TOKRAT VAM PREDSTAVLJAMO Krajevna skupnost Medvode Z načrti v prihodnost Ljudje se v Medvodah v veliki meri še pozdravljajo po imenih. Ne zaradi tega, ker bi bile Medvode majhen kraj, nasprotno, v KS prebiva že več kot 7.200 prebivalcev, ce-lotno območje, ki ga pokriva krajevna skup-nost pa meri 40,5 km\ Ljudje se poznajo, ker so med seboj povezani v mnogih interesnih združenjih, v družbenopolitičnem in samo-upravnem življenju krajevne skupnosti in na delovnih mestih v organizacijah združenega dela, saj je velika večina krajanov zaposlena v industriji na območju Medvod. • Žnano je, da Medvodčani nikoli niso zadOToljni z doseženim in da vedno znova iščejo -poti in oblike, ki bi življenjske in de-lovne pogoje v kraju bivanja še izboljšale. Krajevna skuipnost Medvode i-ma v (primerja-vi z drugimi podobnimi krajevnimi skupnost-mi iprecej dober družbeni standard. Ta slan-dard je sicer rezultat objektivnih možnosti, saj je na območju KS zelo razvita industrija, toda največji delež ,k razvoju ikraja vsekakor prispeva dobra organiziranost subjektivnih družbenih sil. Poleg družbenopolitionih orga-nizacij, ki so aktivne in prisotne na vseh pod-ročjih delovanja, deluje v KS še skoraj 30 organizacij in društev, ki s svojo aktivno vlo go ipovezovanja abčanov dajejo posebno obe-ležje širšemu območju ob sotočju Save in Sore. Posebno mesto v družbenopolitični ak-tivnosti Medvod pa ima koordinacijski odbor sindikata, ki je zrasel z iskanjem novih poti in iz življenjskih potreb detavcev in krajanov. • Več kot polovico obimočja krajevne skupnosti pokrivajo gozdovi, precejšen del Sorškega polja pa so kmetijsko obdelovalne površine. 16 naselij je raztresenih po celot-nem območju z zolo različno lego in mož-nostmi nadaljnjega razvoja. Na tako velikem območju so seveda tudi raalični posamični interesi in Ijotenja, ki jih ni lahko uskladiti. Da bi našli poti do boljšega družbenega, kul-turnega in komunalnega standarda, ikrajani menijo, da ni dovolj, da se pogosto sestajajo aktivisti in moledujejo za potrabna finančna sredstva pred samouipravnimi organi združe-nega dela. Tako spoznainje je bifo v Medvo-dah prisotno že prej pred leti, ko so še mnogi skeptiki trdili, da sindikat v krajevni skup-nosti nima kaj iskati. • V Medvodah so zelo konkretno doka-zali, da problemi zdmženega dela in krajevni problemi niso ločeni in da razvoj enega in drugega ipodročja ni mogoč brez skupnega planiranja in skupne akcije na osno^vi začrta-nih usmeritev. Zato si danes ne zamišljajo, kako bi lahko nadaljmji razvo.j in pireobrazba krajevne skuipnosti potekala brez aktrvnega sodeLovanja simdiikata v krajevni konferenci SZDL in brez delegatorv OZD v skupščini kra-jevne skuipnosti, tj. -brez usklajenosti združe-nega dela in KS. • Srednjeročni plan krajevne skupnosti so na mnogih področjih reaiizirali, kljub t_e-mu, da je bil ta zbir želja in potreb. Zato je še vse preveč takih 'področij, kjer niso prišli dl.je od idej. • Na področju telesne kulture je bilo stor-jenega precej in občani vse bolj spoznavajo, da rekreacijo potrebujejo, ne samo kot raz-vedrilo, temveč tudi zato, da bi lahko na de-lovnem mestu bolje delali. Zato v Medvodah ni več iproblem na trim akciji zbrati dveh avtobusov krajanov in jih odpeljati na sneg. • S prostovoljnim delom in prostovoiljni-rni prispevki ter s sredstvi TOZD in družbene skupnosti so v pretaklih letih zgradili teniška igrišča, bniiti^rico na Osolniku, ki služi pozi- mi smučarjem in poleti planincem, obnovili so nogometno igrišče s tribunami in sprem-ljajočimi objekti, obnovljene so bile balinar-ske steze, izdelali so otroško igrišče, dokon-čali štiristezno avtomatsko kegljišče in še bi lahko naštevali dosežke na tem področju. bili arnbient, ki ga ponuja muzej in svojo ustvarjalno domiselnost, seveda ob material-ni pomoči osnovnih organizacij sindikata. • Tudi na področju komunalnega ureja-nja so dosegli viden napredek, kljub temu, je to še vedno eno izmed najbolj občutljivih področij Medvod. V preteklem letu so do Medvod zgradili glavni kanalizacijski vod, na katerega se bodo postopoma priključevala vsa naselja in OZD, ki sedaj pogosto onesna-žujejo reko Soro. Preusmerili in regulirali so tudi potok Prešnica, urejenih je bilo več lo-kalnih cest, v glavnem s samoprispevkom ob-čanov, zgrajeno je bilo obračališče za mestni promet, obnovljena je bila stara javna raz-svetljava in na nekaterih mestih postavljena nova, v programu pa je še več podobnih ak-cij, ki bodo izboljšale ikomunalno urejenost. • Omeniti velja, da na področju komunal-nega urejanja načrtujejo več akcij tudi orga- • V Medvodah in okolici ipa niso možnosti za rekreiiranje samo na športnih igriščih, tem-več tudi v izredno ugodnih naravnih pogojih. Polhograjski dolomiti skrivajo ipolno svojih lepot in skrivinosti. Pozimi so ob dobrih snež-nih pogojih možnosti za smučanje ob vleoni-cah na Osotaiku, ki jih je postavLl TVD Parti-zan, ali ipa tekaškihi progah v Žlebeh, poleti pa so možnosti za planinarjenje po Kurirski transverzali ali po poteh, ki si jih vsak sam izbere. • Zbiljsko jezero je ob lepem sončnem viremenu že kar prepolno. Žal pa je kopališče na Sori eno izmed področij, ki se kot zamisel v srednjeročnem načrtu krajevne skupnosti ni uresničilo. Do daaies se še ni našel, ki bi bil priipravljen v kopališče vložiti nekaj več sredstev in ga preurediti v urejen rekreacij-ski objekt. • Tudi razvejana amaiterska kulturna de-javnost še nima ustreznih pogojev in prosto-rov za svoje delo. Amatersko gledališče je moralo zaradi utesnjenosti okrniti svoj pro-gram, pevci si za vaje iščejo prostore zdaj tam, zdaj drugje, godbeniki si delijo prostore z glasbeno šolo, knjižnica ;pa si je svoje pro-store poiskala v prostorih krajevne skuipno-Siti. Že dalj časa si iprizadeva ikrajevna skup-nost, da bi z združevanjem sredstev TOZD zgractili družbeni center, ki raaj bi služil kar najširšim namenom. Postal naj bi prostor, kjer bi se srečevali: na kultumih prireditvah občani Medvod in okoliških krajevnih skup-nosti, k^er bi lahko prebrali v miru knjigo_, ali pa si ogledali likovno razstavo. Toda tudi prostorska utesnjenost prizadevnih »kultur-nikov« ne ovira toliko, da ine bi sodelo\'ali na vseh prireditvah, bodisi v ikrajevni skupnositi, ali pa na gostOTanjih po domovini. V pretek-lem letu so pričeli s prireditvijo, ki naj bi postala tradicionalna. V gradu Goričane so organizirali »Glumaške večere«, na ikatorih so sodelovali amaterji in profesionakii kulturni ustvarjalci. Tako so resnično s pridom izra- niizacije združcncga idela, predvsem pa 'bodo odpravile onesnaževanje zraka in voda. Tudi na drugih področjih dela in življenja je v Medvodah viden napredek. V naselju Sora bodo že letos .predali namenu nov gasilski dom, ki so ga zgradili krajani s prostovolj-nim delom in prostovoljnimi prispevki. Slu-žil pa ne bo samp gasilcem, tem^več tudi ci-vilni zaščki, druzbenopolitičnirn organizaci-jam in društvom na tem območju. • Prav na pobudo koordinacijskcga odbo-ra sindikata je bilo v Medvodah zgrajenih čez 200 novih stanovanj, ki so bila namenje-na ipredvse/m delavcem, zaposlenim v OZD na območju Medvod. V mesecu maju bo predan namenu tudi nov otroški vrtec, pripravljene so že programske osnove za novi zdravstveni dom, v krajšem času se bo pričela tudi grad-nja oddelka Ljubljanske banke in še bi lahko naštevali, kje vse se kaže, ali pa ise bo v kraj-šem času pokazal napredek Medvod. Pri raz-voju naštetih in drugih področjih so nepo-sredno in prok delegatov sodelovaile tudi TOZD. • V nadaljnji aktivnosti Krajevne skup-nosti Medvode bo prav gotovo največ pozor-nosti namenjene planirainju, saj je še veliko odprtih in perečih vprašanj, ki v krajovni skupnosti niso ustrezno rešena. Zato je ra-zumiljivo, da si socialistična zveza, v katero so se trdno povezale tudi osnovne organiza-cije sindikata z območja Medvad, prizadeva že sedaj, da bi doliodek temeljnih organizacij združenega dela postal prava materialna os-nova uresničevanja interesov krajanov in raz-vaja krajevne skupnosti. Zato tudi mi nič oud-nega, če je pred letom krajevna skupnost bučno reagirala, ko sta bili dve temeljni or-ganizaciji v izgubi: k razvoju krajevne skup-nosti vsaka temeljna organizacija prispeva svoj delež; če je v izgobi, tega deleža ni, to pa pomeni manj urejenih cest, manj prosto ra v otroškem vrtcu, manj kulture ...