Št. 310 V Ljubljani, nedelja dne 8. januarja 1911 Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dari — tudi ob nedeljah i praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno KI —, z dostavljanjem na dom K 1 *20; s poJto celoletno K 18'—, polletno K 9—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. ! Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem g:‘r ; oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. Telefon številka 118. s Delavstvo in ljubljanske občinske volitve. V Ljubljani imamo občinske volitve pred durmi. Klerikalci se na vso moč prizadevajo, da bi dobili na svojo stran tudi delavstvo. Klerikalci niso nikdar bili prijatelji delavstva, če so započeli med slovenskim delavstvom nekako krščan-sko-socijalno gibanje, niso imeli pri tem prizadevanju namena delavstvu koristiti, marveč so si hoteli na ta način le delavstvo organizirati za svoje klerikalne strankarske namene. Nočemo se spuščati, da bi tu navajali vse korake, ki so jih klerikalci pri nas in drugod poduzeli zoper delavstvo, opozarjamo le na skrajno krivično volilno reformo za ljubljanski občinski svet, po kateri bo peščica ljubljanskih Nemcev dobila v bodočem občinskem svetu veliko večje zastopstvo, kakor pa ogromno število slovenskega delavstva. V tretjem razredu so 2000 delavcem pridejali 7 tisoč drugih volilcev tako, da se delavstvo v velikem številu kar poizgubl. Dočim zahteva od klerikalcev sestavljeni volilni red za druge ljubljanske prebivalce le eno ali dveletno prebivanje v Ljubljani, mora delavec prebivati v Ljubljani tri leta, ako hoče imeti v Ljubljani volilno pravico. Že iz teh dveh dejstev samih je razvidno, da so kmetski klerikalni poslanci v deželnem zboru sklenili tako volilno reformo za Ljubljano, ki prija okoliškim kmetom in okoliškim branjevkam, ki pa je obrnjena najbolj proti delavstvu. Klerikalci so z novo volilno reformo za Ljubljano doprinesli dokaz, da sovražijo delavstvo, da ga zaničujejo in da smatrajo delavce za manj ' vredne ljudi, kot vse ostale ljubljanske prebivalce in za veliko manj vredne kot okoliške kmete, katerim so z novim volilnim redom dali dvojno volilno pravico, Z ozirom na to dejstvo je bilo vsekako zelo zanimivo izvedeti, kakšno stališče bo zavzela jugoslovanska soci-jalna demokracija napram bodočim volitvam v ljubljanski občinski svet. Včerajšni „Rdeči prapor" nam pojasnjuje njihovo stališče, ki je tako, da v danih razmerah tudi drugačno biti ne more. Člankar v »Rdečem Praporju" odgovarja na vprašanje: „Ali ni za delavstvo najugodneje, če se moč narodno-napredne stranke popolnoma zlomi in dobe krmilo občine v roke tisti, ki se zanj najbolj trgajo, t. j. klerikalci?" dobesedno tako le: „Verjetno je, da bo klerikalna stranka tudi na ta način poizkušala agitirati med delavstvom. Toda tak sklep je popolnoma napačen. Ljubljansko delavstvo nima prav nobenega povoda želeti klerikalne zmage. In še več: Delavstvu mora biti vse ležeče na tem, da klerikalci ne dobe Ljubljane v svoje kremplje. Zakaj kakor bi klerikalci poteptali vse, kar je kulturno naprednega, tako bi bili socijalno skrajno nevarni delavstvu. Klerikalna stranka, naj se stokrat imenuje ljudsko, je protidemokratična in protisocljalna stranka. Da more ona in z njo združena cerkev uspevati, mora delavstvo ostati v čim večji odvisnosti. Klerikalna stranka je v svojem jedru posestniška stranka. Ona ne more In ne sme pospeševati delavskih interesov. Njeno delovanje v deželnem zboru je to tudi praktično dokazalo. Ničesar ni klerikalna stranka v deželi storila za delavstvo, pač pa je podražila pivo, protestirala proti vsakemu sredstvu, s katerim bi se mogla nekoliko ublažiti draginja in mašila deželne podpore samo klerikalnim institucijam v žrelo. V občini pa niso delavski interesi nič manj prizadeti kakor v deželi. Tudi tukaj se lahko mnogo stori z a delavstvo, pa tudi mnogo proti In če bi zmagali klerikalci, bi imeli delavci pač vse pričakovati proti sebi, pa ničesar ne zase. Z ozirom na klerikalno stremljenje je dovolj, da se doseže prolikleri-kalna večina. In v sedanjih razmerah je najbolje, če je ta večina sestavljena iz liberalcev in socijalnih demokratov." Važna je izjava socijalne demokracije v toliko, ker se odločno postavi na protiklerikalno stališče. Ne strinjamo se popolnoma z njimi, da bi morala v bodočem občinskem svetu obstojati večina iz socijalnih demokratov in naprednjakov; kajti dolžnost napredne Ljubljane je izvesti volitve tako, da ostane še naprej močna večina v narodno-na-prednih rokah. Po novem volilnem redu absolutna večina ne bo vedno zadostovala, da se postavi klerikalce na hladno. Na priliko pri volitvi župana je treba navzočih dve tretjini vseh občinskih svetovalcev, izvolitev pa šele zaveljž, če je bilo oddanih za župana nad-polovlčno število. Umljivo je, da bi pri tako važni volitvi klerikalci združeni z Nemci najraje kovali kapital zase. Radi tega pa pravimo, naprednjaki in socijalni demokratje morajo doseči toliko mandatov, da bodo skupaj tvorili močno dvetretjinsko večino. Tudi v tem slučaju bi imeli zastopniki socijalne demokracije in naj bi bili tudi samo trije, toliko vpliva, da bi se moralo upoštevati tudi njihove težnje. Sicer pa bo v bodočem občinskem svetu tudi sestava v naprednih vrstah drugačna kakor do sedaj! Tudi v naprednih vrstah boljinbol zmaguje soci-jalna misel in boljinbolj se uvideva nujna potreba soodločanja širokih ljudskih mas v politiki. Izključeno je, da bi v bodoče prišli od napredne strani v občinski svet možje, ki bi ne Imeli dovolj smisla za socijalne naloge občinskega gospodarstva. Je izven vsakega dvoma, da prihajamo v nove čase, nove razmere. Mlajša generacija v narodno-napredni stranki se jih vzlic vsem oviram in naporom veseli. Večna enoličnost v bivšem občinskem svetu ni mogla roditi najboljših sadov. Storilo se je marsikaj dobrega in tudi marsikaj se je opustilo, osobito glede upoštevanja nižjih slojev. Brez ovinkov to danes trdimo. Istočasno pa tudi pravimo, da je s padcem starega režima na ljubljanskem magistratu padel tudi ves stari sistem. Pomlajena, poživljena, nova bo prišla v prihodnji občinski svet narodna napredna stranka. Nova bo sestava njenega zastopstva, novi njeni reprezentantje in novo bo njeno vodstvo. Slovensko delavstvo v Ljubljani bo za prihodnje volitve moralo opustiti vse malenkosti. Narodnonapredno kakor socijalno-demokratsko delavstvo bo moralo napeti vse svoje moči, da Iztrga klerikalnim krempljem slehernega svojega tovariša. Če tudi bode ločeno marširalo, vendar pa ne sme pri tem nikdar pozabiti, da bo zadnji dan skupno udarilo skupnega sovražnika. Cim več glasov dobe protikle-rikalci, tem krotkejši bodo klerikalci! Dr. Defranceschi žrtev klerikalne politike. (Izvirno poročilo Jutru). Pravzaprav ne dr. Defranceschi, ampak novomeščani, okoličani, ugled in prospeh obeh bolnic bodo postali vsled izgube veleuglednega zdravnika dr. Defranceschija žrtev klerikalne politike. Javnost še danes ni na jasnem ali dr. Defranceschi res gre iz Novega mesta v Gorico, in kaj je temu vzrok. Zato smo se potrudili najti kolikor možno zanesljiv odgovor na zgorej omenjena vprašanja. Klerikalci hočejo imeti povsod tam, kamor sega njih moč, le svoje ljudi nastavljene; to ni nobena tajnost. Vsaj se s tem bahajo sami dan na dan. Pričeli so z Ljubljano, kjer so do danes svoj cilj pretežno že dosegli. Naravno je, da so se sedaj vrgli tudi na deželo. Dr. Defranceschi je poznan kot narodnjak in naprednjak in zato je bil klerikalcem na poti. Kaj klerikalcem mar če gre z osebo proč tudi eden izmed najboljših strokovnjakov, kar nam jih je v zadnjem času rodila mati Slovenija. Nadomestilo zanj so dobili v osebi svojega pristaša dr. Derganca. Le temu so hoteli že pred leti preskrbeti varno zavetje primarija v deželni bolnici. A tej nakani se je takrat uprl dr. Šlajmar, v zavesti, da mladi zdravnik ni še dozorel za tako mesto. Dr. Derganc je bil sam toliko moški, pa jim je vrnil dekret nazaj. A gospodje pri deželnem odboru in deželni blagajni so mirno utaknili to brco, pa so dr. Dergancu kljub njegovi lastni odpovedi lepo plačevali mesto, ki ga dr. Derganc ni odpravljal. Kdo bi se denarja branil, tudi dr. Derganc se ga ni. To vzor-deželno gospodarstvo pa je prišlo na dan in treba je bilo zavoženi voz spraviti na kak gotov tir. Ponudila se jim je ugodna prilika, ko se je le po zaslugah in trudu dr. Defranceschija posrečilo Novemu mestu pridobiti tudi še novo moderno urejeno žensko bolnico. To priliko je vporabil bistroglavec deželni oziroma državni poslanec prof, Jarc. Modroval je: Dr. Defranceschi je to velikansko delo dovršil, sedaj pa: „Der Moor hat seine Schuldig-keit getan, der Moor kann gehen." Namestimo liberalca z našim somišljenikom dr. Dergancem. In so sklenili : Dr. Defranceschi se mora odpovedati službi primarija pri moški ali ženski bolnici. Le eno teh obeh mest lahko še obdrži, a obojih nikakor več. Kako imenitna spletka je to! V teh dveh stavkih stoji za dr. Defranceschija popolnoma izvršeno pisani potni list iz Novega mesta ven 1 Dobro so namreč vedeli, da dr. Defranceschi prvič „moraš“ ne bo hotel priznati, a preračunali so tudi, da mu z prisiljeno odpovedjo kateregakoli obeh mest požro precejšnji del njegovih dohodkov. In potem: če se je dr. Defranceschi toliko žrtoval za zgradbo ženske bolnice, ali naj sedaj, ko je njegove vešče vodilne roke najbolj potrebna, le političnim spletkam na ljubo prepusti vodstvo mlademu zdravniku katerega glavna naloga ni delovati v zavodu kot zdravnik, marveč izven zavoda svoje moči pustiti izrabljati v politično gonjo v korist stranki, ki ga je le za to postavila na to mesto? Pozabili smo namreč že zgorej omeniti, da so klerikalci hoteli dr. Derganca ali bodisi kateregakoli svojih pristašev iz zdravniškega stanu edino le za to namestiti v novomeški bolnici, da pomaga onemoglim novomeškim klerikalnim petelinom oživeti, ojačiti strankino moč na Dolenjskem, oziromav dolenjski metropoli. Ta račun so klerikalci postavili kot vodilo v proračun indirektne odpovedi dr. Defranceschiju. Kajti, dasi kot nikomur, tudi dr. Defranceschiju ne more biti vseeno kako plačilo dobi za njegovo odgovorno težavno delo, vendar je nanj največ uplival le oni „moraš“, da je na indirektno odpoved podal direktno odpoved glede mest v obeh zavodih. Klerikalci so se to pot temeljito blamirali. Čim je ta odpoved našla pot v javnost, so bili ravno duhovniki novomeškega okrožja, ki vedo prav ceniti zasluge tega moža, takorekoč prvi, ki so neodobravajoč gonjo svojih kolovodij v Ljubljani, zahtevali, da se dr. Defranceschija obdrži v Novem mestu. Proti klerikalni nakani pa se je uprlo tudi malone vse drugo občinstvo. Tako so prišli klerikalci v silno zadrego. Dr. Derganca, kateri — to bodi resnici na ljubo povedano — že izpo-četka ni imel posebnega veselja ustreči klerikalnim željam, da bi kot primarij uganjal po Dolenjskem politiko ter tako onečastil svoj vzvišeni poklic, so presprbeli v Ljubljani in začeli so se pogajati z dr. Defranceschijem. A zdaj pa pride najlepše: Tisti klerikalni mogotci v deželnem dvorcu, ki so se pri odpovedi dr. Defranceschija izigravali kot gospodarje nad zavodom nad katerim ima dežela le nekako nadzorstveno oblast, so v tistem hipu ko so uvideli svojo blamažo, izjavili, da niso merodajni glede vpokojenja tistega moža, ki so mu s svojim »moraš8 izrekli odpoved. Imenitno 1 Že iz tega dejstva se lahko presoja vrednost njih resnih namenov. Cela stvar sedaj, kakor pravimo, »visi11. Dr. Derganc je že preskrbljen in ga tudi sicer ni volja iti v Novo mesto. Zdaj stičejo za drugim. Kot naslednik dr. Defranceschija se imenuje po nekod ime dr. Stojca, ki pa nekaterim kolovodjem ni všeč, ker je zanje preveč liberalen. Sicer pa se bode moralo mesto šele razpisati. Kljub vsemu navedenemu smo mi vendar le še mnenja, da gospod dr. Defranceschi ostane še dalje na svojem mestu. Dolžnost naših naprednih poslancev in vseh poklicanih či-niteljev pa bodi, da napno vse vsoje moči, da pri tej nečuveni klerikalni intrigi klerikalna drevesa vendar le ne zrasejo v nebesa! Iz slovenskih krajev. Iz Novega mesta. Ali mestni delavci niso tudi ljudje? Novomeščani so sicer dovzetni za vse moderno, kar pride od zunaj, le socijalni vesoljni preobrat današnje dobe jim ne gre v glavo. Tako n. pr. jim ne gre v glavo, da je tudi mestni delavec človek, ki je opravičen zahtevati, da ima opoldne vsaj toliko časa odmora, da se zamore pošteno' najesti, če namreč kaj ima. Mestna občina ima 4 delavce, ki imajo svoje »uradne* ure po leti od 6. po zimi od pol 7 zjutraj do opoldne, a ob 1. uri popoldne morajo zopet nadaljevati svoje »uradovanje". Če bi jim dali kar na rotovžu kosilo, naj bi že bilo. Ali nekateri teh revežev potrebujejo pol ure za pot do doma in nazaj, primorani so torej na užitek kosila po pasji maniri. Če imajo mestni uradniki po 2 uri opoldanskega odmora, zakaj bi se mestnim delavcem ne privoščilo vsaj 1 V2 uro? Tudi mestni delavci so ljude in če njih tovariši drugod tudi niso na boljšem pa bodi Novo mesto prvo za to novo socijalno reformo! »Fatalno je*. Večer pred sv. Trije kralji se je v tukajšnji Čitalnici ponovila že Silvestrov večer igrana opereta »Fatalno je*. To pot je slabo vreme uplivalo na obisk, vendar je bila predstava še precej dobro obiskana. Igralo se je splošno z večjo si- LISTEK. MICHEI. ZEVACO: Otroci papež® Roman iz rlmike Egodovin* [208] »Cezar pride jutri," je povzela Lukrecija. »Jutri bo hči grofa Alma — Cezarjeva priležnica. Njega navdaja do nje takšna strast ... Le naj pride Ragastens zahtevat od nas svojo ljubljenko: vrnili mu bomo živo cunjo! .. . Ljubita se! Prisegla sta si, da se združita drug z drugim. Drug za drugega živita. Predstavljajte si, dragi oče, prihodnje svidenje teh dveh zaljubljencev; ali si morate naslikati kruto sramoto prvega in neutolažljivi obup drugega? . . ." »Dovolj, hčerka, dovolj! ... Ti si me vredna! . . . „Da, ponašam se, da sem prava hči rodbine Borgia." Oče in hči sta se spogledala. Dante je menda v svojih božanskih in peklenskih vizijah včasih mislil na take poglede. Lukrecija je odšla, toda ne skozi sobo, kjer je bila govorila z Giacomom. Krenila je v kabinet, ki je vodil v papeževo sobo ter se je na drugi strani odpiral na hodnik. Naglo je hitela skozi ta kabinet, kakor da bi se ji zdelo, da je nekdo tukaj. Toda, bilo ni nikogar. Hitro je odprla nasprotna vrata; zdaj se ji je v očeh zasvetila zadovoljnost. Na drugem koncu hodnika je bila zapazila senco, ki se je naglo oddaljevala. In v tej senci je bila spoznala abata Angela. Dospevša v mali salon, kamor je prihajala po navadi, je Lukrecija velela poklicati abata. Nekaj minut nato je stopil pred njo. »No," mu je dejala Lukrecija iz tesne bližine na uho, »kako je z nama, dragi Angelo? . . • Zdi se, da se vaši stari čarovnici nič ne mudi! . . ." »Čakal sem vaših ukazov ..." »Stori torej . . . Toda, ali si gotov, da bo priprav- ljena? . . »Da, signora! ..." »Dobro. Toda človek mora biti pripravljen na vse slučaje. Ako bi ona kazala, da ima namen, čakati še par dni, vam je treba samo ponoviti razgovor, ki sem ga pravkar imela s svojim očetom . . .“ »Kakšen razgovor, milostljiva?11 »Razgovor, ki ste ga slišali iz kabineta. Nikar se ne delajte otroka, dragi Angelo. Idite in požurite se!“ LXIX. Poslednji ukrepi. Angelo ni edini poslušal zanimivega rodbinskega razgovora, ki smo mu pravkar prisostvovali. Slušal ga je tudi Giacomo. Intendant Lukrecije Borgia, ki je s svojo gospo marsikdaj prihajal v Caprerski grad, je poznal vse hodnike in kotičke tega širnega poslopja. In ker je bila njegova naloga, nadzorovati Lukrecijo, je ni izgubil izven oči. In s pomočjo enega tistih skrivališč, kojih je bila Lukrecija napravila na vseh koncih in krajih, je tudi Giacomo poslušal pogovor med papežem in Lukrecijo. Kmalu za Angelom je odšel tudi on, Bilo je okrog polnoči, ko je dospel Abat v ribičevo kočo. Kmalu je stal pred Rozo Vanozzo. Prav nič se ni zdela presenečena, da ga vidi ob taki uri. Mislila pa si je, da bo hotel vedeti, kaj da je rekla staremu Borgijcu zvečer na obrežju. Toda tudi abat Angelo je bil diplomat po svoje. Posluževal se je hinavstva in krotkosti, kakor smo ga videli nastopati proti Cezarju, ali osornosti, kakor smo ga slišali govoriti z Lukrecijo. »Ura dejanja je prišla," je dejal brez priprave. »Kdaj hočete, da se zgodi ? . . ." »Treba je počakati dva dni," je odgovorila Maga. »Nisem še pripravljena." »Radi bi videli, ali bo stari Borgia izpustil mlado grofico Alma, kakor vam je prisegel?" Maga se je presunljivo ozrla v abata. »Kako veste to?" je vprašala. »Starec se je igral z nami," je povzel abat, ne da bi odgovoril na njeno vprašanje. Gospa Beatrica ne bo videla jo je svobode. Trpela bo, kar ji je usojeno. Vi torej samo opuščate ugodno priliko, in kasneje bo prepozno." Maga je zdaj prebledela. Abat je govoril z veliko gotovostjo. Očividno je bilo, da ve in pripoveduje resnico . . . Beatrice je bila izgubljena ... In ž mrklim glasom je Maga ponovila svoje prejšnje vprašanje: »Kako veste to ? ..." Zdaj je Angelo točko za točko obnovil prizor, ki mu je prej neopažen prisotstvoval. Maga je poslušala, ne da bi ga prekinjala. Samo lahen trepet jo je stresel tuintam. Ko je abat končal svojo povest, je nekaj hipov molčala. Angelo pa je čakal njenega odgovora z mrzlično tesnobo, ki pa skrbno prikrival. »Jutri torej!" je nenadoma izpregovorila Maga. »Ob kateri uri?" je naglo vprašal abat. »Zvečer." »Kdaj hočete priti v grad?" »Še nocoj. Ali me lahko skrijete ves jutršnji »Lahko. Pojdite z menoj." »Ne. Čez dve uri bom pred grajskimi vrati, še priprave, ki morajo biti prej dovršene." »Torej pridem tja ter vas povedem v »Dobro. Idite zdaj. Pustite me samo." Abat Angelo je odšel. Roza je ostala vsa odrevenela. Torej Rodrigo še enkrat, poslednji krat v svojem Prizanesla mu je bila. Odrekla se je bila svojemu mašče vanju. Zadušila je v svojem srcu vse krike svojih čuvstev, da je dobila v zameno življenje nedolžne jetnice. In zdaj, glejte, je stari Borgia obsodil jetnico, samo da udari Ra-gastensa. »Ah, bodi proklet! Beatrica bo poginila . . . Ragastens — poginil. Toda on, prokleti, pogine prvi! Končano je! Sklep je odslej neomejan . . ." Tiho in počasi je stopila v tisti oddelek kleti, kjer se je nahajal Ragastens. Spadacappa ji je namignil, naj ne dela šuma, ter jej pokazal viteza, ki je spal. Izprememba se je bila zgodila v Ragastensovi duši. Maga mu je dejala: »Beatrice je rešena. Jaz sem vam porok za to! . . .“ dan?“ Imam grad." jo je prevarel življenju ! u ca *£T ^3 S §3 S n -8 o ^ ’5b O >t_l p O c a¥ 'o4 o O - Jd c P. fc-213 Rt IttliltP hftlptftlp? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčajoči Fellerjev fluid z znamko .Elza-fluld, UllUll UV/11V111V • Ta je v resnici dober To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elsa-trg št. 264 (Hrvatsko). ki »topi v v veljavo 28. jaguarja* Po tem provizoriju dopušča porta ll pro-centni čolni tarif. Rumunski kabinet Bratianu je podal svojo demisijo, ker je izvršil svoj program. Sedanjemu naprednemu kabinetu sledi najbrže konservativni-klerikalni kabinet. Revizija Durandovega procesa. Meunier je poslal justičnemu ministru pismo, v katerem zahteva takoj revizijo Durandovega procesa, ker je bil Durand aretiran vsled napačnih ovad in ker se je dokazalo, da je bil sojen na podlagi napačnih dokazov. Meunier zahteva, da se Durand takoj izpusti. Abdul Abad Khan emir Buharski je umrl. V Buhari vlada popoln mir. Vendar je ruska vlada ukrenila vse potrebno, da se vzdrži mir, ker se je pripovedovalo, da nastanejo po emirovi smrti nemiri in so se trosile vesti, ki bi lahko povzročile poulične boje. gurnostjo kot prvič. Zlasti šaljivi sod-nijski sluga Golob (g. Schweiger) je se svojim izvirno pogojenim nastopom izborno zabaval občinstvo. Res umetniškega užitka polna so bila izvajanja na vijolino mladega umetnika gospoda H. Proške. — Salonski orkester pod vodstvom kapelnika Hof-nerja je v celotni izborno dovršeni vlogi delal čast vsakemu salonskemu orkestru po poklicu. Ni naš namen se spuščati v oceno predstave. Pač pa si dovoljujemo pri tej priliki le eno skromno željo. Slavna gospoda, če hočete, da bode Narodna Čitalnica res duševno zabavališče tudi priprostega naroda, vzgojite si nekoliko več demokratizma, nekoliko več socijalnega razpoloženja do slojev, ki niso doktorji, ali državni uradniki. Le potem, bode tudi pri slabem vremenu vedno jasno vreme v Čitalniških prostorih. Slovanski jug. Iz zemlje solza in stokanja. Naši bratje na skrajni točki jugoslovanskega vztoka žive v znaku solza in strašnega turškega nasilja. V Stari Srbiji in Macedoniji, v tej klasični zemlji junaštva, slave in veličine srbskega naroda, preživlja sedaj krepki srbski narod menda svoje zadnje dni. Za časa prvega turškega režima, ko se je preganjanje krščanskih narodov v Turčiji izvajalo pod okriljem in po zapovedi absolutističnega sultana Abdul-Hamida, zbežali so voditelji krščanskih narodov v hribe in gore, kjer so organizirali vstaške čete in potem s puško v roki branili svojo narodnost in se maščevali za prelito kri svojih rodnih bratov. In takrat so imeli krščanski narodi vsaj to srečo, da so turške oblasti vpoštevale njih privilegije, osigurane po zakonu. Učitelji in profesorji mogli so neomejeno učiti v šoli, kakor so hoteli. In kaj vidimo sedaj. Mladoturška vojska je vsled zapovedi državnih oblasti vzela krščanskim narodom vse orožje, samo da bi tako onemogočila v bodoče vstaško akcijo in četovanje. A iz vseh narodnostnih šol je mladoturška vlada odstranila vse učitelje in profesorje, ki niso bili rojeni v Turčiji. To znači, da je gotovo zaprla vse srbske šole, ker je večina učiteljev v teh šolah rodom iz Srbije. Na opetovano intervencijo srbske vlade, naj bi turška vlada vpo-števala konvencijo, ki obstoji med Srbijo in Turško v tem oziru, ter odpre srbske šole in tudi dovoli poduk učiteljem iz Srbije, je turška vlada, kakor poročajo belgrajski listi, odgovorila da ne odpre poprej srbskih šol, dokler srbski učitelji ne dobe potrditev diplom pri turških državnih oblastih, dasi je to proti omenjeni konvenciji in tudi proti željam naroda samega. Razven teh krivic poročajo belgrajski listi o nebroj strašnih ubojev, katere izvršujejo nahujskani Turki nad Srbi. Tako hočejo mladoturki na eni strani Srbe mučiti, na drugi strani pa potom šol poturčiti in asimilirati. V takih razmerah proslavljajo naši rodni bratje v Stari Srbiji in Macedoniji današnje pravoslavne božične dneve in čakajo na svoje novo leto v znaku solza in stoka. In to vse v slavo mla-doturške „slobode in enakosti" in mla-doturške .kulture". Liško-dalmatinska železnica. Če se ne varamo, odgovarja naše včerajšnje poročilo o gradbi belokranjske železnice popolni resnici. Da se bo z gradbo te železnice v resnici pričelo v najkrajšem času, potrjujejo tudi vesti, ki prihajajo iz Budimpešte in iz Zagreba, ki govore o gradbi liško- IALI LISTEK. V. F. JELENC. Vela Nigrinova. (Ob drugi obletnici njene smrti.) Bilo je v mesecu maju lanskega leta, bil sem v Belgradu, ogledal sem si vse belgrajske znamenitosti od Ka-limegdana pa do Topčidera, od Tera-zije pa doli do Donave. Sedel sem s svojim ciceronom v kavarni .Moskva", poslušal sentimentalne ciganske melodije, pil črno kavo in kadil srbske cigarete. Zunaj je pomalem deževalo. Polastilo se je naju sentimentalno razpoloženje in naenkrat pravi moj cicerone: „Ogledali ste si že vse naše znamenitosti, samo nekaj še niste videli, kar Vas more kot Slovenca posebno zanimati 1 Tako sentimentalno sva oba razpoložena, torej je najboljši čas, da si ogledava tudi to belgrajsko znamenitost." Odšla sva iz kavarne in moj prijatelj me je odpeljal na belgrajsko pokopališče. Povedel me je do groba, ki je na njem ležalo posušeno cvetje in mi polglasno rekel: .Tukaj spi Vela Nigrinova." Vela Nigrinova! Naenkrat se mi je zazdelo, da čujem razkošno naivni smeh njene Katerine iz „Madame Sans-Gene", zdelo se mi je, da čujem umirajoči dalmatinske železnice. Ta se bo namreč naslanjala na belokranjsko. Poluradni ogrski vladni list .Pester Loyd“ javlja, da je sedanja ogrska vlada opustila nameravano progo, po kateri bi reka Una vezala Hrvatsko z Dalmacijo in se zopet vrnila k projektu, da se zgradi železnica od Ogulina čez sredo Like do Knina in od Karlovca do Metlika. In sicer hoče ogrska vlada liško-dalmatinsko železnico graditi kot državno. Stroške bo zahtevala v najkrajšem času od državnega zbora in nato takoj pričela z zgradbo. Železnico je že trasiral finančni konsorcij peštanske madjarske agrarne in rentne banke. Vlada, ki bo prevzela to delo, bo morala potem konsorciju plačati odškodnino. In tako v resnici lahko pričakujemo, da bo belokranjska železnica kmalu stekla skozi Liko v Dalmacijo. Splošni pregled. Češko-nemška pogajanja. Pogajanja so se torej razbila in zaradi njih je danes politična situacija nejasna in zapletena. Vse stranke in vsi listi sicer obžalujejo, da se ni mogla doseči sprava, toda nihče iz njih neče biti kriv. Drug drugemu očitajo trdoglavnost, pišejo radi nevarnosti radikalizma in vsi trdijo, da so odnehali dosti in preveč. Ta stvar se ponavlja že par mesecev in je tudi še z ministrsko krizo ni konca. Priznati pa se mora, da so sedaj bili pred vsem Nemci krivi in da celo nemški listi obsojajo počenjanje čeških nemških radikalcev. Nemci niso slabo računali. Postavili so v zadnjem trenotku težje pogoje, nego kdaj prej, ter so si mislili: Čehi na pogoje ne bodo pristopili, pogajanja bodo razbita, Čehi bodo odklonili svojo udeležbo v kabinetu, Bienerth bo sestavil kabinet birokratičnega značaja in vse bo pri starem. Toda nakana se ni posrečila, Bienerth brez Čehov ne more sestaviti kabineta, Čehi so pojasnili svoj položaj in trdijo, da jih je vodila pri pogajanjih najboljša volja in da so se pri njih ozirali na državo in na narode, v listih pa so pojasnili nemške špekulacije. Nemški listi hočejo prikriti svojo zadrego s tem, da obetajo, da se bodo pogajanja zopet kmalu nadaljevala, To seveda na stvari nič ne izpremeni in dejstvo ostane, da so Nemci odklonili kompromisne ponudbe grofa Thuna, ki so bili zelo popustljivi napram Nemcem in so popolnoma varovali njih interese. Drugi listi trdijo, da bi bili Nemci le radi še nekoliko spopolnili kompromisne predloge, toda tudi to je le znamenje slabe vesti. „Bohemia" piše, da so bili Thunovi predlogi enoglasno označeni, kot nesprejemljivi. Dr. Fiedler o svoji konferenci. Dr. Fiedler je rekel v svoji konferenci : Povedal se danes min. predsedniku sklep enotnega češkega kluba, da se ne more udeležiti niti pri sestavi večine v parlamentu, niti v kabinetu. Kar se tiče našega stališča napram novi vladi, sem rekel baronu Bienerthu, da bo odvisno od postopanja novega kabineta. Stališče seveda zavzame klub. Bienerthove težave. Po seji z dr. Fiedlerjem, s katerim je Bienerth obširno govoril o zapletenih političnih razmerah, je Bienerth konferiral z Začkom in Paca-kom, toda tudi tu ni našel olajšav. Bienerth je dosegel le toliko, da za kašelj njene Marguerite iz „Dame s kamelijami", pritajene besede njene Magde v .Domu". A tiho je bilo naokoli, le ovenelo cvetje je šumelo pod deževnimi kapljami. In vsa njena umetnost je oživela pred mojimi očmi, ona velika njena umetnost, ki jo je primorala, da je zapustila svojo domovino, da si je poiskala nov svet... In našla ga! Dolgih petindvajset let je bila Vela Nigrinova Srbom vzor in ideal umetnosti, zgodovina srbskega gledališča, srbske dramatske literature je v tesni zvezi z njenim imenom. Bilo je dne 2. januarja 1909, ko je za vedno zatisnila oči Vela Nigrinova. Vela Nigrinova — Marguerite Gauthier! Po tolikih bojih se je približal Margueriti trenotek, ko je mogla pozabiti vso preteklost, ko si je zopet zaželela sreče in miru . . . Zopet jo je našel Armand — — a to samo za kratek čas še par hipov------------------- in Armand se zgrudi ob mrtvem truplu Marguerite! Kolikokrat je odigrala Vela to sentimentalno sceno ... a to samo na odru ... a slednjič je igrala Vela to ulogo 2. januarja 1909. in to zadnjikrat s zadnjim vzdihom Marguerite je izdihnila tudi Vela! In ob njenem truplu je zaječal Armand — srbski narodi In zdaj je končano vse . . . le neznaten grob, posušeno cvetje . . . Ali samo to še spominja na Velo Ni-grinovo? Ni spomenika na njenem enkrat stoje Čehi kot tiha skupina večine ; seveda si je ministrski predsednik pridržal pravico, da drugam odda oni dve mesti v kabinetu, ki sta namenjeni Čehom, ako bodo Čehi ostali na svojem strogo opozicijonalnem stališču. Pa tudi s Poljaki so težave. Mislilo se je, da je že z njimi vse gotovo, toda sklep poljskega kluba, da prideta Glombinski in Rybicki v kabinet, ni bil definitiven, ampak je imel obveljati šele tedaj, ako poda ministroma predsednik Bienerth naprej izjavo glede vodnih zvez. Tega pa Bienerth ni mogel storiti. Hotel je sicer dati osebno obljubo, kakor si jo je želel klub, ampak oficijelno se ni mogel zavezati. Tu je poljska ljudska stranka zahtevala, naj se imenuje Kendzior namesto Pybickega, gališki namestnik pa je Kendziora odklonil; to je povzročilo zmedo. Poljaki so zahtevali, naj se dve mesti zasedeti z dvema poljskima uradnikoma, da bi imel poljski klub prosto roko. Enako je z imenovanjem nemških ministrov. Bienerth je torej v velikih težavah; cesar zahteva kmalu odločitve in treba bo hiteti., Baron Bienerth še vedno upa na Čehe in na grofa Thuna, ki se je odjočii, da postane kralj, namestnik na Češkem. Stolypln proti študentskim nemirom. Pred nekaj dnevi je bila v Petrogradu konferenca nacijonalističnih profesorjev različnih univerz in nekaterih poslancev zaradi zadnjih dogodkov na odeški univerzi in zaradi študentovskih nemirov, ki so se pojavljali od časa Tolstega smrti po vseh ruskih mestih. Sejo je sklical sam min. predsednik Stolypin, ki je hotel omejiti svobodo na ruskih univerzah. Prišli so do prepričanja, da je mir na univerzah v nevarnosti in da je treba gotovih določil, s katerimi bi se omejila ona svoboda, ki so jo dobile univerze 1. 1904. Politiko je treba z univerz popolnoma pregnati, tako je trdil Stolypin, zato je treba prepovedati vsa društva, tudi znanstvena. Studentstvo mora biti pod strogim nadzorstvom policije. Tudi glede nastavljanja profesorjev mora imeti vlada več vpliva, nego dozdaj. — Odsek, izvoljen na tej seji, je bil pod vodstvom ŠtoIy-pina spret pri carju. Stolypin je rekel carju, da je za »akademizem" in da stoji na tem, da politika ne spada na univerzo. Car je temu mnenju pritrdil. Rusko-nemška pogodba glede Perzije. „Echo de Pariš" javlja, da je pogodba med Rusijo in Nemčijo glede Perzije že gotova in da je predložena obem vladam. Pogodba ima torej že popolnoma gotovo obliko in obsega sledeči dve točki: Nemčija priznava situacijo Rusije, ki jo ima v Perziji, v kolikor pride v poštev rusko-angleška zveza. Drugače pa priznava Rusija Nemčiji nekatere gospodarske koncesije v rusko-angleški zoni. 2. Rusija je za podaljšanje bagdadske železnice do Kanikina. Ta pogodba pa nikakor ne posega v orientalske razmere. Rusija in Nemčija ohranita glede svojih akcij v Aziji popolno prostost. .Echo" trdi, da je ta pogodba enaka nemško-francoski glede Maroka, in da v tem ni prizadeta rusko-francoska alijanca. Trgovska pogodba med Turčijo in Bolgarijo. .Tanin" poroča, da je visoka porta bolgarski delegaciji podala svoje stališče glede trgovinskega provizorija, grob ... a njen spomenik je neizbrisno napisan v analah srbske gledališke umetnosti, njen spomenik je v srcih srbskega naroda, ki se je zavedal, kaj je imel v Veli Nigrinovi, ki je čutil, kaj je izgubil v nji! Srbski narod, ki se je dvignil po junaških bojih za svojo svobodo, v tako naglem času na dostojno mesto kulture, je s svojo žalostjo za Velo Nigrinovo dokazal, kako globoko je razumel njeno umetnost, kako je znal ceniti njeno nalogo, ki jo je vršila na kulturnem polju srbskega življenja. Ta narod, ki se je v dolgoletni sužnosti naučil ljubiti svobodo, ki je v krvavih bojih dokazal svojo moč, je tudi v kulturnem oziru velik, kar nam ravno dokazuje njegova ljubezen in spoštovanje do umetnosti in njenih predstavnikov. A mi Slovenci5 Vela Nigrinova nam je bila znana le kot velika umetnica, naši listi so pisali o nji slavospeve, ko je žela triumfe uspehov na svojih gostovanjih po slovanskih odrih ... To je vse, kar nam je ostalo po Veli Nigrinovi. Mi Slovenci nje velike slovenske umetnice nismo poznali, izgubila se nam je, kot se je izgubilo za nas že toliko in toliko enakih. Naval, Vrhun-čeva, Betetto, Bučar, Trtnik in nešteti drugi vsi so dokazi naše moči, a obenem dokazi naše neznatnosti. Ali smo Slovenci res samo obsojeni, da pišemo nekrologe o mrtvih in živih svojih ljudeh? DNEVNE VESTI. Na današnji volilni shod pri Zupanu na šentjakobskem trgu ob 10. uri dopoldan opozarjamo narodno-napredne volilce iz šentjakobskega okraja, da se ga udeleže v največiem številu. Klerikalna predrznost. Javljajo nam iz Bleda: Pasar Kregar hoče priti sem poučevati napredne obrtnike o pospeševanju obrti in izobrazbi obrtnikov — na katoliški podlagi menda. Blejski napredni obrtniki bi radi vedeli, ako bi bil pasar Kregar tako vnet .katoličan' tudi ako bi duhovniki osnovali svojo pasarsko obrt, kot so osnovali katoliško knjigoveznico, s katero delajo ljubljanskim knjigovezom konkurenco. G. katehetu v Spodnji Šiški. Kakor čujemo, ima g. katehet, ki pod-učuje na šoli v Spodnji Šiški to „lepo‘ navado, da nedolžna dekleta nekatere stvari, katerih iste sploh ne razumejo, vpraša kar naravnost. Ni čuda, da nepohujšane deklice pri takih vprašanjih oblije rudečica in da sramežljivo povesijo glavo. Na tak način se nedolžna dekleta samo pohujšujejo Ali hoče morda g. katehet posnemati svetega učitelja škofa Jegliča. Kaki ljudje so v ponos klerikalcem. Poročajo nam: Ko pred kratkim stopim v Oražmovo gostilno v Mostah, zaslišim naenkrat neko ropotanje in prekucvanje. Radoveden, kaj se godi, stopim iz gostilne na dvorišče in kaj zapazim. Pred telovadnico so imeli ravno .Orli" redovne vaje. Ko zavpije vaditelj .Postati stoj!", se obenem zadere nad enim svojih mladih .Orlov" : .Por . . Mad . . ., kako pa ti stojiš?- Toda .Orel" se še bolj surovo odreže: .Pri moj kr . . ., kako pa čem?" To je vaditelja silno raztogotilo in zato je na ves glas zavpil: .Ali smo krave, ali .Orli"?" Občinstvo si naj napravi samo komentar k temu. Mi samo konstatiramo, da se tako nesramnih besed zamorejo posluževati le napol podivjani ljudje. — Taki so sadovi klerikalnega društva v Mostah, katero je ustanovil šentpetrski kaplan Petrič. In na te ljudi so naši klerikalci še ponosni. Čestitamo! Klerikalni shod zaupnikov v Kandijl. Profesor Jarc je za pondeljek ob 1. uri popoldne sklical shod zaupnikov v Kandiji. Shod se vrši v Tako živo se še danes spominjam trenotka, ko sem stal ob Nelinem grobu, vse te misli so oživele v hipu v moji duši in nezadovoljen in razočaran sem zapustil pokopališče. Hodila sva s prijateljem proti mraku po .Knez Mihajlovi ulici", a nato sva se napotila proti kalimegdanu. Ostala sva na terasi . . . globoko doli spodaj se stekata Sava in Donava, motno valovje se vali naprej ... a tam zadej se razprostira neizmerna ogrska pusta ... a na drugi dolgočasna slavonska ravnina . . . tam doli v belgrajskem pristanišču vse živo, kjer vrvi življenje — a tam po ravnicah se ti zdi, da kraljuje večna tišina. In zopet sem se spomnil takrat na Velo Nigrinovo . . . Tudi ona je prišla iz te tišine, ki vlada preko Save v novo življenje ... tu je našla ono življenje, ki ga je želela, tu je našla ono, česar ji mrtva in tiha domovina ni mogla nuditi; tukaj je našla ono razumevanje svoje umetnosti, ki ga njeni rojaki niso poznali ... ki jim je še danes ostalo tuje. Tiha noč se je vlegla nad Bel-gradom, ulice so oživele, ciganske melodije, sentimentalne srbske melodije so polnile ozračje, a jaz sem mislil na Velo Nigrinovo in zdelo se mi je, da v vseh teh glasovih in melodijah slišim pesem nagrobnico Veli Nigrinovi. Dunaj, 2. januarja 1911. prostorih gostilničarja in mesaril Win-discherja. Značilno je, da se prostorov pri Windischerju poslužujejo enkrat Nemci, drugič klerikalci. To seveda ne diši po bratski zvezi, ampak je le zgolj .naključje". Kaj gospodi pobratimi? Takoj po shodu zaupnikov se vrši nekak shod ali občni zbor „Kmečke zveze" (?) v istih prostorih. Kakor se čuje, bodo na tem shodu nastopili 3 klerikalni poslanci in sicer: državni poslanec Jarc, deželna poslanca Matjašič in Dular. Po teh znjmenjih soditi, bodo gospodi klerika ni zaupniki povodom zborovanja .Kmečke zveze’' (?) le nadaljevali svoj prvi shod 7 izrecno klerikalno politično tendcnco. Slovensko deželno gledališče. Danes v nedeljo popoldne predstava za mladino se začne (zaradi koncerta v .Unionu" že ob polu 3. ter se poje pri znižanih cenah Humper-dinckova opera .Janko in Metka" (izven abonnementa; za lože par); — zvečer ob 7. se igra za par-abon-nente velezabavna dunajska burka .Mišnica", ki je prvič prav zelo ugajala. — V torek se poje prvič v sezoni Webrova romantična opera .Čarostrel ec" (za nepar-abon- nente). — Včerajšnji in današnji gledališki listi se niso vsi raznesli, ker je nagloma obolel raznašalcc. — P. n. gg. abonnentje dobe pobotnice za 3. kvartal pri dnevni blagajničarki gospej Šešarkovi v Šelenburgovi ulici. Gojenci in gojenke Christofo-vega zavoda otvorili so si pod vodstvom g. F. Rozmana in pod nadzorstvom in protektoratom gdč. Domi-anovič v hotelu .Ilirija" plesno šolo, katera vrlo napreduje. Plesnih vaj udeležujejo se tudi nekateri učiteljiščniki, gojenci trgovske šole in nekaj gojenk Gartnerjevega tečaja, slednje kljub temu, da je lastnik tečaja izdal strogo prepoved, udeležiti se teh plesnih vaj in grozil z izključenjem, ako se njegove gojenke ne klonijo tej prepovedi. Ta prepoved je pa res smešna in napravlja kaj čuden vtis. Zakaj zapisujejo pri ljudskem štetju tudi kokoši. Števni komisarji imajo z ljudskim štetjem nadležen in mučen posel. A osoljen je vsaj tu-patam če ne z dobrimi dijetami, pa z originalnimi dovtipi našega kmeta. Prinašamo sledeči originalni pogovor dveh kmetov, ki se je dogodil^prcd par dnevi na Notranjskem, ki jasno priča, kako sovraži naš kmet tako-zvane .škrice". V neki vasi na Notranjskem začudeno vpraša sosed A, soseda B: .1, kaj deš, Matevž, zakaj sa gaspud taku natančni, de še kakuš’ zapišejo?" Sosed B: .1, pa zatu, de bodo vejdli škrici, kulk jih imajo še za požrt." Umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča ostane odprta le še do nedelje 8. januarja zvečer. Same obljube. Načelnik kurilnice na drž. kolodvoru v Ljubljani menda delavcem samo obljubuje zvišano plačo, ko pa pride čas, da bi se obljube vresničile, se pa izgovarja na vse mogoče načine. Zadnji čas je že, da se delavcem, ki imajo ubogih 400 kron na leto, plača zviša, ker sedaj na noben način ne morejo preživljati svoje družine. Da so dobili dne 7. t. m. nekateri uslužbenci mesto zboljšane plače, samo po 10 K nekateri pa, ki imajo celo najvišjo plačo pa po 14 K, je naravnost ironija. To se pravi čisto navadno norčevati se iz delavca. Peti družabni večer Narodne čitalnice, ki se je vršil 5. t. m. je izpadel jednako prejšnjim čitalničnim prireditvam, najboljše. Mnogoštevilni udeleženci so napolnili vse čitalnične prostore in posebno v plesni dvorani je bilo najživahnejše vrvenje. Ta ani-miranost in fina familijarnost, ki sta znak vseh teh prireditev, sta .Narodni čitalnici" v krogih ljubljanske družbe pridobili veliko število navdušenih prijateljev, ki tvorijo redne udeležence njenih prireditev. Omeniti :■?. posebno še štirih sopranskih s' o-spevov, ki so fino izvajani od ; ašili priljubljenih umetnic — pevk z viharnim ploskanjem dobili za uženo pohvalo. V pustni seziji arodna Čitalnica" ne bo prirejala v tč družabnih večerov, pač pa zopet pozneje Dne 28. t. m. pa priredi veli! i Vodnikov ples, na katerega i e vabijo vsi posetniki naših večerov. Ravno tako bodo vabljeni vsi čitalnični obiskovalci na .Triglavanski" akademični ples, ki se bo vršil 19. februarja v Ljubljani. 49 redni občni zbor .Narodne čitalnice" se je izbral za predsednika v poslovnem letu 1911. c. kr. deželno-sodnega višjega svetnika v. p. in dež. poslanca g. Fr. Višnikarja, za odbornike gg-: dr. I. Ažmana, dr. O. Baša, Al. Ciuho, dr. Kersnika, Evgena Laha, I. Mejača, J. Milavca, Milka Nagliča, dr. Tekavčiča in R. Vesela ter za revizorje A. Dečmana, Rojnika jn h. Turka. „Narodna Čitalnica" v Novem mestu priredi v lastnih prostorih dne 14. januarja 1911 ob 8. uri zvečer redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo knjižničarja. 6. Poročilo^preglednikov. 7. Slučajnosti. Opomba: Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen, če je navzočih le ena desetina vseh članov. Lovski ples. Namen tega plesa je, združiti slovenske lovce in njih prijatelje ob zaključku lovske sezije v zabavni družbi. Saj je to prva prireditev slovenskih lovcev v našem središču, ki streme za tem, da pridobi lovstvo čim več simpatij tudi širšega občinstva, osobito pa, da se omogoči stik slovenskih lovcev. To misel bode slavno občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo in sprejelo, saj je že številen obisk lovske razstave pričal o živem zanimanju te starodavne tradicije, in da ve razumevati in ceniti pomen lovstva. Poskrbelo se bode, da bo imela ta veselica značaj prave lovske zabave, ki naj bi nudila poset-nikom neprisiljeno radost v lovsko okrašenih dvoranah. Nahajali pa se bodemo sredi zelenega gaja na prostrani poljani, lovski rogovi pa bodo vabili k plesu — in ob poskočni godbi bodo rajali veseli pari ob zvokih mamljivih valčkov. V lovskih kočah pa se bodo nudila krepčila utrujenim plesalcem, da dvignejo njih telesno svežost in razpoloženje ob dobri postrežbi vrlih oskrbnic. Odbor se bode prizadeval prireditvi veselico, kolikor mogoče zabavno in nadejati se je, da bode slavno občinstvo prizadevanje Slovenskega lovskega društva uvaže-valo in se odzvalo z mnogobrojnim posetom dne 1. svečana t. 1. v Narodnem domu v Ljubljani. Redni občni zbor „Sokola L* bo v soboto, 14. januarja ob 8. uri zvečer v gostilni br. Ivana Zupančiča, Ahaci jeva (Martinova) cesta št. 15. Na dnevnem redu so razna poročila in volitve odbora, delegatov za sokolsko župo „Ljubljana I.“ ter delegatov za občni zbor „S. S. Z.*. Bratski sestanek radi razgovorov v zadevah občnega zbora, posebno o kandidatski listi, se vrši v torek dne 10. januarja v gostilni br. Ivana Počivalnika, Sv. Petra cesta, ob 8. uri zvečer. Političnega društva kolizejski okraj redni občni zbor bo danes, v nedeljo, ob 10. uri dopoldan v gostilni pri „Novem Svetu". Občni zbor »Pisateljskega podpornega društva" se bode vršil dne 16. januarja 1911. ob polu 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma" z običajnim vsporedom. Pričakuje se obilne vdeležbe članov. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Ljubljani opozarja na svoj plesni venček, ki ga priredi v soboto dne 11. februarja 11. v veliki dvorani hotela „Union“. Plesni odsek slov. trg. društva »Merkur" priredi dne 4. februarja letos v veliki dvorani „Nar. doma" plesni venček na katerega slavno občinstvo že sedaj opozarjamo. Podrobnosti bodemo priobčili pozneje. Pomanjkanje dostojnosti in pl-jetete se lahko imenuje to, kar so počeli v petek popoldne nekateri vojaki 27. pešpolka. Mimo vojašnice je šel ravno pogreb pok. uradnika »Gosp. Zveze" Ravniharja. Tu pridrvi k oknom tolpa vojakov, eden vzame vroke vijo-lino, drugi kitaro, tretji harmoniko in ostali začno s hripavimi glasovi ob spremljevanju „muzike“ prepevati neke ostudne kuplete. Pogrebci, ki jih je bilo prav veliko so bili silno ogorčeni in so se z začudenjem povpraševali, ali jc vojakom 27. pešpolka v Ljub ljani ics že vse dovoljeno? Pospravljanje snega. Če zapade sneg, je dolžan vsak lastnik, oskrbnik ali najemnik hiše oziroma zemljišča, sneg takoj pomesti raz cestne hodnike, v slučaju pa, da postanejo hodniki gladki, posuti jih s peskom ali s pepelom. Snaženje se mora izvršiti najpozneje do 7. ure zjutraj. V slučaju, če kdo zamudi, pusti magistrat lahko na njihove stroške osnažiti tro-toarje, nakar nujno opozarjamo vse stranke, da ne bi imele pozneje kakih neprijetnih posledic. Razgrajači. Predvečerajšnjem zvečer je na Martinovi cesti ustavil stražnik več delavcev radi motenja nočnega miru. Ko jih je hotel aretirati, so vsi nemudoma zbežali. Stražniku se je povsrečilo vjeti samo nekega brivskega pomočnika, katerega je odvedel na stražnico. Kmalu nato sta bila na Hrvatskem trgu aretirana radi razgrajanja dva fanta. Eden izmed njiju je navedel napačno ime, radi česar ga je stražnik odpeljal na policijo. Ponesrečen samomor. 35letni sluga Valentin Traun iz Ljubljane, je preteklo sredo poskusil v Zagrebu izvršiti samomor, ki se mu pa ni posrečil. Na novega leta dan je prišel precej trd domov in nato takoj zopet odšel. Na cesti je pripovedoval svojim znancem, da namerava izvršiti samomor, česar pa njegova žena ni vzela za resno. V sredo pa se je Traun podal na osrednje pokopališče in si z britvijo prerezal žile na vratu. Zdrav- niki so izjavili, da ga bodo še ohranili pri življenju, če se ne bodo pojavile kake druge bolezni. Vzrok posku-šenega samomora ni znan. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša. Umor v topničarski vojašnici. Na sv. treh kraljev dan se je zgodil v ljubljanski topničarski vojašnici tragičen dogodek, ki je močno vznemiril in razžalostil celo vojašnico. V naslednjem podamo o tem tragičnem dogodku natančno poročilo. Druga baterija spl. Deveta ura zvečer je odbila in glas trompet se je razlegal po topničarski vojašnici. Vojaki so se podali k počitku in tudi pri drugi bateriji so kmalu vsi zaspali. V tem pa pride domov še nekaj vojakov, ki so bili v mestu in so bili prav dobre volje — saj služijo pri vojakih zadnje leto in se še veselijo onega veselega trenutka, ko slečejo vojaško suknjo in pohitijo na svoje domove. Heuer geh’ mar Bili so veseli in peli so znano nemško vojaško pesem »Heuer geh’ mar* (Letos pojdemo), pa so mislili, da morajo peti z njimi tudi drugi vojaki, ki so še ležali — spali niso več, ker so jih prišleci zbudili. Vojak Henzl je pa hotel spati, kar so mu prišleci hudo zamerili in so mu zažugali, da ga vržejo s postelje. Henzlu, naravno, to ne bi bilo ravno prijetno, ker se je v postelji zelo dobro počutil in za to je pograbil za bajonet, ki je visel nad posteljo, hoteč s tem prestrašiti nemirne tovariše. Igra z bajonetom. Obereb eden od prišlecev, je hotel odvzeti Henzlu bajonet, za katerega sta se dolgo borila med glasnim krohotom drugih vojakov, na enkrat pa Henzl zaječi, ker je bil ranjen! V ruvanju mu je Obereb zasadil bajonet v prsa, vsled česar mu je začela teči kri. Vojaki so priskočili na pomoč, mašili mu rano in poskušali vstaviti kri, ali ob enajsti uri po noči je vojak umrl. Nesrečnega Henzla so prepeljali v garnizijsko bolnišnico, Oboreba pa v zapor. Sedaj se vodi preiskava, ker se še ne ve, ali je Obereb nalašč zabodel Henzla, ali se je to zgodilo samo po nesrečnem naključju. Nekateri trdijo prvo, nekateri drugo, natančnega se pa nič ne ve in resnico težko da bi dognala tudi preiskava. Naj bo temu kakor hoče, vsekakor bo to opomin vojakom, da se z bajoneti ne igrajo in potem ne bo takih tragičnih slučajev, radi katerih vlada sedaj žalost v celi topničarski vojašnici. Razne vesti. * Skopuhova smrt. V La Garenne pri Corbeilu na Francoskem je živel v revni bajti postaren mož. Živel je silno ubožno. Ko ga zadnjič par dni ni bilo na izpregled, so šli sosedje v bajto, in tu se jim je odprl žalosten pogled; v hiši na kupu slame je ležal oni mož, nag, sestradan do kosti — mrtev. Zdravnik, je izjavil, da je umrl lakote. Drugi dan pa se je oglasil notar, ki je povedal, da je pred par tedni shranil oni mož pri njem 700000 frankov. — Skopuh je torej same skoposti umrl. * Generalna stavka hišnikov. V četrtek so imeli praški hišniki zborovanje in so sklenili, da bodo začeli stavkati, če ne bodo dobili posebne plače za čiščenje hodnikov pred hišami. Zagrozili so, da ne bodo več odmetavali snega izpred hiš, temveč bodo (zaradi telesne varnosti občinstva) samo posipavali s peskom. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Politična situacija. Dunaj, 7. januarja. Pogajanja glede sestave novega kabineta se nadaljujejo. Bivši minister dr. Braf je odklonil vsako kandidaturo za zopetnega ministra in sicer radi zdravja. Nato je ministeski predsednik baron Bienerth ponudil Čehu, Karolu Mereku, sekcijskemu šefu v železniškem ministrstvu, portfelj za javna dela. Merek je sprejel ponudbo. Bienerth še vedno upa, da se mu bo posrečilo pridobiti Čehe za sestavo parlamentarnega kabineta. Toda iz pogovorov z dr. Fied- lerjem, Začkom in _ dr. Pacakom je lahko spoznal, da Čehi odločno odklanjajo vstop v parlamentarni kabinet pod sedanjimi pogoji. Dopoldne je baron Bienerth konferiral z načelnikom »Slovenskega kluba" dr. Šušteršičem in izjavil, da pričakuje, da Slovenci ne bodo stopili v opozicijo samo rodi oseb sedanjih ministrov, ampak da bodo poprej počakali, kako bo novo ministrstvo poslovalo. Dr. Šušteršič je izjavil, da mu ne more dati nobenega pozitivnega odgovora, ker mora najprej predložiti ta predlog klubu v razmotrivanje. Jutri ima »Slovenski klub* svojo sejo. Nadalje se je pogajal Bienerth s predsednikom nemškega »Nationalverbanda" dr. Chiari-jem. Portfelj poljedelskega minister-stva je ponudil češkemu konservativcu in veleposestniku grofu Vojtehu SchOn-bomu, ki je izjavil, da sprejme ponudbo. Papeževe skrbi. Rim, 7. januarja. Iz vatikanskih krogov se poroča, da namerava papež Pij X. v kratkem sklicati vse višje cerkvene dostojanstvenike v Rim k posebnemu posvetovanju. Na konferenci se bo razpravljalo o vseh najvažnejših tekočih zadevah. Neki prijatelj kardinala Rampolle je izjavil, da bo bližnja bodočnost prinesla še mnogo papeževih novotarij. Novi falzllikatl. Bel grad, 7. januarja. K naši včerajšnji brzojavki o aferi dr. Spiefi-Btichele glede razkritja novih fazifika-tov še dostavljamo, da je Biichele takrat, ko je v drugič pribežal iz Zemuna v Bel grad in bil aretiran izjavil belgrajski policiji, da je pod pritiskom šefa zemunske policije moral podpisati ona dva dokumenta. Nato je bil radi goripovedanega povratka v Bel-grad od policije kaznovan na tri dni zapora. Ker pa je po prestani kazni izjavil, da nikakor ne sme več v Avstrijo, ga je policija izgnala v Turčijo. Atentat na španskega kralja Alfonza. Madrid, 7. januarja. Ko je včeraj španski kralj Alfonz na svojem potovanju v Maroko dospel v Malago, se je, ko je prestopil prag palače ma-laškega guvernerja, nenadoma sprožila neka puška. Nastala je precejšnja panika. Dve osebi sta bili lahko ranjeni. Policija je aretirala nekega 221etnega mednarodnega anarhista Rougasa, pri katerem je našla več kompromitujočih spisov. Policija je mnenja, da je Rou-gas samo zato prišel v Malago, da izvrši atentat na španskega kralja Alfonza, kar se mu je pa popolnoma ponesrečilo. Argentinsko meso za Avstrijo. Trst, 7. januarja. Parnik „Vian-dot", ki vozi argentinsko meso za Avstrijo, bi moral prispeti semkaj že 3. ali 4. t. m. Ker ga pa še dosedaj ni, se splošno domneva, da je ladijo dohitel na morju močan vihar, vsled česar se je pošiljatev precej zakasnila. Dr. Josip Frank se umakne iz političnega življenja. Zagreb. 7. januarja. V informiranih krogih se zatrjuje, da se namerava znani voditelj frankovcev, dr. Josip Frank popolnoma umakniti iz političnega življenja in se izseliti stalno v Osjek. Svojo hišo v Zagrebu je že prodal: Tudi njegov sin, dr. Vladimir Frank, ki se je že radi zadnjih Janko-mirskih škandalov politično skrajno kompromitiral zapusti politično polje in se naseli kot kraljevski notar v Djakovaru. Rusija in Francija. Pariz, 7. januarja. Z ozirom na poročila pariškega lista „Temps“, ki zatrjuje, da so vse vesti o nekem trdnem zbližanju Rusije in Nemčije popolnoma neresnične, izjavlja .Matin*, ki je poslal tozadevno v Petrograd svojega poročevalca, sledeče : »Kdor trdi, da pomeni Potsdamski sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem začetek približanja Rusije trozvezi, ta se grozovito moti. Rusko-francoska dvo-zveza je močnejša kakor nekdaj, nje pogin je samo pobožna želja nemških časopisov. Govori, da se hoče Rusija pridružiti trozvezi, so naravnost žalitev državnikov Stolypina, Sasanova in Kokovceva. Ogrski ministrski svet. Budimpešta, 7. januarja. Danes predpoldne se je vršila seja ogrskega ministrskega svdta pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Khuena-Hedervaryja. Obravnavalo se je o tekočih političnih zadevah. Grofica Tarnovska zblaznila. Rim, 7. januarja. Semkaj prihajajo poročila iz Benetk, da je grofica Tarnovska zblaznila v ječi. Danes je prišel v Benetke njen oče grof Tar-novski, ki je zopet vložil na kralja Viktorja Emanuela milostno prošnjo. Volitve na Finskem. Helsingsfors, 7. januarja. Pri volitvah za finski deželni zbor so do- bili socijalni demokrati 27.256, Staro-finci 17.134, Mladofinci 13.544, Švedi 10.337 in agrarci 3.579 glasov. Socijalni demokrati imajo torej večino. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Poslano) Dovoljeno naj mi bo ponižno stavljeno vprašanje na gospode posvetovalne zbornice in obenem na gospode zdravnike zaradi zadnjega odstavka, sklepa z dne 28. maja 1910 glede besed nanašajočih se glasom zdravniškega mnenja. Sedaj pa nastane vprašanje, kako da niso našli gospodje zdravniki dne 22. marca 1909 pri meni nobene histerije in tudi nobenih drugih vzrokov, ki bi bili za podlago gospodom zdravnikom v izjavi proti moji osebi, ko sem bila dve uri in pol pri sodniji in sem bila še popolnoma prestrašena. Sele pozneje se je pri nasprotnem postopanju proti moji osebi začela ta histerija in začelo se je neopravičeno ometavati mojo osebo namesto, da bi se pravilno postopalo. Ako postane človek žrtev zločina, ki ga gotovo ni enakega na Kranjskem, in to ne zaradi pravilnega življenja, četudi se to smatra gotovo za nič vredno, ker bi sicer gospodje ne oddali takega mnenja brez vzroka. Vjeta sem bila kakor ptič v kletko, saj mi je bilo popolnoma neznano, v kake razmere da pridem. Čudno se mi zdi, da gospodje zdravniki niso našli začetkoma nič imenovanih stvari. Šele potem, ko jih je oseba, ki mi je vzela zdravje in spravila v neprijeten položaj, opozorila in in postavili temelj poznejšim izvidom in vporabila taka sredstva, ki nikakor ne spadajo zraven, potem so začeli sejati seme. Koliko je obrodila ta setev, ko so jo poželi, ne vem, nekaj pa gotovo. Marija Sladič. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon. Mali oglasi. Gostilna s koncesijo se odda na Sv. Petra cesti št. 5. 3/3-2 Elegantno meblovana soba t-e oddu od 15. januarja, za enega ali dva gospoda. Kje, pove inseratni oddelek .Jutra*. 4/3—2 Stanovanje z eno sobo in kuhinjo išče miina stranka brez otrok za 1. februar. Ponudbe sprejema Inseratni oddelek »Jutra*. 10/1—1 Heblovava soba s separatnim vhodom za gospoda se išče takoj. Ponudbe sprejema inseratni oddelek »Jutra* pod šifro .Samec,. 9/1-1 Eno ali dre gospodični se sprejme na stanovanje in hrano. Kje pove, inseratni oddelek .Jutra*. 7/1—1 Binbe za eno ali dve osebi se takoj kupijo. Ponudbe sprejema inseratni oddelek .Jutra*. 8/3 — 1 KORESPONDENCA. Vesela gospodična želi v svrho zabave korespondirati z izobraženim gospodom pod šifro „Zeppelin“ Ljubljana poste restante. Zahvala. Društvo profesionistov avstrijskih železnic skupina za Ljubljano se zahvaljuje slavnemu občinstvu za poset Silvestrovega večera, ki se je vršil 31. decembra v vseh prostorih gospoda Štirna v Sp. Šiški, cenjenim darovalcem za dobitke, članom, osobito pa cenjeni gospici ki je z njenim inpozantnim nastopom okrasila alegorijo kot boginja deli, zahvaljujemo se tudi gospodu Štirnu gostilničarju za dobro in točno postrežbo. Obžalovati se pa mora splošno oiganizacijo železničarjev v Sp. Šiški, ki so hoteli z vsemogočnim terorizmom preprečiti Silvestrov večer profesionistov, kar se jim pa ni posrečilo. Odbor. Ženitna ponudba. Gospod, star 35 let, z lepo domačijo se želi takoj poročiti s pridno kuharico, vdovo brez otrok, ali tovarniško delavko s 4000 K premoženja. Ponudbe sprejema inseratni oddelek »Jutra" pod šifro »Srečno leto". Radi preselitve se odda v najem ali proda pod jako ugodnimi pogoji dobro obiskana gestilna z vrtom v bližini Ljubljane. — Natančneje pove inseratni oddelek »Jutra". Zidna opeka najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri tvrdki Filip Supančič Šubicova ulica 5. z dobrimi izpričevali se stalno sprejme v »Tovarni za klej- (Leimfabrik) v Ljubljani. Ml ČERNE Stampilje seh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver In izdelovatelj kavču-kovlh štampilij. Ljubljana, Sv. Petra c. 9. Ceniki franko. ? I ? I K O ?0 ? Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, ? I ? I K O ?0 ? nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? 1 K O ? O ? Tovarniška varstvena znamka: „ IK O ? i ? I K O ? O ? Pozor! Cenjeno občinstvo se svari pred raznimi zakotnimi agenti, ki se pečajo s prodajo hiš in zemljišč, ker bi za stranke lahko nastale velike neprilike. Obenem se slav. občinstvu priporoča koncesijonirana pisarna za prodajo hiš, zemljišč itd. Peter Matelič Ljubljana, Škofja ulica štev. 10i Telefon štev. 155. Vsak dan sveže pustne » ■ ■ krofe se dobi v slaščičarni J. ZALAZNIK Stari trg štev. 21. I^ili jalli e : Mestni trg 6. Kolodvorska ulica 6. Vabilo na domačo plesno veselico ki se vrši danes dne 8. januarja t.l. „pri Kramarju" na Dolenjski cesti štev. 5. Začetek ob 3. uri popoldne. Za obilen poset se slavnemu občinstvu najvljudneje priporočata F. A. Zupančič. Specialna trgovina finih ročnih del Toši I V Ljubljani, Židovska ulica štev. 5. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiraiije Kuč v za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo 5 kg franko K 4-—. Br. Novakovič, Ljubljana. Priporočljivi preparati! Moji c. in kr. dvom. založnika in pa-peževega dvorn. založnika Lekarnarja O. Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 150, v sodih K 1*— 1 kg. Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin. Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2'—. Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metlčne bolezni. Steklenica 50 vin. Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2'—. Naročila se točno izvršujejo. Pozor! Pozor! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril vinotoč v Ljubljani, na Št. Peterskem nasipu štv. 43 (preje Tosti) kjer bodem po zmernih cenah točil najboljša ter zajamčeno pristna vina iz moje zaloge. Za prigrizek se bode postreglo z mrzlimi jestvinami. Za mnogobrojni poset se najuda-neje priporočam z vsem spoštovanjem Alojzij Zajec vinotržec v Spodnji Šiški. ! Kolesarjem! = v znanje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti. Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago 1 brezplačno ...........— tvrdka 2^. ČJaaacLerrilik:, Specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. Veselo poročilo! posebno onim, ki se slabe in trudne čutijo. Kri! in okusni zajutrk i.. ..i— imajo tisti, kine pi-MnČ ! jodruzega.kotdr. ... pl. Trnkoczya Zdravje! siadničaj, ■i— pod imenom 50% prihranka! sja- Izborno okusno živilo najboljše kakovosti! Obenem senzacijsko boj-kotno sredstvo proti ode-ruštvu živil. Dobi se povsod, tudi pri trgovcu. >/4 kg velja 50 vinarjev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstadterstrafie 30, Radetzkvplatz 4, SchOnbrunnerstrafle 109. Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Po pošti se pošilja najmanj 5 paketov. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniške blagajne južne železnice. Julij uvoz kave in velepražarna. Nova podružnica v Ljubljani ' elenburgova ul. 71 Dva izurjena in zanesljiva čevljarska pomočnika sprejme takoj proti jako dobri plači Karol Cerar, čevljarski mojster Lukovica pri Domžalah. Umetna knjigoveznica. linj igo veznica Priporoča na novo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike; dalje ima v zalogi veliko izbiro okvirjev, tiskanje trakov po najnižji ceni. Trakovi so vedno v zalogi. Na izbiro so od navadnih do najfinejših. Zelo pomenljivo je shranjenje tiskanja pri trakovih, ko se pri nalepljenju črk polovica črk pogubi. V zalogi ima tudi elegantne platnice za „Slovana“, „Dom in Svet“, »Ljubljanski Zvon“, »Planinski vestnik" i. t. d. Cene zmerne. Točna postrežba. Umetna knjigoveznica. VI prihranite «leiaar! Automatični namizni prižigalnik | oblastveno zavarovan, H izvršen iz krogel av-strijskih [j Mannli-]] cherjevih L pušk, I*ep« &•£££& Iiepo darilo! darilo 1 lAC 6r>tii I Otročje obleke pod vsako eeiao? lisce oblek 0, Ljubljana, Mestni trg- £>. MAKSIMILIJAN SART0RV : Ljubljana, Rožna ulica št. 15. : Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za : zobozdravnike. : Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okrasui i. t. d. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. = = "■št Z-o*u.ToIoa;2n.I- — 1 '=="■ Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d. 35—36 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali ali sijenita, apno živo in ugašeno ' ii se dobi pri ALOJZIJU V0M!Ki!=L)“ = kamenarskem mojstru Kolodvorska = ulica = Glavna zaloga rudninskih voda. Vsak dan sveže žgana kava. A. Šarabon, Ljubljana. :: Velepražarna kave z električnim obratom. :: Špecerijska trgovina na drobno in debelo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. - Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu i« Gorici. — Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jib obrestuje od dne vlogo po čistih 4 !|, °|0