FRANJO ČIČEK
Vesele zgodbe iz slavnih pukš
Raca na  vod!  in volitev pukšanskega župana
Ce greš po cesti bolj na ono stran, boš na tej strani opazil imcnitno vas, ki ii Pukšani pravijo Račja vas. Brihtni Ijudje bivajo v tej vasi. Še celo rukšani so si pri njih. izposodili pamet. Račani ali Racarji so vedno židane volje in veseli, da jih je veselje gledati. Smeh je pri njih doma, jezo so oni dan pokopali in še celo smejali so se zraven.
»Raca na vodi,« so dejali, »kdo pa bi se jezil. če jeze vee ni!« Raco na vodi, to so kai radi imeli in je bila imenitna ta raca. Saj je imela po njej ime tudi njihova vas, kar je zelo lepo. Kako da ne? Pcrfok so imeli, riDnik tudi in rac je plavalo sem ter tja, da jih še prešteti nisi mogel. Ni čuda, da si lahko vsak čas opazil kako raco na vodi. l'o so vedeli in znali tudi Račani ali Racarji, ki so bili židane volje in so imeli radi raco vedno pri sebi in na jeziku.
»Raca na vodi,< je rekel oni dan Žlabudarjev Lojzek, ko je pojedel skledo žgance-v in pisker kislega zelja, »tako sem se nabasal, da mi bo počil želodec!«;
Drugi dan ni dobil ničesar za pod zob. pa se je zadrl:
^Raca na Todi, tako sem lačen, da še slin ne morem požirati!«
Repincljev Tonček je gnal vole na semenj. Pa jih je hvalil meše-tarjein:
>Raca na vodi. tako so lepi in debeli, da bi jih kar vikal!«
Štrukljeva Polona je kupila prašiča. Zaprla ga je t svinjak ter vzkliknila:
»Raca ua vodi, zdaj pa le jej. nemarni pujs, da se zrediš kakor Kajfežk
BingljeTega Janeza so potrdili k vojakom. Pa so rekali fantje na "vasi:
»Raca na vodi, kaj bo ta grizlica? Saj ne lx> ločil puške od metleU
Je prišel Janez od vojakov nazaj in je pravil fantoru:
»Raca na vodu tako sem pokal, da je kar grmelo!«
Miha Pilatuž je ležal na smrt bolan. Okoli njega so se zbrali so-sedje. Tarnali so in vzdihovali:
»Raea na Todi. zdajle bo pozabil dihati!«
So se zmotili. Kajti se je priee] Pilatuž potiti in se je potil dva dni, nato ie planil iz postelje ter se zadrl:
jRaca na vodi, tako me je žebtalo, da sem se naueil plavati pod odejolc
Da, taki so bili Račani ali Racarji, ki so ime\i rac več ko preveč.
Je slišal o njih tudi Pukšan ata Žužamaža.
»Heniana reč.t si misli ata Žužamaža, »v Račji vasi imajo rac na kupe. Kaj ko bi prodali eno nam, ki nimamo nobene?«
276
Povedal je to misel možcm in so stopili možje skupaj ter slovesno proglasili občinsko mlako za ribnik. Ato Žužamažo pa so poslali s ce-karjem po raco v Račjo vas. Je Žužamaža srečno prinesel v cekarju inlado račko ter jo izpustil v ribnik.
»Holaj, Pukšani!« je zakrieal ata Žužamaža, >zdaj pa imamo tudi mi raco na vodi!« So videli Pnkšani. da je res, kar so slišali, pa so po-skocili in so od vesclja lasali drug drugega.
Tiste dni se je pripetila v Pukšah velika nesrefa. Ponoči je župan ujcl občinsko raco in si jo spekel. Ko j<> je na skrivaj obiral. je imel smolo. Nemarna kost mu je obtičala v grlu in župan se je po vseh pra-vilih zadavil. Kaj so hoteli Pukšani? Pokopali so ga s kostjo vred in šli hitro volit novega župana. Volili pa so župana v Pukšah takole:
Najstarejši Pukšan Jurij Kampeljc. po do-niače Lačenperger, je slo-pil na dva stola in v roke zgrabil metlo. Pnkšani so mu zavezali oči in se na-to postavili v vrsto. Drug za drugim so tekali skozi pod Kampeljcem in vsak se je nioral zadreti:
»Lačenperger, kdo bo župan?«
Lačenperger je med-tem vihtef metlo in sku-šal Tsakega pritisniti ne-kam tjo, kjer jc hrbia konec. Kajti tisti, ki ga bo zadel, bo novi župau. So bili pnkšanski možje brihtni. Vsak mu je smuk-nil kakor miš skozi noge in Lačenperger je udaril v prazno. Na vrsto je prišel tudi ata Žužamaža. Imel je preeej šicoko gla-vo in za zlomka, ali se je hote ali nehote premalo sklonil, nič se ne ve, uaenkrat mu scdi Kampeljc na ramenih in ga prav po domače bijc z metlo po hrbtu.
»Raca na vodi,« je kričal Kampeljc, jtale koštrun, ki ga jezdim, bo župan in uibče drugk                '
Ker ni bilo postavuo določeuo, koliko udarcev z metlo zadostuje za ppavilno izvolitev, je kajpada imel Kainpeljc proste roke in je to nejas-nost zakona temeljito izrabil. Kleslil je z metlo po novem županu, da mu je od cele metfe ostal le še držaj in so že od (ega letele trske.
Žužamaža je dirjal s svojim jezdecem po vasi ia ker ni vedel, kako bi se rešil podivjanega Kampeljca, se je z njim vred zakadil v ribnik.
»Raca na vodi,« so vpili Pukšani ter drveli skupaj, »tako je prav! Naj živi naš novi županlt
Potegnili so oba za pete iz vode in ju postavili na sonce, da se po-sušita. Vse je bilo zopet v redu, kajti Pukšani so imeli novega župana.
277