Slovenska šolska Matica v Ljubljani. Začasni odbor Slov. šolske Matice v Ljubljani razpošilja ravnokar sledeči oklic. Sklicuje se na ta oklic, ne moremo zadosti krepko povdarjati preveliko važnost Slov. šolske Matice in smo prepričani, da si ne bode noben slovenski učitelj, ki mu je kaj za napredek slovenskega šolstva in za lastni napredek, premišljal, je-li pristopiti društvu ali ne. Tovariši! pokažirao, da nam je napredek naše šole črez vse. Oklic slove tako-le: P. i_. Kakor so časniki poročali, se je zbralo 28. grudna 1.1. lepo število profesorjev srednjih in učiteljev ljudskih šol in so pretresovali pravila »Slovenske šolske Matice v Ljubljani", ki jo nameravajo ustanoviti. V omenjenem zborovanju sklenjena pravila so se predložila deželni vladi v Ljubljani, da bi jih vzela na znanje. Nato je magistrat deželnega stolnega raesta v Ljubljani z dopisom z dne 24. mal. srpana t. 1., štev. 24.170 začasni odbor obvestil, da je c. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko v Ljubljani z razpisom z dne 20. raalega srpana t. 1., štev. 3059/pr. naznanilo, da ustanovitve društva: ,,Slovenska šolska Matica** s sedežem v Ljubljani, na podlagi predloženih društvenih pravil v smislu društvenega zakona z dne 15. listopada 1867. leta, drž. zak. štev. 134, ne zabranjuje, in da se bode zaprošeno potrdilo pravnega obstanka društva šele po izvršenem konstitovanju istega na njegovo, na c. kr. deželno predsedstvo naslovljeno prošnjo izdalo. Po § 22 društvenih pravil se bode društvo konstituiralo pri prvem občnem zboru, ki se bode sklical ob božičnih počitnicah t. 1., tako da bode prvo društveno leto navadno leto 1901. Pri občnem zborovanju iraajo vsi društveniki aktivno in pasivno volilno pravico. Tedaj je prva dolžnost začasnega odbora, nabirati društvenike, da se more sklicati prvi občni zbor. Zategadelj se obrača začasni odbor do vseh učiteljskih društev, do učiteljstva srednjih šol in učiteljišč, ter ljudskih šol, do krajnih šolskih svetov, do različnih denarnih zavodov in zasebnikov, sploh do vseh krogov in poedincev, ki jim je mar prospeh slovenskega šolstva, prve in najvažnejše podlage narodnega blagostanja in narodne oraike, z nujno prošnjo, da bi pristopili društvu in pospeševali na vsaki mogoči način njega prospevanje. Cirn več društvenikov, tem več smerao od društva pričakovati in zahtevati. Osobito zahteva stanovska čast, in pričakujemo zanesljivo, da ne bode nedostajalo imena nobenega slovenskega učitelja v listini društvenikov Slovenske šolske Matice. Začasni odbor je sraatral za svojo dolžnost, sestaviti že zanaprej na podlagi § 2. društvenih pravil načrt društvenerau delovanju, ki ga hoče predlagati prverau občnerau zboru v odobrenje. Po tem načrtu se bodo priredila kar prvo leto pedagogična predavanja v različnih središčih slovenskih pokrajin. Glavna naloga društvenega odbora pa bode pospeševanje pedagogične književnosti. V ta naraen stopi v zvezo že sedaj s priznanimi pedagogičnimi pisatelji in jih pridobiva ter jih je deloma že pridobil k sodelovanju. Pedagogičnemu letopisu, ki ga ima društvo vsako leto izdati, se je določila ta-le razvrstitev: I. Najnovejše pedagoško slovstvo s posebnim ozirom na slovensko in slovansko sploh in sicer: a) zgodovina pedagogike, občna pedagogika in pomožne vede; b) verouk; c) slovenski jezikovni pouk; č) nemški pouk kot drugi deželni jezik; d) francoski, angleški in talijanski jezik; e) latinščina in grščina; /') knjižnica za rnladino; g) matematika in računstvo; h) prirodopis; i) prirodoslovje; k) zemljepis; T) zgodovina; m) nazorni nauk; n) petje; o) telovadba; p) risanje; r) stavbni načrti za ljudske šole. II. Razprave o imenitnejših dnevnih vprašanjih pedagoških. III. Statistika in zgodovina slovenskih šol. IV. Terae in teze konferenčnih in drugih referatov. Na ta način nam bode podajal natančno sliko slovenskega šolstva, kako se je razvijalo in razvilo preteklo leto in bode obenem učitelju kažipot pri njegovern nadaljnem izobraževanju, svetujoč rau, kaj naj vzame v roke, če se hoče o katerern novejšem pedagoškem vprašanju natančneje poučiti. Nadalje hoče odbor skrbeti, da se spiše in sčasoma izdaje Bdidaktika", obsegajoča ^občno ukoslovje" in ,specialno metodiko" vseh uonih predmetov. Silno potrebna nam je knjiga realij. Vsak učitelj ve iz lastne izkušnje, koliko težave iraa, kadar se pripravlja za realni pouk, ko raora izvečjega segati po neslovenskih knjigah, ki se na naše razmere ozirajo le toliko, kolikor se ne strinjajo s tujirai. Tudi za didaktiko in za knjigo realij se nadejarao pridobiti priznanih pisateljev. Nič manj ne potrebujemo koraentara k čitankara. Koliko truda in časa mora vsaki dan ueitelj žrtvovati, ko se pripravlja na obravnavanje beril in na zadnje rau k terau nedostaje pripomočkov. Kdor hoče po sedanjem stanu raetodike izkodščati etične, estetične in jezikovne zaklade, ki tiče v dobrih berilih, ne shaja brez temeljitega komentara, to ve vsakdo, ki je izdelaval dovršene učne slike za obravnavanje beril. Pri vsera tem si pameten učitelj lahko varuje svojo samostalnost. Izdavanje takšnih komentarov spada torej v prvi vrsti v načrt nSlov. šolske Matice". ,,Slovenska šolska Matica" hoče skrbeti, da dobimo občno pedagogiko (pedagoško dušeslovje, logiko, vzgojeslovje itd.), da začnemo zbirati snov za slovensko zgodovino pedagogike, da se nam oceni pedagoško delovanje naših domacih pedagoških pisateljev (Slomšek, Rudraaš, Močnik i. dr.) itd. Načrt je obširen, dela obilo in delavci se bodo našli. Od slovenskega učiteljstva in od gmotne podpore je odvisno, kako borao napredovali. Da se raore sklicati prvi občni zbor in da raore odbor občnerau zboru predlagati proračun za prvo triletje, je potrebno, da prej ko prej ve, koliko društvenikov sme pričakovati. Zatorej stem-le vabi pristopu in prosi, da se s prijavom pristopa obenem pošlje letnina za leto 1901 (4 K) pod naslovora: Gospod Andrej Senekovič, c. kr. ravnatelj v Ljubljani. Zaeasni odbor «S1ot. šolske Matice".