja, da bo mogel proizvajati še več. S tem seveda že računa na večji-krog odjemalcev, gleda na pridobivanje vedno večjega trga, kar ima po drugi strani za posledico povečanje dela, pomnoži-tev zaposlencev.
In s tem vidimo pravi uspeh ljubljanskega velesejma. Kakor čujemo, so mnogi razstavljalci prodali vse svoje izdelke za več mesecev naprej. Pravo Sposobnost našega podjetništva bomo merili šele po tem, koliko bodo v svrho večje proizvodnje razširili svoje obrate, da bodo mogli zopet neposredno razpolagati z zadostno množino biaK'’.
Zavedamo se, da si mr a n tf Podjetnik V ta namen siguren -stalr višjega števila odjemalcev. Za to se bo moral seveda poganjati na prihodnjem sejmu ali boljše na prihodnjih sejmih, brez ozira na to*, v katerem mestu, na katerem koncu države se nahaja razstav-Ijalna prireditev. Dalje vemo, kako malo razpoloženja za razširjenje obratov je na splošno med nami v današnji dobi in kako se domala vsakdo boji investicijskih stroškov. Kajti še vedno prevladuje gonja za hitrim in kolikor mogoče viso-, koodstotnim dobičkom, kakoršnih ravno investicijsko podjetništvo v splošnem ne nudi. Zato pa tem radostneje po-*dravljamo one, ki se zavedajo velikih nalog slovenskega podjetništva in delajo *a trajno povzdigo naše produkcije, ki sam daje kruha novim stotinam delavnih rok.
Te misli nam se naenkrat silijo, ako Se zamislimo v 'gospodarski položaj naše pokrajine. Zapisali smo že ponovno Iti bodočnost bo to še dovolj očitno izpričala, da je maša bodočnost ob agrarno in živinorejsko veleproduktlvnih ostalih jugoslovanskih deželah le v povišanju obrti, industrije in trgovine. V to Smer se mora obrniti naše gospodarsko Stremljenje, to moramo propagirati z .vsemi silami. '
Pod temi vidiki presojamo uspehe našega ravnokar zaključenega sejma, zato bomo zadovoljni šele z napredkom opisane vrste. Da bi jih le imeli zaznamovati dovolj 1
Moš male antante.
O priliki klavrne zgodbe zasedanja lapadne Ogrske so se pojavili mnogi glasovi, ki se jeze nad malopomemb-nostjo male entente, češ da se proti njeni volji in proti njenim Interesom razvijajo dogodki, ki jih ne more preprečiti. In za zaključek so se vpraševali, češ, kaj pa naj potemtakem mala en-tenta sploh koristi, če se njena kompaktna volja sploh nikjer ne uveljavlja, nikjer ne udejstvuje.
Mi smo o mali ententi že ponovno izrazili svoje mišljenje. Dejali smo, da Ima ta zveza le lokalni pomen, da čuva zvezne države edinole pred restavracijskimi poskusi Habsburžanov, eventualno republike Avstrije, predvsem pa Madžarske in pa Bolgarske.- Navedene države morajo točno izvršiti določbe mirovnih sklepov, sicer imajo opraviti z malo entento.
Preko tega okvira delokrog male entente ne more segati. Po eni strani, ker se izven teh nalog interesi nje posameznih držav razhajajo in si medsebojno nasprotujejo, bodisi glede razmerja do Italije, Nemčije, Rusije ali katerihkoli ostalih držav. Po drugi strani pa predstavljajo države male entente po svoji geografski figuri tako neenotno razkosano ozemlje, da se na zunaj tudi tehnično ne bi mogle uspešno udejstvovati na skupni bazi. Skupna vojska male entente tedaj na zunaj pač ne bo nastopala in tudi glede diplomatskih akcij je na mestu na gorenjem utemeljena skepsa.
Vse to bo njen ugled na zunaj prav gotovo zmanjševalo, tako nje kot celote kakor tudi posameznih držav. Zato bo ostala naša diplomatska pozicija pred Odločujočimi silami trajno malopo-membna in godilo se nam bo kakor doslej, ko smo v odvisni žalibog od dobre volje Pariza, Londona in Rima. <
. Zato. pa je razumljivo, da zasledujemo s tem večjo napetostjr obzorke v ža-padni Ogrski, kajti ta je naša »interesna sfera«, če se smemo tako Izražati. Za
enkrat ima sicer tu besedo vrhovni svet, toda kakor se stvari razvijajo, bi mogel nastopiti slučaj, ko bi bili mi prisiljeni poseči aktivno vmes. Naše mnenje je sicer, da se to ne bo zgodilo, ker -sodimo, da se bodo kljub madžarski diplomatski rutiniranostl izpolnile določbe mirovnih odgovorov brez naše intervencije.
Odkriva se nam pri tem poučna slika, kako ljubosumno pazi Italija, da bi se renome male entente ne povečal. Italija hoče kot najbližja soseda igrati vlogo razsojevalca in protektorja. Kar ne bo imela prilike uveljaviti s svojo de-janjsko močjo, bo skušala doseči z intrigami, za kar je seveda polje dano kakor nalašč. Vedno pa bo pazila, da bi se vsakemu evetualnemu uspehu male entente z italijansko soudeležbo dal videz zasluge rimske moči. Na take primere moramo biti vedno pripravljeni.
' Toda mala ententa se ne nahaja tedaj pred vratmi slave.
Največje preglavice delajo angleški vladi v njenih pokrajinah takozvani nacijonalisti, ki povsod stremijo po naj-obširnejši gospodarski in politični samoupravi. Vstaja Burov v Južni Afriki, brezobzirna borba irskih sinfaj-novcev, močna stranka nacijonalistov v Egiptu in zadnja vstaja v Indiji, imajo isti namen, odriniti premoč angleškega elementa v notranjih pokrajinskih- zadevah. Že od konca avgusta naznanjajo časopisna poročila o obsežnem narodnostnem gibanju, ki ga vodi O a n d h i ter ni brez nevarnosti za norrrufho razmerje med Anglijo in Indijo. Ta največja angleška kolonija s prastaro indijsko kulturo šteje okoli 300 milijonov prebivalcev. Nekdaj čvrsto prebivalstvo tone danes v budističnem svetožalju a istočasni čustveni nasladi, ki mu jemlje moč in energijo. Iz tega sveta govori tudi Ra-bindranath Tagore, ki prinaša Evropi misli tega tajinstvenega življenja in mišljenja. Prva je pričela s kolonizacijo • Indije pod Vasco da Gama Portugalska leta 1498. Njeni nasledniki so bili Holandci, a pravo trgovsko okupacijo Indije je pričela v začetku 17. stoletja proslula angleška vzhodnoindijska družba. Njeni najnevarnejši konkurenti so bili Francozi, ki so se vsedli v Pondichery, odkoder so širili svoje trgovske zveze po Dekanu. Angleška trgovska politika jih je znala v teh krajih uničiti. Leta 1858. je razpustila angleška vlada vzhodnoindijsko družbo, kar je pomenilo konec samostojnosti Indije. Anglija si je nato polagoma podvrgla vsa sorodna, plemena na indijskem polotoku. Anglija Upravlja Indijo po posebnem državnem tajniku, Indija sama pa ima kraljevega namestnika z nekaj svetovalci, ki jih imenujč" angleški kralj. Političnih pravic nima nobenih, pač pa razni plemenski knezi lahko živijo v brezmejnem bogastvu pod kontrolo angleških upravnih uradnikov. London skoraj vsak teden pogosti kakega princa iz Indije, da tu zapravi del svojega bogastva. Borba Anglije proti indijskim nacijonalistom ni nič novega in jih je znala vedno spretno zlomiti. Indijski nacljonalizem se je okrepil posebno v svetovni vojni, ko so Indijske čete zlasti sodelovale v Mezopotamiji, Egiptu in Vzhodni Afriki. Leta 1917, je državni tajnik Montagu obljubil Indiji obširno samoupravo ter pravico Indijcev k vstopu v upravno službo v vseh panb-gah. Že bd takrat sklicujejo nacijonalisti javne shode in Gandhi ima zlasti zato 'vpliv, ker so se gibanju pridružili tudi mohamedanci, ki jih je tretjina, t. J. 70 milijonov. Ti so bili prej vedno na strani vlade, toda po porazu Turčije 'Je opaziti med njimi Angliji nasprotno gibanje. Razmerje še je še poostrilo vsled postopanja angleškega generala Dyerja,. ki je leta l919v Ariiritsarju streljal med indijske zborpvalce, da je padlo nekaj stotin žrtev. Ko je prepotoval Indijo angleški vojvoda Connaught, je dejal v svojem poslovilnem govoru: »Senca iz Amritsarja se je vlegla črez svitlo obličje Indije.«
V zadnjem času je dobila Indija nekaj političnih pravic v lastnem zakonodajnem parlamentu. Gandhi Je prokla-miral vzdržnost od volitev, ker zahtevajo tako samostojnost kakor Kanada in Avstralija. Ta pasivna resistenca, ki jo imenujejo »non cooperation«, sega zlasti tudi na gospodarsko polje. Tiče se predvsem obleke. Indija je domovina bombaža, ki ga kot sirovino izvaža na Angleško, odkoder se zlasti iz Lanca-shlrja izvozi zopet nazaj v Indijo vsako leto milijone jardov blaga. Nacijonalisti so izdali parolo, da mora vsaka družina nabaviti kolovrat ter na primitiven način skrbeti za lastno potrebo V oblačilih. Ta gospodarski bojkot ima pa tudi nevarno stran za domačine same, ki jih je na tisoče zaposlenih v angleški industriji in trgovini, brez ozira na to, da tak bojkot saip na sebi zviša cene blagu, če ga takoj zmanjka na trgu.
Zadnja angleška vojaška poročila pravijo, da vstaja.v indijskih pokrajinah pojenjuje in komandant v Madrasu iz-
javlja, da mu sedanje število čet zadostuje. Gandhi bo dosegel morda nekaj večjih pravic za, Indijo, toda angleškega gospodstva se ne bo otresel in tudi ne omajal, ker rod Indijcev sam nima več potrebne odporne in življenske sile...
ste tute.
Iz vrst občinskih tajnikov smo prejeli in priobčujemo: Ljudje nas poznajo pod imenom »občinski pisar« itd. O nas se govori ako ne s pomilovanjem in preziranjem, vedno pa vsaj z omalovaževanjem. Gospodarjev imamo od 16. naprej, kateri vsak skoraj hoče po svoje gospodariti. Res potrebno in zadnji čas je, da se kdo zgane in nastopi v javnosti ter stavi na oblasti in na javnost vprašanje:
Kaj je občinski tajnik? Ali je to sploh človek? Ali je to slabši kakor občinski cestar, kateremu se ni treba bati, da ga z novim občinskim odborom odslove? Ali občinski tajnik potrebuje za svoje telesne potrebe manj dohodkov in ugodnosti krt drug uradnik z enako izobrazbo?
To so vprašanja, na katere čakamo odgovora. Sicer je malo upanja, da ga dobimo, ker prezrlo se nas bo zopet, saj »pisari« niso združeni v celoto, v kako društvo, saj nam ne morejo z ničemur groziti, saj so brez moči, da bi nas k čemu prisilili.
Res so to naše obuppe besede, h katerimi je treba pojasnila. Ni veliko občinskih tajnikov v področju pokrajinske uprave slovenske, še v, vseh trških in mestnih občinah jih ni. Malo nas je, p£ še od teh se trije med seboj ne poznamo. Vsak od nas ima drugačno Izobrazbo, ako jo sploh kaj ima. So med tajniki osebe, ki imajo višjo gimnazijo, srednjo šolo, celo ponesrečene visokošolce se dobi v večih krajih, dobi se med tajniki bivše privatne uradnike, vpokojene državne uradnike, semintja sluge s par razredi ljudske šole, vpokojene orožnike in osebe, ki znajo nekaj čitatl, pisati pa skoraj že ne, o kakih uredbah, na-redbah, predpisih, zakonih pa sploh nimajo pojma. Res, dobro je, ako ima občina tajnika, katerega lahko porabi občinski odbor za vsako razjasnitev, ker neštetokrat so v raznih novih uredbah, ki se večkrat menjajo, stvari in besede, katere župan in odbor vsled neumeva-nja vrže stran, ne brigajoč se dalje zanje.
Občine, so prevzele pred letom vse vojaške posle od glavarstev in župani in tajniki opravljajo sedaj iste posle, katere je prej Izvrševal izprašan uradnik pri glavarstvu. Sedaj naj ši pa kdo predstavlja, kako rešuje občina, katera nima nikake zmožne osebe, razne vojaške zadeve. O dopisih, k’ prihajajo direktno iz južnih delov kraljevine, pisane v srbščini s cirilico, hiti ne govorim kako Vam župan to reši. To se vrže med papir in čaka rešitve, da kdo iz družine župana porabi za ovitek za kruli ali, kaj podobnega. To so resnični slučaji, katere je pisec teh vrst sam videl. Voditi vojaške posle,občina brez dobro izobraženega tajnika kratkomalo ne more. Upravičene so pritožbe vojaških obla-stev, da občine ako sploh odgovarjajo, na poizvedbe poročajo z besedami: Nepoznan, ga ni v občini itd.
V par letih bi se izobražen župan ravno priučil poslov, pa pride drug odbor, drug župan in zopet gre po starem, da napravlja občinski urad velikanske delo oblastem.
Ni mogoče tu govoriti o vsem tem, kako delo mora tajnik opravljati, omenimo le to, da večja občina ne'more izhajati brez tajnika, brez izobraženega tajnika.
,Že večkrat je vlada vpraševala za plače in izobrazbo tajnikov, županstva so na vprašanja dala odgovore m kako čudno so 'se glasili ti odgovoril Občine so poročale: Tajnik ima 5 gimnazijskih razredov, bil je računski podčastnik, sedaj je definitivno nastavljen, ima 4000 kron mesečne plače. Druga občina pa je poročala o tajniku s, primeroma enako izobrazbo, da ima dohodkov mesečno 800 kron. Poznam tajnika, ki ima 7 gimnazij, mož je vstqpil po vojni v službo, ko je prišel iz ujetništva, ima mesečne plače 1200 kron. Ali se more zahtevati od njega, da živi s tem pošteno svojo družino. Ali ni navezan na postranske dohodke, na milostne darove strank, ki mu dajo krčno za izgotovljeno prošnjo, kot kakemu natakarju? Ali se sploh spodobi, da javen uradnk jemlje napitnino? Smo odločno proti temu, Ako že tajrik iz prijaznosti napravi revežu prošnjo, ker isti ne more plhčati notarja, ne sme vzeti zato niti vinarja. Koliko je tajnikov, ki so bili radi zakotnega pisarstva kaznovani in še se bo naj-brže to dogajalo, ker tajniki ne morejo živeti od svoje plače. Poznamo nadalje med tajniki nešteto alkoholikov, ki za Plačilo pol litra vina naredi strankam vse mogoče, po drugi strani pa imajo ljudje navado, da tajniku ponujajo pijačo, da bi mu isti šel v uradnih stvareh bolj na roko, in tajnik, mehka ponižna duša, stori ppzneje vse, saj je vsled dobljene pijače vezan dati mu za plačilo svoje usluge, katere bi stranki sicer ne
storil in bi jih včasih celo ne smel storiti.
Koliko je tajnikov, ki so vrvarji, ki so postreščki, celo slaščičarji, ki imajo pojm pač o svojem obrtu, v urad pa izključno ne spadajo. Tak človek vam bega ljudi po svoje, poleg pisarne opravlja še obrt, ima dovolj pijače in še napitnino ter ugled »učenega« človeka povrhu.
Zato proč z vsemi navedenimi ljudmi. Na mesto tajnikov naj se postavijo osebe, ki so po poklicu bili že prej ako ne uradniki, pa vsaj orožniki, učitelji ali enako. Zahteva naj se nadalje od tajnika enaka izobrazba, kot od drugega državnega pisarniškega uradnika, da še celo več, ker tajnik naj bi bil neke vrste konceptni in poleg še pisarniški uradnik. Naj se zahteva od posebne komisije, ki bi se morala sestaviti, dokaz izobrazbe, spričevala, izpit iz vpp-štev prihajajočih občinskih, vojaških in državnih r predpisov oziroma zakonov.
Vlada je obljubovala podržavljenje tajnikov, Obljubil se jim 'je baje naslov »javri uradniki«, da ne bi bili pol javni in pol zasebni hlapci, ki se imajo uklanjati gospodarjem od 16. naprej. Toda niti govora ni, da bi bil tajnik kdaj podržavljen, saj so župani sami proti temu, pod pretvezo občinske avtonomije. Ista pa, nima za tajnika drugih posledic, kakor slabo plačo, vsake tri leta strah pred odslovitvijo ter ljudi v občinski uradniški službi, ki so vse prej kot pa uradniki.
Dobro vemo, da bi bile vse prošnje za podržavljenje zaman, stavimo pa le sledečo prošnjo, ki državo ne bo stala drugega, kakor to, da skliče par konferenc, ter pošlje nekaj dopisov na občine: V mislih imamo sledeče:
Ali ne bi mogla vlada ustanoviti posebnih občinskih zvez, katere bi imele pod pravico občinske avtonomije nastavljati občinske uradnike, katere bi imele svoje izpraševalne komisije in katere bi dajale kvalifikacijska izpričevala. Tajniki bi za nujne in težavne posle enkrat tedensko hodili v vsako občino sodnega okraja, ki nima lastnega kvalificiranega tajnika na uraden dan, kjer bi se rešile zadeve, katere more rešiti le oseba, ki stvar razume. Ali se ne bi mogla uvesti za vse tajnike enaka plača, uradniški' čini, pokojnina?
Gospoda pokrajinskega namestnika Hribarja prosimo sledeče:
Ne prezrite tega obupnega klica po pomoči! Rešite zadevo občinskih tajnikov na en ali drug način, skrbite, da pridejo na naša mesta ljudje, ki bodo zato res sposobni in uredite prejemke tajnikov. Nekateri so sijajno plačani, ker Župani umevajo sedanje razmere — čast takim županom in odborom — druge občine plačajo s par sto kronami.
Priznajte, gospod pokrajinski namestnik, da treba, da je tajnik uradnik. Dajte mu ta naslov in zahtevajte od njega natančno umevanje občinskih poslov. Od tega bodo imele korist višje oblasti, ker bode poslovane v redu. Uradnik — tajnik naj bo pristaš katere koli stranke, naj-se ne zahteva od njega, da odboru na ljubo hinavsko premeni vsaka tri leta svoje prepričanje. Ne trpite takih podležev med našimi vrstami, občinski tajnik mora biti čist mož, ki bo smel vsakomur pogledati v oči in ne biti v. strahu zase in svojo bodočnost.
To Vas prosijo reveži, ki so prosili že leta, pa pod pritiskom predstojnikov niso upali na dan s takimi besedami.
Ustanovite gospod namestnik v Sloveniji nov,stan, stan tajnikov, kateri Vam bodo za to delo vedno hvaležni.
Gospode občinske tajnike pa prosimo, da pošljejo svoje naslove na uredništvo dnevnika »Jugoslavije«.
tti M ipotojn iui zin. .
Včeraj popoldne ob 2. se je vršil v dvorani Mestnega doma protestni shod — značilna slika našega socijalnega življenja. —, Napolnila se je velika dvorana s starimi osivelimi starčki, s starimi ženicami, njihovimi družicami, ki Jih spremljajo na' njihovi mučni in trnjevi poti že dolga leta težke in nevarne železniške službe. Vmes so bili pohabljeni, hromi,.slepi, brez rok, gluhi in drugačni pokvarjenci, katere so vodile ženice in njihova deca. Zakaj se je zbrala ta množica? Kaj hočeta starec in starka, kaj hoče hromeč ali slepec, da se znajde na javnem prostoru v znak piotcsta. — Živeti hočejo, dokler jim je usojeno naravno življenje, živeti hočejo človeku primerno. To so ljudje, ki so služili leta in leta kapitalistični družbi, ki je izmozgala in izrabila vse njihove in sile njihovih družin. Služili so za boredcronce in še od teh krvavo prislužerih krone so prispevali raznim fondom za penzijske in starinske podpore. Kaj pa so doživeli sedaj? Kot1 stara šara so bili potisnjeni v vrtincu prerojenja na stran in ti .trpini ki so tudi pomagali graditi našo novo domovino, morajo živeti danes s pokojnino ali miloščino od 30, 50, 90 do 200
kron mesečno. Hodili so ti stari ljudje trnjeva pota dela, trkali so sedaj onemogli še na marsikatera vrata, da bi se vpošteval njihov socijalni položaj. Toda zaman je bil ta trud, zanian delo. Na dan kipeča mladina je pozabila zaslužno starino. In zato so se zbrali ti starci, zato se je zbrala ia pestra družba soci-jalne revščine. In sramotno je to za nas. Preidem na Vprašanje kdo je krivec? Razni vzroki so se navajali, vsak je ime! nekaj na sebi, krivda se prenaša od hrbta na hrbet. Razmere prerojenja so zavlekle to nujno vprašanje, ki sra-1 moti našo javnost. Razmere pa urejajo naši, zato poklicani faktorji in ti imajo moč in dolžnost, odstraniti tudi tisti jez, ki zadržuje tem ljudem pot do poštenega življenja in naj bo ta jez uprava južne železnice ali pa ministrstvo saobrnčaja. To je bistvo, ki ga je poda! potek tega značilnega protestnega shoda.
Na shodu so bili navzoči tudi zastopnik kraljevega namestništva in drž. poslanca Ivan Deržič in prof. Relsner ter več strokovnih zastopnikov. Po daljših govorih sklicateljev in direktnih interesentov sta govorila tudi oba poslanca, ki sta skladno In soglasno podpirala razodete prošnje odnosno zahteve in obljubila izdatno pomoč.
Koncem shoda je bila sprejeta sledeča resolucija:
Resolucija:
Dne 18. t. m. ob 2. url polnoštevilno zbrani člani društva vpokojencev Južne železnice na protestnem shodu v Mestnem domu so sprejeli soglasno sledečo resolucijo:
1. Društvo vpokojencev Juž. žel. najodločneje protestira proti zavlačevanju izplačila draginjskih doklad onim vpo-kojencem, kateri dobivajo milostno- pokojnino, dasl.se južna železnica izraža ugoditi tej zahtevi, kakor hitro bi dalo ministrstvo tozadevno dovoljenje. — Vljudno vprašamo ministrstvo, kje so te zapreke in zakaj se to zavlačuje. — Društvo vpokojencev , južne železnice najodločneje zahteva, da se draginjska doklada tem vpokojencem takoj nakaže in to v tej izmeri kakor drugim vpokojencem in sicer od 1. jan. 1.1. Zakaj pusti ministrstvo stare dobre državljane, kateri so nekateri že več kot 40 let služili pri južni železnici, sedaj umirati gladu.
2. Zahtevamo, da se prlpoznajo ta izplačujejo draginjske doklade tudi tistim tujerodnim, kateri se ne morejo optirati in so služili pri južni železnici, kakor jim izplača Nemška Avstrija. —■
3. Zahtevamo, da ^udi južna železnica prispeva za svoje ponesrečene železničarje, kateri imajo samo nezgodna rente in njihovim vdovam.
4. Najodločneje zahtevamo, da se nam naša prvotna pokojnina prizna na mestu v kronah v isti Izmeri v dinarjih in poleg tega prizna draginjska doklada za upravičene in vpokojene uradnike K 1500.— in vse druge vpokojence pa K 1200.— mesečno. Za vsakega družinskega člana z ozirom na naraščajočo draginjo dnevno 6 dinarjev.
V splošnem zahtevamo, da se na* vpošteva pri novi službeni pragmatiki ravno tako, kakor tiste naše kolege, kateri gredo še le v pokoj, ter se nam pokojnina stalno zviša, kajti vpošteva naj se, da smo mi vplačevali našo pokojnino v zdravi valuti, torej ne bomo pustili pod nobenim pogojem, da se nas prikrajša, ker tudi mi smo služili zvesto In pošteno.
KASPER. UDO:
Pred kratkem se je poročalo, <la dela Anglija na to, da bi grške čete zasedle Carigrad. Kaj pa hočejo • tem doseči Angleži? Znano je, da si je znala Anglija zasigurati vsa važnejša morska opozorišča po celem svetu. Ako pa kakega mesta niso mogli dobiti V svojo oblast, potem so pač stremeli *a tem, da dotično mesto ne pride v roke Angležem nevarne države. Znamenit vzgled zato nam je Rusija! V 19. stoletju je Anglija gledala nato, da ruska država ne doseže izhoda na odprto morje. Ruskim aspiracijam na Carigrad in tamošnje morske ožine je nasprotovala Anglija. na ta način, da je stremela za ohranitvijo turške oblasti nad Carigradom. Angležem je isto-tako bilo neprijetno, da se je pristanišče Port-Artur nahajalo v ruskih rokah 1 V tem slučaju pa so poslali Angleži v ogenj Japonca J PorJ-Artur je postal japonski in s tem je tudi Anglija dosegla svoj cilj popolnoma brez lastnih žrtev.	.
Danes imamo podoben slučaji Da-lekovidni angleški politiki so prepričani, da se bo Rusija kmalu opomogla in znova začela stremiti za svojimi starimi cilji, ki pa nikdar niso všeč Angležem. Zato bi si sedaj že radi zasigu-rali Carigrad s tem, da puste Grke v to mesto, ki bi bili vsled ruskih ®spi-racij na Carigrad zmirom odvisni od Angležev! Ako si pogledamo vse te spore, nam je lahko spozndti, da so vsi ti spori imeli za cilj — doseči čim večjo moč na morju. In zakaj to? "Razložiti vam hočem, kakega pomen* 1
da je bilo morje v ži\ 1 jen ju narodov in Vakjno vlogo igra še dandanes.
Hočem govoriti predvsem o pome* nu morja z ozirom na državo. Samo oi> sebi je razumljivo, da bo vsaka drža\a, ako pač pozna koristi pomorske trg. vine, stremela za tem, da se njfcnu ozemlje razširi do morja ( v ^lučnju, ako še ni deležna obreija) in če se tudi gre za navidezno tako malenkosLni obrežni košček, kakor ga je nekdaj dobila Crna Gora. Kajti oni, ki ima vsaj eno nogo na obrežju, svoje ladje lahko pošilja okoli vsega sveta! Ni čuda totej, da je Srbija v balkanski vojni na vsak način hotela priti do morja. Balkanske krščanske države so premagale Turčijo in mislilo se je, da je vendar le napočil čas, ko pride Srbija do morja preko Albanije. To<la ravno to je bilo Avstriji neljubo! Saj je ravno nekaj let poprej hotela s < * rin*ko vojno gospodarsko uničiti Srbijo! Zato je zahtevala, da se ir. albanskega ozemlja ustanovi nova samostojna država Albanija, ki bi Srbiji tudi zanaprej še tapirala izhod na morje. Kakšno moč z ozirom na sve-.ovno trgovino, pomorsko oblast in kolonizacijo je dosegel Milet v starem veku iri Genua v srednjem veku s pomočjo edinega pristanišča! Švica nam je edina čudežna država, ki je ustanovljena na alpskih vrhovih »redi Evrope In ki kupčuje vs!ed marljivega industrijskega delovanja »vojih prebivalcev po nem »vetu, »koravno nima niti najmanjšega obrežnega pasu v »voji oblasti. Vendar pa je z ozirom na razprodajo blaga neprijetno odvisna od £*rin«kih naredb in tarifnih železniških po»tavkov onih držav, ki jo obdajajo.
(Q »edanjem izvanredno boljšem stanju Švice glede tega, sploh ne govorim, ker so to povzročale posledice •vetovne vojne, ki pa se polagoma zopet poravnavajo!) Nasprotno pa je Rusija (seveda ne boljševiški paradiž!?) največji svetovno-zgodovinski vzgled nekdaj popolnoma notranje države, ki p* je vsled svoje pametne politike dosegla polagoma obrežja vseh vladajočih vod, tako, da je vihrala njena zastava od Baltiškega morja do Huanghaja. — {Danes peveda ne več.)
Toda državi kot taki podaja morje tri izmed najboljših in tudi najbolj neogibno potrebnih lastnosti in sicer: neodvisnost, edinost in popolno moč. Morje je nenaseljivo in radi tega je tudi najvarnejša zaščita za državo! — Koliko manj bi bila zasigurana svoboda največje svobodne države, ako (►Združene severoamer. države« ne bi bile dosegle pofeg atlantskega litorala tudi se pacifičnega! Na vseh straneh od morja obdana država kakor Anglija, Japonska in Avstralija se ne da drugače napadati nego točka za točko t. j, edino z brodovjem. Francija je bolj na varnem kakor Nemčija radi prevladovanja obrežnih meja.
Ako smo torej vsa ta dejstva presojali pravilno potem se pač ne smemo čuditi, da obstoja med naio državo in Italijo glede jadranskega vprašanja selo ostra borba; obe državi sta si namreč na jasnem, da je morje velikanskega pomena za narodno gospodarstvo in zategadelj tudi neizogibno
Eotrebno za vsako državo. Ko je se esnela vojna furija po širokem svetu in ko so »e še bojujoči narodi brezupno svijali v nje krvavih oklepih, že takrat a« začenja za našo državo pogubonoana italijanska politika.
L. 1915. se je Italija združila z en-tento pod pogoji, ki tvorijo takozvani »londonski pakt«, ki ga pa naša država nikdar ni priznala; po tem paktu se prepušča Italiji cela Primorska s Trstom in Gorico ter Vipavo in pa sever M Dalmacija. In kaj so Italijani hoteli doseči a tem? Hoteli so naio k ra ljevino popolnoma zasužnjiti v gospo 'darskem oziru a tem, da ji vzamejo vse važnejie luke. Toda tega do danes še niso dosegli. Ničesar drugega niso do-pegli razen tega, da so dobili v svojo pest 600.000 Jugoslovanov, ki jih sedaj trpinčijo a nečloveškimi mukami, IjOt bi s« na ta način maščevali nad nji-*ni radi svojiS raa^čaranj, ki ao jih ftoiiveli po svetovni vojni. Italijani so tumreZ bili prepričani, da bo Trst (kakor seveda tudi druge luke, ki so prišle pod nijbovo oblast) tudi zanaprej osta Ttvetoča luka in »kraljica« aredozem-akega morja in niso mislili, da bodo 'a londonskim paktom podpisali tudi ^smrtno obsodbo nad Trstom t Dokaz nam naj bo dejstvo, da so Italijan-1 letos »nameravali« otvoriti svoj sejem 'J Trst«; v zadnjem bipu pa so se odlo-«11. da ga prelože na maj 1922. l„ ker *° se bali, da bi doživeli popoln fiasko! « to v nekdaj- cvetočem Trstu, ki se ni bal nobene konkurence! Vrllč temu
S Italijani ie zmirom streme za tem,, bi se čim več jugoslovanskih pti-stanišČ in oporišč osvojili in na ta na-' Slo »ubili« gospodarsko neodvisnost ■aie države. Ker Reke vsled odpora eatentnih velesil niso mogli dobiti pod tvojo oblast, se je tam po njihovem prizadevanju ustvarila samostojna (?) državica, ki je le manj sposobna ka-,kot Nemška Avstrija in Id je 2e danes popolnoma vazal Ialij«, In to še ni dovolj I M kratkem bo vrhovni svet * * pretres albansko vpralanje in ob
udarili zadnji in s tem tudi dozdaj najhujši udarec ne samo v gospodarjem ampak tudi v vojaško-strategič-nem oziru! Hočejo pri vrhovnem sve-;u d<Sseči, da se jim odstopi otok Saseno (leži tik pred Valono v Oti antski ožini), s katerim vred bi dobili jadransko morje popolnoma v svojo posest. Obenem bi ta otok tvoril v slučaju vojne takorekoč skakalo italijanskemu vojaštvu napram Jugoslaviji! Italija anie portas! Otok Saseno zategadelj nikdar nc sme priti v italijanske roke in glavna naloga naših zastopnikov ob priliki tevizije albanskih meja naj bo ta, da se na vsak način prepreči ta za našo državo usodepolna revizija albanskega vprašanja. Otok Saseno naj ostane albanski, ker pripada Albaniji po svoji zemljepisni legi in tudi,v el.10-grafičnem oziru; on naj ostane albanski, ker je to v interesu obeh nasprotujočih si držav! Naša držnva mora imeti prost izhod na morje, ker je to neizogib. potrebno za zdrav razvoj na-šega narodnega gospodarstva. Upamo, da bodo ententne velesile natnmno pregledale ves položaj ter ob pravem razumevanju vseh okolnosti uktcmle korake, ki bodo v korist obema diža-vama. Ako se pa vzlic temu priključi otok Saseno Italiji, potom si velesile naj bodo na jasnem, da so ustvarile v jadranskem morju izžarišče nove bodoče vojne, ki pa ne bo morda posledica »diplomatičnih mahinacij«, temveč zgolj življcnska potreba ugoslo-vanskega naroda!
PeSitižne vesti.
Angleško delavstv* proti revolucijskemu nasilju. V Cardifu se je vršil te dni shod strokovnih organizacij v navzočnosti 850 delegatov, ki so zastopali več ktikor 6 milijonov članov. Prvored-nik Pulton je izjavil pri predlogu v volitev generalnega sveta strokovnih organizacij, da so dosedanje metode pomanjkljive in da je treba izvesti nove
metode. V nadaljnem govorit sc le Izrekel proti nasilni revoluciji ter dejal, da je velika večina delavstva za -niroMubni razvoj. Današnja brezposelnost obsoja sedanje odnošaje. Državniki, bankirji in podjetniki naj vedo, da bodo današnje trgovske, gospodarske in socialne razmere odpravljene, da narede prostor drugim, ki bodo temeljile na pravičnosti.
Dnevne vesti.
’+ Na zahtevo likvidacijskega odbora Avsiro-ogrske banke na Dunaju se pozivljejo vsi naši državljani, ki imajo depozite pri Avstro-ogrskl banki na Dunaju, da se prijavijo generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu radi povračila depozitov. Prijave morajo Imeti nastopne podatke: 1. Ime, priimek, stan (točni naslov). 2. Vrsto, serijo, ln število, kakor tudi nominalno vrednost posameznih vrednostnih papirjev. 3. Na kakšni podlagi so bili vloženi d depoziti. Prijave se sprejemajo do 30. septembra 1.1. Ta rok se nikakor ne bo podaljšal. Iz generalne direkcije državnih dolgov, št. 11.672 -od 15. septembra 1921.
+ Italijanski trgovci v Baranji. Italijanski trgovci pokupujejo v Baranji veliko živine za visoko ceno, kat zelo škoduje našemu revnemu ljudstvu, ki ne zmpre tega. Zato je veliki župan v Dardl zaprosil vlado, da zabrani za nekaj časa izvoz. —
4- Veliko novo delniško društvo s trgovino ■z lesom. Znana tvrdka Morlc-Drach bo, kakor javljajo listi, združila svoja šumska podjetja v naši državi v delniško društvo z osnovno glavnico 50 milijonov. Generalni ravnatelj tega društva bo Josip Welss, umlrovljen ravnatelj parne pile v GJurgjenovcu.
+ Razpust trgovske agencije v Ta-niso. Minister trgovine je poslal g. Sve-tislavu Meinerju, ravnatelju trgovske agencije dekret, s katerim razpušča agencijo.
+ Novo Industrijsko podjetje. Na Maksimirski cesti v Zagrebu gradi gosp. Slavko Henč tovarno igrač, luksuznega pohištva in sploh v to stroko spadajočih predmetov. Tovarna bo začela z delom čez mesec dnL
4- Nova manganova in železna ruda pri Bitolju. Neka skupina privatnih rudarskih inženerjev je našla v okolici Bi-tolja velike plasti manganove ln železne rude. Komisija ministrstva za šume ln rude je odšla na kraj, da prouči najdbo.
'	'+ Deficit Poljske. Deficit Izkazan v
proračunu Poljske za prihodnje leto namerava vlada pokriti z izkupičkom zalog nove žetve in s posojilom 50 milijard ki bo krito s produktivno zmožnostjo gozdov v Bjelovtci. Na vsak način se bo izvršila zadnja operacija še le, ko bo rešeno gomješlesko vprašanje. Regulacija valute z novimi jedinicaml bi bila sedaj absolutno brezpredmetna. Namerava se odrediti prisilno posojila
-j-'Izvoz sliv v Češkoslovaško dovoljen. Z ozirom na vesti, da misli Jugoslavija, ki je težko občutila prepoved uvoza sliv v Češkoslovaško, zapreti svoje meje češkoslovaškemu lesu, piše »Tribuna«, da češkoslovaška ni prepovedala uvoza sliv. Odb^r za pospeševan' trgovine se Je zato odločil, da bo v kratkem re.’ll vprašanje uvoza kompota iz -Hv k Jugoslavije. Češkoslovaški konzulat v Zagrebu Je dobil naročilo, da uradno dem en tira vesti o prepovedi.
čekovni promet » meseca av-gu•i.'4 Čekovni promet w *v«custu Izkazuje pri vs** treh zavodih skupno 273.147 vplaV ta Izplačil v svotl do 2,862,2,000.000 kron. Stnajs imovina kon cem meseca ir bilo 49* milijonov kron, Ček. računov Je bilo 6478. V Zagrebu Izkazuje čekovni urad nepričakovano napredovanja. Število manipulacij je naraslo za 8800; vložki la Izplačila xa 354 milijonar kron. Imovina 1« nam tla a 86 milijonov kron. Cenovnih Imetnikov računa ja pristopilo 87. Ta zavod b se-  daj na prvem mestni UnbUMUkJ^m^jU!
— Ivan Hribar — častni meščan Kranja. Občinski odbor v Kranju ie na predlog župana g. Cirila Pirca Imenoval ministra In pokr. namestnika, gosp. Ivana Hrlbarla, v znak hvaležnosti In spoštovanla ter priznanja nlegovlh veliki zaslug za nai narod za častnega občana mesta Kranja.
— Malo odgovora »Jutru*. V včerajšnjem »Jutru* se zopet prav zvito perelo naši mladini, hoteč celo umazano atero župana g. Peska zavleči na osebno polle. Pri tem Jih bode osohito v oko članek, ki ga ic spisal v »Slovencu« dr. A. Serko. Boli jih menda zato Je tembolj, ker so v sodbi psihiatra našli lastno obsodbo. Nadalje se za-Ictujejo z vso vehemenco v g. Bračuna ln Stefanoviča, namlgavajoč, da se bo 24. t. m. v Ptuju Izkazala pred sodiščem krivda g. Peska. H koncu pravi: Tedaj se bodo vsi — kl nastopalo kot Peskov! branitelji — potrkali na prsa In z nami vred potožili: Sl taculssesl — Rad! verjamemo, da bodo po razpravi »Jutrovcl« trkali na prša in mrmrali: Sl taculssesl, a takrat bo zanj« prepozno! Misliti bi bilo treba prele na posledice blebetavostl In obrekovanjal
— Okrožnica. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani namerava po naročilu ministrstva za narodno zdravle prirejati v Ljubljani In večjih krajih Slovenije, v prvi vrsti za delavske sloje v svrho zdravstvenega pouka i. -predstave, združene s kratkimi ustmc-i |D 1 jasnili 2dravnlkov-strokovnjakov.	filmi so vzeti lz poglavij o tuberkiriu/i, spolnih bolezni!; u> gavlcl itd. V torek, dne 20. septembra 1921 ob pol 2. url popoldne se vrši v tukajšnjem kino-gledallšču poskusna predstava Izključno le za ljubljanske zdravnike, kl sl bodo dosedai došle filme ogledali In stavili lahko zdravstvenemu odseku primerne nasvete slede sestave podrobnega vsporeda nadaljnjih ljudskih predstav.
— ZdravnlSkl nadaljevalno-lzoibraleval-ni khrzl od 26. septembra do 8. oktobra 1921 se vrše na dunajski medicinski fakalteti nadaljevalni kurzi lz notranje medicine in njej sorodnih panog. Udeleženci Iz Jugoslavije imajo vplačati vpisnino 500 K, predavatelji pa so se odrekli vsakemu honorarju. Prijave In želje glede stanovanja Je nasloviti na uredništvo' »Wlener medlzlnlsche Woh-henschrlff« WIen IX., Porzellangasse 22. Interesentom je program predavanja na razpolago pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani.
— Nov list. V Beogradu Je lzSla prva številka novega političnega dnevnika »Nova Štampa«. Urednik le Nikola Petrovič. V uvodnem članku navala list, da se njegov' program' more povedati v treh besegah: zaščita naroda In državno edlnstvo.
— Prepovedani madžarski koledarji. Minister za notranle stvari je s sklepom od 14. L m. prepovedal uvoz vseh madžarskih narodnih koledarjev za leto 1922, ker so v njih objavljeni članki, ki so pisani proti Interesom naše države.
Društvo bančnega uradnlštva Slovenile v 'Ljubljani vabi vse bančno aradnlStvo brez razlike na zborovanje, katero se vrši v torek, dne 20. t m. ob 20. url zvečer v veliki dvorani Mestnega dohia v Ljubljani. Dnevni red: Pokojninsko zavarovanje. Ker Je to vprašanje Izredne važnosti za slehernega, prosimo polnoštevilne udeležbe. Tovariši na plani
Uubllana.
=■» Sprejem pri gosp. pokrajinskemu namestniku. Danes, 19. t. m. se vrši ob 19. uri v veliki dvorani vladne palače sprejem, h kateremu so vablienl vsi, kl se spominjajo jubileja gosp. pokrajinskega namestnika.
= Zaprisega rez. častnikov. Včcrai do-
Sldne ob 11. se je izvršila na dvorišču vo-inlce kralla Aleksandra slavnostna zaprisega rezervnih častnikov, katerih se Je zbralo okrog 500. Svečeniki raznih verolz-povedani so Imeli pred prisego kratek nagovor, h koncu pa Je nagovoril navzoče general Doklč, spominjajoč rezervne častnike na dolžnost stopltt pod orožje, kadar Jih kliče domovina.
Društvo zasebnega uradnlštva v Llub-Ijanl sklicu)« v pondellek 19. t. m. ob 8. uri 8. url zvečer v veliki dvorani Mestnega doma shod vseh organiziranih ln neorganiziranih zasebnih nameščencev v zadevi pokojninskega zavarovanja In delavtkt zbornice. Vse tovariše ln tovarišice poživljamo, da se shoda vsled Jake važnega dnevnega reda zanesljivo udeleže.
-« Bratstvo. Danes ob 8. url zvečer zopet redna seja centralnega odbora »Bratstva«. Pridite vsi In točno!
>• 3. lavni literarni večer bo v sredo 21. t m. ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. na katerem bo nastopil pesnik PodbevSek s svojim govorom »Nihanje čudodelne ure*. Vladimir Premru pa bo recitiral lz svoje pesniške zbirke: »Grbavec » sekiro« sledeče 'odlomke: 1. Tetovirani obraz. 2. Ranlenl krmar. 3. V bengalično razsvetljenem parku. 4. Na bazaltnem tlaku. 5. V Črnem kamnolomu. 6. Stroj. 7. Zrtve-nlk ob slapu, kl koplje grob llvlm. 8. V grobnici, katere stene so zidane Iz posušenih, obeljenih človeških kosti. 9. Vihrajoča krila črnih zastorov. 10. Bajka o kristalni čaši. 11. Grbavec s sekiro na obzorju, sestavljenem Iz borečih se oblakov. 12. Letalec med plimo In oseko. 13. Mučenik Iz galeje. 14. Sanjač v skalovju. Pesnik Premru Je danes Se neznan pesnik, na pričujočem literarnem večeru pa bo mahoma, stopil v vrsto- naših najboljših pesnikov, ker Je pri njemu miselna Unija Izredno visok« razvita. Cene so sedežem: 12 T, stojiščem 8 K. Vstopnice se bodo dobivale pol nre pred pričetkom pri večerni blagaJnL
■» Rokoborbe v cirkusu »Slavila*. Peti večer rokoborbe na le očarat Nastopni so
s ssfts ya o.snroS
Jer J era in pa Izbornim tehnikom, srednje teiidm a flsKno silno jakim bornem Slblr-— »Oromovom«. Bo) naa Je očaral m vt-
ke slučale — kl so se vedno zopet razvili v nadalinl še ljutelši boj. Borba je ostala po 20 minutah neodločena. Z nestrpnostjo je pričakovalo občinstvo tretji par. — Izbojevati se Je Imela končna borba med zamorcem Sauerlem ln ruskim kolosom Botratlro-vom ln to brez ozira na čas. Pričakovali smo dolg in hud boi. Toda že v prvi pol minuti se ie posrečil zamorcu prntlprljem, kateremu le podleeel Bogatlrov. -Udeležba je bila silna — občinstvo je zasledovalo borbe z živrmo pozornostjo.
Maribor.
Pevski zbor Glasbene Matice Je pričel z rednimi vajami. Svoj pristop |e prijavilo skupno 98 pevcev, sprejemalo pa se še na-daljni člani. V odbor pevskega zbora so izvoljeni med drugimi za predsednika posta-Jenačelnlk Stetln. za koncertnega vodjo pa sodni svetnik Oskar Dev.
Včeraj ob I. url zjutraj Je zapazil neki stražnik na oglu Slovenske In Strossmayer-Jeve ulice v približni višini 1 m čez cesto napeto žico. K sreči Je bilo mogoče žico v iuninem svitu opaziti, da se Je pravočasno preprečila kaka nesreča. Storilce zksledule policija.
V skladišče stavbenega podjetnika And. Balcerja v Obiličevl ulici so včeraj ponoči priplezali tatovi ln odnesli Iz pisarne de?nl plašč, moško kolo ln še razne druge predmete.
Celie.
Draginja življenjskim poinebšlinam raste skokoma tudi pri nas v Celju. Svinjska mast stane že 72 K kg In tako rasto cene tudi vsem drugim življenjskim potrebščinam. Cene so se dvignil tudi kurjavi. Drva In premog Imata vsak dan druge cene. Kakor vse kaže, se nam obetalo res zlati časi vsled brezglavostl vladnih mfegotcev v Beogradu, ki se Imajo čas brigati za vse drugo, samo ne za dobrobit prebivalstva na vsem bogate Jugoslavije.
* Grozdje so kradli v Rakuševem vinogradu 19 letni Anton ln 13 letni Milan Ska-lovnlk, 14 letna Marija Pokelšek ter še par drugih Iz Gaberja. Ukradli so grozdja okrog 40 kg. Policija Je vse aretirala.
Vlom in tatvina. Te dni Je bilo vlomljeno v stanovanje M. Kren za Kresilo št 1. Vlomilec Je pokradel perila in obleke za okrog 6000 kron. Osumljena vloma Je bila v Isti hiši stanujoča brezposelna slutnja Ivana KettenTiammer ln od policije a Hrana. Tatvino Je počasi priznala. Blaga s« dobili pri njej še za 2000 K, drugo pa ie že razprodala.
Ptuj.
Tatvina monštrance in keliha. V noči od 14. na 15. t m. Je bilo ukradeno iz ta-bernakelja stolne cerkve monštranca In kelih v vrednosti nad 100.000 K. Monštranca Je bila kupljena leta 1742 in Je bila Iz samega zlata — tupatam malo Iz srebra; že takrat Je bila kupljena za 1000 gld. Kelih le bil pozneje kupljen, tudi lz samega zlata. Tat se Je pustil bržkone 14. zvečer v cerkev zakleniti, ostal čez noč v cerkvi In ponoči, ko Je Imel časa dovoli s kakim ponarejenim ključem odpri tabernakelj In ga po Izvršeni tatvini zopet zaprl. Hostije, ,kl so bile v kelihu, le vrgel v kot, tako da se na prvi pogled ni moglo opaziti tatvine. Zjutraj, ko Je mež-nar odprl cerkev, Je neopaženo Izginil. Tatvino le opazil mašnlk šele, ko Je hotel pred mašo obhajati vernike. O tatovih nl dosedaj nobenega sledu.
Različni potniki se zoperstavljajo policijskim organom, ker zahtevajo |l legitimacije, da se ugotovi nllhova Identiteta. S tem početjem Imajo pozneje samo sitnosti pred sodiščem. Tozadevni nalog si niso policisti sami zamislili, samo, da šikanirajo lludl, temveč so ga dobili od višje oblasti In oni ga morajo samo Izvršiti. Zatorej. vsak, kl potuje, nal sl tozadevno Izkaznico pravočasno preskrbi pri občini. Ce Ima kdo že kako legitimacijo, s katero Je Izkazana Njegova Identiteta, takim ni potreba še posebne Izkaznice, kakor to tolmačijo v Ptuju.
'sr;rr,o 7 l!r, k»iere Je seveds dal roparju, ijosjevial v T*sl. Je u.uuanil dogodek policiji.
Oj, ta kokain! Anton Kraše-. Ič, 36 letni delavec v Trstu je večkrat cul svoji soto-variše delavce, kako hvalijo kokain. Radoveden, da-JI res tako piijetno ddujs rw c'o-veka. sc ga Je poslužll, toda iev:f je drato plačal svojo poskušnjo. Po raužliiu tega -strupa se mu Jc omračil um in morali so ga odpeljati v blaznico.
Zblaznela le giuhor.ema Gabrijela BI nes, stanujoča na Corso Oa: ibaldl Št. 27 v Trstu. V razburjenosti je zgrabila težko In ostro sekiro in zamahnila z njo na h«tno<* soproga. Ta pa se Je pravočasno umak.ifl In opazivš! zmedeno stanlo svoje soproge, jo Je sku?.al previdno razorožiti, kar se mu je po velikem trudu končno posrečilo. Nato je začel klicati na pomoč ln prihiteli sosedje so teleioničnlm potom poklicali zdravnika. Na lice mesta došll zdravnik Je ugotovB hipno blaznost, nakar so nesrečnico oape* Dali v blaznico.____________________—
Koroške.
Blato pri Pliberku. V Zgornji vasi
(Blato) je nastal strašen požar, kl H upepelil celo vas. Pogorelo je pri Skja-su (Kostanjevec Jožef), pri Rešu (Razinger Jurij), pri Černiču (Cernlc Miha). 'Kerbicu (Hudi Fridr.), pri Rakebu (Ra-keb Franc), pri JCovefcu (Kužnik Urban), pri Brezniku (Fledi Janez), pri Sriencu (Srienc Marija) in pri Prenarju (MUaS Alojzij). Prizadeti so sami Slovenci, popolnoma obupani, brez strehe, bre* obleke in sploh vsakega živeža. Nem-čurska podivjanost sega tako daleč, da uboge siromake celo zasmehujejo in jim nesrečo privoščijo — saj so CuŠl! Nemška Pliberška požarna bramba je gaslh. edinole pri velenemcu Metnltzu, za druge hiše se sploh ni brigala. Ko so biU Pliberčani na ogenj opozorjeni, so zaklicali »Brennt ja nur bel den Cušen!« Zgorelo je tudi nekaj živine in nekateri ljudje so se močno opekli. Ko so naprosili dr. Hcrbsta v Pliberku, da pride na pomoč, Je Izjavil, da nima časa. Tako se nasprotniki maščujejo nad zavednimi Blačani, ki so še pred kratkim pri občinskih volitvah pokazali svojo neoma-janost. Kaj ko bi jim tudi mi priskočili na pomoč?
Pliberk. Poboji. Na letnem sejmo 4. t. m. so bili brez povoda napadeni in pretepeni Likeb Franc p. d. Likeb v Dobu, Hartman Matevž p. d. Hartman v Libučah In njegov, sosed p. <L Hrast l* Libuč. Nemčurska druhal je drla za njimi po trgu pred gostilno Narodni Dom, kjer so našli zavetje, kajti vrata vendar niso mogli vreči iz tečajev. To je dalo povod, da Je dal gerent Kraut takoj gostilno zapreti. Sele drugi dan Je bila na intervencijo poslanca g. Krajgerja zopet otvorjena, ko je sejm takorekoč že minil in je imel gostilničar radi tega velikansko škodo. »Freie Stimmen« bodo seveda zopet vse utajile ali pa trdile, da so Slovenci vse to napravili.
Sinča vas. 21. avgusta sta v gostilni pri Mohoriču v Rikarje vasi zagrabila študenta Ignacija Oraša iz St Vida v Podjuni, nemčurja Josip Pekez na Hof-cah in Aridrej Kumer na Veselah ter ga začela tolči po glavi, suvad v rebra ta brcati z nogami. Vsled poškodb Je moral Oraš k zdravniku. Imenovani je Ml že drugič brez povoda telesno napaden. Smo radovedni, bo li sedaj posegla oblast vmes in našla krivca.
Sokolstvo.
Vpisovanje Sokolske dece k telovadbi bo v torek, dne 20. t. m. v telovadnici Ljubljanskega Sokota v Narodnem domn. V ta odedelek se bo sprejelo deco v starosti od 6. do 14. leta. Telovadba se bo vrSIla vsak torek In petek od 5. do pol 7. ure t vete.
Pokrajina.
Trbovlje. »Jugoslavlla« št 211 od 6. septembra t I. le priobčila članek, v katerem nekdo krltlkufe slavje o priliki blago-slovljenja zastave tukajšnje rudniške požarne brambe. Dopisnik srdito napada obltelj rudniškega ravnatelja g. Pauerja In gospoda Supana mlajšega In starejšega. Nismo poklicani, da imenovane gospode branimo, kor sl bodo ti, ako se Jim bode zdelo potrebno, sami znali poiskati zadoščenia In bi se tudi v to stvar ne vmešavali, ako bi dopisnik v celem zadnjem delu dopisa ne govoril o slabem gmotnem položaju poduradnlštva. vsled česar izgleda, kaokr da bi se poduradnlštvo v borbi za zboljšanje svojega gmotnega položaja posluževalo takih nerednih osebnih napadov. Vsled tega Izjavljamo, da ni pod-plssno društvo s dotlčnlm člankom v nlkx'*J zvezi.	- v
Prlmorle.
Ponarejeni bankovcL Tržaška polletja Je prišla na sled par ponarejenim 1000 lirskim bankovcem. Bale Jih rrecejšnje število kroži po mestu In okolici.
Ukradena Ustnica. V pondeljek 12. t m. je Dominik Cavalierl, trgovec s sadlem In lastnik skladišča v ulici Machiavelli št 1 v Trstu, naznanil policiji, da mu le nekdo ukradel iz Jopiča, kl *e visel v skladišču, Ustnico.s 4700 lirami. Pozneje )• bil -.rotiran kot osumljenec Cavallerljax uslužbenec 21 letni Ouerrlno Pellltzom.
•Denar aU iMjenjel* Šestdesetletni ojdJar Anton Ribarič lz Istre Je pripeljal v Trst voz oglja. V Kolonjl pri Trstu pa Je skočil lz zasede lopov, nastavil Ribariču na prsa revolver in zakričM: »Denar ali " “ U Preplašeni moi le imel eri sebi
Šport In turistlka.
Prvenstvena tekma »Sparta• : •Ilirija*.. Včeraj popoldne se Je vršila ua proštom »Ilirije« prvenstvena tekma med prvakom Slovenije »Ulrila« ln ljubljanskim S. K. »Sparta«, ki se Je končata z rezultatom 5 : 3 v korist »Illrlle«. V prvi polovici ie bilo razmerje 1 : 2 v korist »Sparte«. Ker pa Je nato ponesrečil centerfor »Sparte« f. Učak (n moral od Igre odstopiti, Je »Sparta« drugo polovico Igre morala Igrati brez njega In Je bil končni rezultat za njo neugoden.
Drobiž.
* Proti Izpadanju las. Razni ljudjo, ki so imeli to smolo, da so jim zaMi zgodaj Izpadati lasje, so poskušali dostikrat vsa 'mogoča sredstva, da bi jim lasje zopet začeli rasti. Ves trud pa J« bil večinoma brezuspešen. Sedaj se le baje nekemu francoskemu zdravniku posrečilo, da je Iznašel uspešno sredstvo proti Izpadanju las. Prvi poizkus Je napravil na živalih, kl se mu je še dosti dobro posrečil. Nato je s svojo metodo poskusil pri ljudeh ln Je dosegel čudovite uspehe. Način njegovega zdravljenja Je v glavnem nizka zračna temperatura. Splošno se opaža, da ljudje, kl ži^e na severu in drugih hladnih krajih imajo jako bujno rast las. Sam Shadc-leton, kl je živel mnogo let v Antartiku Ima Izredno lepe lase. Pa tudi njegpvi konji, s katerimi je imel opraviti v sredini ledenih krajev, so dobili mnogn daljšo In gostejšo dlako. Iz tega sledi, da je za rast las najbolire sredstvo — mraz. Kdor torej hoče imeti lepe bujne lase, naj drži nekaj dni redno po pa-ur glavo v posodi obloženi z ledom in kmala mu bodo zrasli divnl »Absalono-vl« lasje. Seveda mora paziti, da tnu pri tem ne zmrznejo — možgani. .
JANČIGAJ & GAG UL
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8
POZORI Prodajamo od te naprej doktor zaloga tiaja po konkurenčni tani:	POZOR
moške čevlje, prima teleč|e usnje po K 400'— moške čevlje, prima bos uanje po K 450-—.
Stran 4.
JUGOSLAVIJA* 19 septembra 1921.
šfev. 224.
Michžl Zevaco:'
»NOSTRADAMUS."
,»MarI menite,« je povzela ona, vsa žareča od strašne, tragiške lepote, »mari menite, da nisem utfenila muke vaših dni, Rroze vaših noči? Mislite li, da niti moje ljubeče oči ne vidijo toga, kar je skrito vsemu svetu? Henri, Henri, dajte, da vas tolažim! Jaz'edina lehko uspavam na svojih ljubečih prsih ^rozo, ki jo moram nositi z vami vred!,..«
»Da, da! Prav imaš!« jc zajecljal Henri II., blazneč od straha in po-željenja. »Ljubim te!«
V dnu svoje duše je Katarina zavrisnila, kakor je nemara vriskala Dalila. ko je bremotila Samsonovo moč. Še hip, in ležala je v Henrije-vem naročju. Njiju .ustnice so se strnile ... Od Katarininih ustn so romale ustnice Henrija II. k njenim krasnim črnim očem, ki so tonile v koprnenju. Od oči so se spustile na čisto marmorno čelo, ki ga je že preprezal rožnati pajčolan sramu... In že so se hotele vsesati... ko je Henrik zdajci vztrepetal in odskočil! Pristo-
pil jc spet In se spet umeknil... In pristopil iznova... Strašna radovednost mu j* pačila obraz. Osupla in preplašena je ulcdala Kaurina to iz-premembo, ki je ni vedela razložiti.
»Gospa,« je zamrmral kralj z nerazumljivo grozo, »kaj pomeni mrtvaška lisa na vašem čelu? ...
»Lisa? ... K., mojem čelu? ...« je jeknila Katarina, čuteč, kako se podirajo lepe sanje teh nekaj minut.
»Lisa, da... Madež ,r bi se bil prst odtisnil na vašem Čelul...«
Rahel 'icpct jc ' -f -*ctel Katarino. Človek bi bil rekel ' '" ni nič posebnega. In vendar je odmevala v njeni duši vsa groza kraljevega vzklika. Odtis prsta!... Čigave,' prsta?
.., Cigaveiga. ako ne Prancevegal Umorjenčev duh je bil položil prst na njeno čelo!____
Zemlja se ji je zibala pod nogami. T,:r!ic temu cc je i: ’:ušala z nad^love škim naporom okleniti bcžeči'i sanj.
»Blaznost!« je zamrmrala z junaškim usmevom. »Henri, moj dragi Henri, ako je res lisa na mojem čelu — dajte, izbrišite jo s svojim poljubom!«
Henri je pristopil. Z vso odkritosrčnostjo požehenja, ki se še ni bilo poleglo v njem, je približal ustnice ženinemu čelu. A tudi topot jo je zdaj-, ci pehnil od sebe in zahropel:
»Ne morem!... Ne morem!...«
»Zakaj ne? Zakaj?« je zavpila ona.
»Zato, madame, ker dišite po smrti!...«
Katarina de Medicis se je zg tr dila, kakor bi jo bila udarila strela, in padla vznak po preprogi, dočim je kralj pobegnil iz te šobe, kjer sc mu je zdelo, da veje mrtvaški duh iz vsega pohištva in iz kraljice same...
Ko jo je spravila preplašena skrb strežnic k zavesti, se je Katarina pogledala v zrcalu; toda pi i vsej pozornosti ni mogla najti lise, ki jo je videl kralj. Rekla ni ničesar, saj ni poznala na vsem svetu žive duše, ki bi ji bila smela zaupati tako strašno skrivnost. Ko pa je napočil trenutek, da se pokaže dvorni družbi, je. Katarina Izbrala iz šopka namakajočega se v dragoceni vazi Benvenuta Cellinija, krvavordečo rožo ter jo pripela na svoje prsi, t;ekoč:
»Ako dišim po smrti, je čisto prav, da jo nosim s seboj!«
II.
Slika kraljevskega dvora.
V dvorani, katero je bil Pierro Lescot po renesansnem vkusu pre-obložil s kiparskimi deli in kjer so občudovali četvorko marmornih ka-rltaid, ki jih je bil pravkar dovršil sloveči Goujon, je vrvela sijajna množica. Svileni jopiči, baršunasti plašči, demanti, biseri, bareti s perjanicami,, zlati ročniki mečev, posejani z dragulji, živahne barve kostumov v svoji skladni pestroti, blesk ženskih oblek, razpos-/:na veselost, svoboda namigljajev, r,riučenpst kretenj, razkošni okvir tega zbora — vse to je nudilo čarno sliko, ki je bila možna pač le na francoskem dvoru.
Tisti večer je šla iz rok v roke medalja, katero je bil dal kralj ko a.i v čast vojvodhie Valcr-inoiške; mnogo jih je iz laskavosti nosilo to medaljo na prsih, nekateri tudi na mečevem držaju. Kazala je Dianino sliko z napisom »Diana, p;-~ ~!avna vojvodinja Valentlnolška« v latinskem jeziku.
Nedaleč od naslaniaua, l_:i ?e čakal Henrija II., jo stala sku>':"^ mladih' mel, oblečenih z rafiniranim gizda-linstvom. Govorili so gLsno in se grohotali na vsa usta.
»Daj, Biron,« jc r'1":! edon izmed njih, »povej mi, kaj pomeni ta »pre-* slavna« na medalji?«
»Kaj me vprašuje*, c!-. i-Tavan-nes,« je odgovoril vprašanec, »ko veš, da ne znam grško'«
»To vendar ni grško,« je dejal mladi La Tremoille, »latinsko je!«
»Latinsko? Ej, hudiča! Nu, evo bourdeilskega župnika, gospoda de Brantoma, ki nam lehko razreši uganko.«
Mladi župnik, ki so mu veljale te besede, menda ni dobro slišal, menda ni dobro slišal.
»Hej, Brantome!« ga Je poklical Biron. »Mari spiš?«
»Ne, gospoda,« je odgovoril Brantome. »gledam...«
»Ženske gleda, navihanec I« se Jfc zasmejal Tavannes.
»Gotovo občuduje Y-\ :ino letečo četo!« je dodal Biron.
(Dalje prih.)
Najnižje cenel
Najnižje cene!
VULKAN
tvornica gumijevih izdelkov v Kranju
Hi 1 ^ m	»C?	g »w	j"! | ^ r? * »i j i?11r4
izdeluje prvovrstne podpetnike.			
Čisto domače podjetje!
Damski modni afelije
Zdenka Rodič
Gradišče 81 BI.
Dospela z najnovejšimi pariškimi in dunajskimi modeli.
Vhod
iz ulice tik za dramskim gledališčem.
IVAN ZAKOTNIK,
mestni tesarski mojster Telefon 370 LJUBLJANA Dunajska c. 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna ' tla, ledenice, paviljoni, verande, 'lesene ograje itd.
Sraio !nnib ust«, im in mio«. Parna žaga. Tovarn Mija.
Potnika papirne stroke
sprejme za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo takoj veletrgovina papirja. Ozira se samo na prvovrstne moči. Ponudbe pod „stalna služba" na anončno družbo
A LOMA COMPANY, družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.
Stiski miki,
lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110’—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike.
Vse šolske potrebšine.
Cigaretni papir,
Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen in krep papir. Venci šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družinske in Blaznikove Razpošilja po nizkih cenah.
Uran - Papirnica
Ljubljana, Mestni trg 11.
Imam na drobno v zalogi večjo množino
prešitih odel,
(kovtre) od* 450-600 K.
KARL PRELOG,
Ljubljana, Stari trg št. 12.
Inž. Dr. Miroslav
oblastveno poverjeni stavbni inienlr UUBUAT1A
Hllieijeea ulica ilevllka 5.
Specijel. stavbeno podjetje za betonske, felezobeton-ske in vodne zgradbo,
Izraba vodnih sil.
Večja množina odpadkov
belega papirja
- se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista*
Ministrstvo financ Krallevln« Srbov, Hrvatov In Slovencev
71. državno investicijsko posojilo 1.19Z1 v iznosu Din. 500,100.000.
POZIV NA VPIS.
Minister financ Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustave pozivlje na vpis
7°|o državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. SdO.QDQ.DQO.
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobrobitja kakor: popravilo, izvršitev in razširjanje želez« niškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000), 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne mere konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je Zavarovano z hipoteko, a potrebna svata za anuitet (obresti in amotrizacijo) stavila se bo vsako leto v	budget	(državni	proračun),	za	pokritje	pa	bodo
služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borza!).
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljivati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih.
Obveznice	se	morejo lombardirati	pri Narodni banki	Kraljevine Srbov, Hrvatov	in	Slovencev	ter	njenih	podružnicah	po	zakonitih
predpisih.	*	■
Obveznice	in	kuponi	tega posojila	so prosti vsakega	sedanjega in bodočega	davka	in	doklade,	kakor	državnih	tako	tudi	ostalih
(oblastnih, okrožnih	šreznih in	občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.	*
Spis se bo vršil od 1. do 30. septembra 19Z1.	.
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi	pogoji	(za vsakih	T00	Din.	obveznice	Din.	100
gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo
skupni porabi istega.
Beograd, meseca julija 1921.	Minister	financ:
Dr. Kosta Kumanudl, l. r.
Odgovorni urednik: Dominik Čebin,
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
iTUka	tiakgrnA«	x	UuMiauL