16. številka.
Trst v ponedeljek 16. januvarija 1905
Tečaj XXX
gV Izkaja vsak dan. -^i
1 uu. ■ • o»* ab n pr zr'k:h ol» •'< uri, ob poti?«iehkih ob
H. uri ijutraj p»-«inirn*	-** t-> lajajo po 3 novč.
t> stut nki
Ljub'iini. G rici. t. Petru.	i.
Novnume tu i»<i.
'»fc-tinb t Tmti in okolici
Nf-n žin
Orla^r in naroči*«* -prejema u rava iista Eiinort"*, ulira «>i<»rr	ti -t. Iv I r?»«liM» nrr <m1 2. jh»j». <!«»
s. zT<rr<*r. — Oei e <>jtla»o«i ♦> hm *j>u> pftit ; poslanice. ' iirtiicf. iavo« zahval ii H<>a>a»H o/la«i po p<»ge<ibi
TELEFON stav. 1157. -	~
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost41 za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znate
za vse L*to 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K - N»
naročbe brez do poslane naročnine »e uprava ne ozira. Vsi dopisi na; se poSUajo na ured liStvo lista Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo 1b rokopisi se ne vračajo. Naročnino oglase ia reklamacije je pošilja' i na uprave 1;sta.
UREDNIŠTVO: al. Giorpio Galstti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon orcij lista „Edinost". — Natisniia tiskarna konsoreifa lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti 4t W Poštno-hraniluićni račun št. 841.
Novi amerikanski konzul v Berolinu
BEROLIN 15 Generalnim konzulom Zveznih držav v Berolinu je imenovan Georj?e W. Roosevelt. bratranec pred sednika.
hajaj
Japonska vojne ladije pri otoku Borneo
PETR«XjR AD i 5. Iz nizozemske indije
oćajo. da se japonske vojne ladije na na >everno-zapadn:. obali otoka hornet*. Crta podmorskega brzojava iz otoka Labuan, ki leži blizo Borneo, v Sin ijapore i-" dva lajst dni ne posluje.
Ufueral Steseij.
NAGASAKI 15 Včeraj sta dospela
M-mlcaj general Steseij in njegova soproga
Admiral Aleksejev.
PARIZ 15- Kakor so iz Petrograda sporočili »Journalut, je Aleksejev imenovan p »častnim velikim admiralom skupnega ruskega brodovja. Aleksejev se v kratkem poda v inozem-tvo.
Nemška ladja kupljena za Japonsko.
BEROLIN 15. Iz H imburga poročajo, da jc bil brzi parnik Cesar Fr.derik* an-tfležwiro posredovanjem prodan Japonski, ki jja porabi kakor pomožnega križarja.

Brzojavne vesti.
Nadvojvoda Josip
REKA 15. Stanje nadvojvode Josipa ie nespremenjeno.
J	r	J
Bolezen in smrt matere francozkega predsednika
PARIZ 15. Mati predsednika Loubeta je nenadoma obolela ter umira. Loubet se j srnoči p »dal v Monteliroar
MONTELIMAR I5 Mati predsednika Loubeta je umrla. Predstojeća demisija Combesovega kabineta
PARIZ 15 Za danes je sklicana kon tep-nci ministrov, ki sklene odstop mini-sterstva
Sodi sc. ia sledi ministerstvo Rouvier. v katerem bo Etienne minister notranjih stvari Sarien minister za pravosodje, Del-cas^e m nister zunanjih stvari in Thomsom minister vojne mornarice.
PARIZ 15 Radi smrti matere predsednikove je drmisija kabineta od god j t na do srede. Loubet je odpotoval v Monte-limar, da prisostvuje pogrebu matere, ki se bo vrš 1 v torek.
PARIZ 15. Ministerstvo Combesovo jc sklenilo danes demisijonirati.
Nemške čete *& juzno-zapadno Afriko.
HAMBURG 15. Največji dosedanji transport čtt. močan 40 častnikov, io4.s mož in >30 konj pojde jutri na parnikih »Lulu«. »Bohlen« in »Hans \Vdrman« na bojišče v južno-zapadno Afriko.
PODLISTEK.
10
Prokletstvo.
vinski roman Avgusta Seno« — Na<lal}e> in «k>vr«i] I. E Tomić.
i'iTvd M. C —ć. —
X.
Rusko-japonska vojna pred forumom politike in jurispradencije.
Piše J. M > (Dalje.)
XIII
Japonska je torej tudi ob tej priliki — ob ustaji bokserjev — hotela misliti na svojo korist, podprta po živem prizadevanju prijateljice Anglije, ki je — dobivši v Japonski primerno prikriva o za svoje pro-tirusko delo — ob vsaki priliki postopala solidarno z Japonsko. In uprav Angliji je imela Ja onska največ zahvaliti na tem da so ruski protesti proti delni mobili zaciji japonske vojske in mornarice (radi ustaje bokserjev) ostaj »U več ali manje brezvspešni. Brezvspešni vsaj v toliko, da je Japonska vt ndar izvela svoj namen ter zastopala tudi praktično svojo	na eno
stran — hegemon jo med azijatskimi dr žavami igraje o tem vlogo maščevalca za evropsko belo raso, napadeno od bokser jev. Z druge strani pa je ruski protest vsaj toliko deloval, da je Japonska obljubila. da bo operirala samo v zavezništvu in solidarno z velevlastmi. Ali Japonska je s tem najbolj ojačila svoj ugled, a ravno to jej je bilo najbolj na srcu.
XIV.
Ustaja kitajskih bokserjev se ni bila omejila siimo na Kitaj in njega kolonije, ampak je — podobno e idemiji. ki se. s početka lokalizirana, od dne do dne bolj siri, noseča povsodi smrt — zajela lud Pečilski zaliv in južno Mandžurijo. Odmev te usta e je donel celo tudi na amurskih ob lih : bokserji so opetovano napadli ruske kozake, a posledica je bila — mala gue rila med bokserji in Rusi. Sintezo vseh teh dogodkov nam predstavlja brzojavka od dne 14. avgusta 1900 generala Grode-kofa, gubernatorja provincij, carju Nikola u Ta brzojavka se je glasila doslovno: »Danes je po ostrih bojih padla v naše roke desna obal ireke Amur) in s tem smo konsol dirali tisto veliko podjetje ki gre za anektiranjem amurskih obrežij velikemu carstvu«. B lo je s tem mnogo povedano ; a s tem tudi to, da so najbolji vojskovodje in strategi često slabi diplomatje.
To vse se je dogajalo v času ko so evropske velevlasti imele opravila z notranjo boksersko ustajo. To dejstvo je došlo v prilog ruski politiki Da vidimo! Dne 14. januvarja 1901. je bil sklenjen mir Pekinški \ med velevlastmi in oslabelim Kitajem. a tedaj je bi že publiciran (31.
decembra 1900) dogovor med Rusijo in	tople simpatije za Hrvate in kjer je le
Kitajem, po katerem poslednji izroča	mogoče, jih povsod tudii pokazuje«.
Rusiji (oziroma nje političnemu	Steseij — antisemit. Židovske
rezidentu) mesto Mukden (oku-	novine so svojčas pisale, da je general
pirano dne 30. o k t o b r a 1900).	Steseij. slavni junak po*tarturja židovskega
* *	pokoljenja, česar pa niso mogli dokazati.
Sedaj pa poročajo iz Petrograda. da je
Dnevni red za rusko armado in brodovje. SteselJ cel° — antisemit.
PETROGRAD 15. Na armado in bro ~
dovje je bil izdan nastopni dnevni red :
Port Artur je prešel v roke sovražnika. Enajst mesecev je trajal obrambeni boj, nad sedem mesecev je bila slavna : posadka odrezana od zunanjega sveta . ter oropana vsake pomoči. Molče je pre- j našala težave oblegovanja in moralne muke, I med tem ko je sovražnik napredoval. Peščica Rusov ni štedila ni svoje krvi ni svojega življenja ter je nadejaje se bliž-
nje pomoči, odbijala besne napade sovražnikov.
S ponosom je Rusija zasledovala njihova junaška dela, ves svet st je klanjal .	.	..
... . . , lavne nai stopi zaupna diskusija, njihovemu junaštvu, toda dan za dnem so , T __	__tl,
se krčile njihove vrste.
Domače vesti.
Y senčil isčno vprašanje. Iz Ljubljane-poživljajo slovensko časopisje, naj v interesu stvari opusti vsako javn > diskusijo o našem vseuoiliščnem vprašanju. Dobro, mL se hočemo pokoriti temu. Saj smo se na'oglasili še le ]>otem, ko s ik druge novine aačele pisati o tem vprašanju na nač n, ki je v nas tržaških Slovencih začel vzbujati največe bojazni. Končno menimo, da ga ni veljavnejega argumenta za naš predlog, da bi se sklical shod zaupnikov, nego je poziv, da naj se opusti j u v n a diskusi a ! Dol>rot na mesto
Iz municipalne delegacije. V zadnji
.	,	,	svoii {eji je storila municipalna delegacija
Bojna sredstva so, 00 vedno na novo t	,,	r,	o /-i-
. . ...	^ , .. ,	.	i nastopne sklepe: Za asfaltiranje trga S>. G10-
lhajajočih sovražn h sdah, pošla. Morali	r	jo
1 vanni, m za uamešcenje na tem trgu vodnjaka, ki je bil na prejšnjem trgu Zonta, su dovolili 2500 K. Izdelanje podrobnega načrta in proračuna za pokritje kanala pred cerkvijo sv. Antona novega so poverili arhitektu Berlamu. Iz proračuna za leto 1905.
pr
so konečno završiti svoja junaška dela ter
odleči premoči. Mir njihovemu pepelu in 1 ^ i večen spomin nepozabnim Rusom, ki so :
padli ob branenju Port Arturja ! Daleč od I Rusije ste umrli za stvar Rusije ; iz ljubezni do carja in domovine ! Vam živečim slava ! Bog izleći Vaše rane ter Vam podaj moč in potrpežljivost, da | renesete težko izkušnjo.
Naš nasprotnik je predrzen in močan, ! zelo težaven je boj žnjim, deset tisoč verst daleč od virov naših moči. ^Toda Rusija je mogočna. V svojem tisočletnem življenju je imela še težje izkušnje in veće nevar nosti, a vsakikrat je šla na novo okrepčana in ojačena iz boja.
Naši nevspehi so veliki. Doći m obžalujemo svoje izgube, se ne pustimo motiti. Z vso Rusijo zaupam, da kmalo napoči ura image. Prosim Boga da blagoslovi drago mi armado in brodovje-, da združeni poraziti sovražnika ter podupreti čast in slavo Rusije !
< ♦ >
Drobne politične vesti.
so nakazali ekseUutivi G000 K za komunalna kotarska dela. Vaški načelniki po okolici so potrjeni v njihovi službi še za nadaljnjega f)ol leta. Za poprave strehe na šolskem poslopju v ulici Istria, poškodovane po zadnji
burji, so dovolili 1100 K. Za d*la v kate« dralki sv. Justa so dovolili 4000 K. V različne namene so dovolili kredite v skupnem znesku 2050 K 53 stot.
Občinske voI!t?e ▼ Poli. »Omnibus« je že priobčil kandidate hrvatske stranke za III. razred. Med istimi sta tu li dr. M a t k o L a g i n j a in Slovenec g. Srečko Cotič, c. in kr. delovodja v mornariškem arz nalu.
Takih šk< for bi uam trebala! V »Jedinstvu« čitamo : Te praznike je pisal škof (katoliški) Uccellini nekemu uglednemu Srbu v Kotoru, ki »nu je bil čestital za pr.izuike. Škof Uccellini izraža v svojem pismu željo, da bi se v letu 1905. še bolj učvrstila sloga in ljubav med H r«»
Srbski kralj Peter Nedavno se	vati in Srbi, „sinovi istega natt)daM> ki
je mudil v BeLmgradu hrvatski novinar	so jih <lo sedaj ločevale ..umetno ustvarjene
Oton Kraus ter je imel daljši razgovor s	zadevice".
srbskim ministerskim predsednikom Pa-	To so besede škofa—rodoljuba! Takih
šićem. Med drugim mu je Pašić rekel	škofov bi nam trebalo!
tudi te besede: »V onem trenotku ko si	OdposlanstTa Y Rim. Zadereki *Nar.
bodo Srbi in Bolgari v Makedoniji pred	List« piše, da so povodom proglašenja blaženim
vsem svestni svojega slovanstva, prene-	Marka Križevčanina odpotovala v Itim tudi
hajo vsaj večim delom — vsi prepiri	razna odposlanstva iz dalmatinskih škofij,
in vsa nas rotstva med njimi. S tega sta-	Splitsko škofijo bo zastopal posvečeni škof
lišća ima se promatrati tudi naš odnošaj	Po lun ko in ravnatelj semenišča kanonik pl.
nasproti Hrvatom. Izlasti naš kralj goji	Ivaniševie.
Pojva. gospod Gorjanski, je odgovoril Ladislav ćmerno. ošinivši t očesom mladega kneza.
Hitrim korakom, oprtih rok, povešene glave se je sprehajal škof po svoji sobi. Po obrazu se mu je razlila čudna rdečica ; sedaj pa sedaj so mu zadrhtele ustnice, sedaj pa sedaj mu je blisknilo oko proti veliki listini z mnogimi pečati ki je le žala na mizi.
Kakor da je niti ni v sobi. ni rekel Angeliji niti besedice. Nema. oleda, v črno zavita je sedela deklica na strani na se-
dežu. Terpljenje treh dni se je hudo do taknilo tega krasnega obraza. Živahne črte so bile utrujene, namesto živahne ru-dećice je stop io smrtno bledilo, in trepalnice so se sklepale od utrujenosti nad ustnimi očesi. Glavica se jej je nagnila kakor ovenel cvet. Tako je sedela, spuščajoča svoji roki v krilo gledajoča predse kakor brez misli ; samo tu pa tam jej je zablestela v očesu solza, znak obupne misli.
Sedaj so sC začuli od zunaj koraki. Deklica se je stresla, škof p* je obstal in privzdignil glavo; z Lackom Hrvatom je vstopil Nikola veselega obraza, pogledal škofa, pogledal deklico, in osupnil od začujenja
—	Hvaljen Jezus, gospod škof, je re kel, tvoja milost me je poklicala da čujem tvoj odgovor.
—	Da, je odsekal škof, povzdignene glave in motreči mladeniča.
Zaprosil sem te za roko tvoje ne
čakinje tu Čakam na tvojo odločitev. Ali mi jo daješ za ženo ?
—	Moj odgovor ? Evo ti ga ! Glej, na oni mizi leži list in stotina je pečatov na njem. Prvi ljudje v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, Ogrski so stavili pod to pismo znak svojega poštenja Tudi ećat tvojega očeta stoji tu ; Kača, ki jo nosijo angelji. Veš li, mladi gospod,- kaj piše to pismo ? To je požeški mir. Mir ! Ha, ha, ha ! Kaća je odgnala angelja odgnala je tudi tega angelja, ki sem ga hotel žrtvovati kači. G ej, kako se rdeči vosek na pečatu tvojega očeta - od srama, mladenič, od srama. Tvoj oče je lagal.
—	Škof, kakor Bog v nebesih ! je vskriknil na smrt prebledeli Nikola in po-segnil po meču. — —
—	Mladenič! je zagrozil Vladislav in in je potegnil sabljo iz nožnice.
—	Mir, ha ! ha ! ha ! je udaril škof v smeh, in kakor da ga je zadela strela, je skočil, zgrabil listino, raztrgal jo na mah
in jo vrgel pod noge maladeniću, rekši : Na! Gorjanski, tu vam je mir! Ponest ga očetu ! Nesi, mladenič, in reci mu to le : Pavel Horvat je hotel izbrisati krvavo sled med svojim in njegovim plemenom. Pavel Horvat je hotel žrtvovati mlado kri svojega plemena, Angelijo, njegovemu sinu. Pavel Horvat je odprl kakor pelikan svoja prsa, da z lastno krvjo odkupi deželi za-željeni mir — ? Gorjanski je pogazil dano besedo, pogazil srce. Idi ! Idi ! ti morda n<2 veš za očetovo j revaro, ti nisi kriv, ali ta le deklica ne bo hči krivoprisežnika, idi! Bog dal, da boš bolji od tvojega očeta !
— Grem, škof Pavel, je odgovoril mladenič, tresoči se od jeze. Vse hočem povedati očetu. Povtm mu tudi to, kako sramoto sem doživei v tem dvoru, povem mu, da sem v tem hi u prisegel, da operem ta madež, da se maščujem za očeta.
In v hipu je zapustil Nikola škofovski dvor.	(Pride še.)
,.Rokon»JaM" so ae tudi sinoči v gle-<lališeni dvorani »Nerodnega <ioma< obnesli prav dobro. Kaši vrli diletantje so igrali vsi izborno, kakor zadnjikrat. Tudi orkester g. Majcena je vreden vse hvale za njegovo točno in vestno izvajanje glasbenih toček.
Burja in mraz sta prizadela nekoliko škode pritličju, kjer je bilo občinstva nekoliko manj, kakor zadnjikrat. Galerija je pa
bila napolnjena.
Zima se ie zopet poostrila Včeraj je postalo vreme zo|>et jako mrzlo. Toplomer je kazal sinoči na nekaterih krajih t5, na nekaterih pa celiv 8 R stopenj |*>d ničlo. Včeraj je ves dan pihala burja, vendar je bila mno^o bolj pohlevna, nego zadnjič. Po noči je pa buija prenehala.
Tujci T Opatiji, skupno število od 1. septembra 1904 do vštetega 11. januvarija 1905- znaša 6 795 oseb. Od 5. jan varija 1905. do vštetega 11. jan. 1905.je prirastlo 1*4 oseb. Dne 11. t. m. je bilo navzočih 893 oseb.
»Zffoda Ha delu. 2H-letni tesar Iginij Lončar, delujoči v LSovdovem arzenalu in stanujoči v ulici del Llovd št. 26, se je včeraj mej delom hudo opekel po obrazu. Sel je v bolnišnico, kjer *o ga vsprej* li v VIL dermatologični oddelek.
Nesrečna deklica. 9 letna Štefanija Pe-ruzzi, *tanuj<»ča se stariši v Rocolu št. 108, je včeraj zvrnila na se lonee vrele vode in se grozno oparila po vsem životu. Odvedli m jo v mestno bolnišnico, kjer so tudi njo vsprejeli v VII. dtrmatologični oddelek.
»kaj za zabavo. Iz Boršta nam poročajo o nastopnem dogodku :
V nedeljo, na novega leta dan, si je hotel neki tukajšnji kmet privoščiti dobro kosilo. V ta namen je odločil, da spravi kokoš v lonec. H'»tpl pa jo je »fentati« ta ko-le : Segrel je vode in jo zlil v skledo. 1'otem je kokoši odsekal glavo in jo potem — kokuš namreč — utaknil v vrelo vod . Kokoš pa je, da-si brez glave, ukočila iz sklede ter od-štorkljala iz kuh nje na dvorišče. Gospodar, ves iz sebe, pa je hitel po nekoliko turšice in je začel vabiti z zrnjem kokoš brezglave.
£koda da je došlo nam poročilo odsekano in da nič ne vemo dalje, izlasti pa ne glavnega : da li je ali ni kokoš prišla na miz<» na kmetovem kosilu.
„Škrata4" je izišla 2. številka 111. letnika, ki ima poleg 15 malih in večih podob še mnogo raznovrstnega šaljivega l>erila. »Škrat« stane samo 10 etotiuk.
Loterijske številke izžrel.ane dne 14. januvarija H&05.
Gradec 36 24 79 44 >> Dunaj 26 40 20 37 53
Razne vesti.
Sneg. Z Dunaja pišejo, da je na Mo ravskem, na Češkem in v nekaterih delih Galicije zapadlo mnogo snega, vsled »tesar da je oviran železniški in brzojavni promet.
Koliko je stalo odkritje Amerike ? Po sp sih. ki se nahajajo v arhivu v Genovi v Italiji, se je za ekspedicijo, ki je odkrila Ameriko, potrosilo samo 36.000 lir. Krištof Kolumb je imel letne plače 1600 lir, dva njegova kapetana vsak po 900 lir. Možtvo je imelo na mesec plače po 12 in četrt lire. ladija jc pa stala 14.000 lir. Koliko 1 bi stala dandanes taka ekspedicija ?
Oblegovanja v 19 stoletju.
V 19. stoletju je bilo povsem le trinajst obleganj vtčih trdnjav, od katerih jih odpada pet na Napoleonove vo^ne, tri na rusko-tur>ko vojno od leta 1829, ena na krimsko vojno in konečno štiri na nem-ško-francozko vojno. Vse te trdnjave so bile prisiljene na kapitulacijo, oziroma so bile vzete z naskokom. Le v enem slučaju je splošno premirje rešilo trdnjavo, da se je izognila kapitulaciji.
Dne 19. aprila 1800. je v Genovi avstrijska armada pod generalom Ottom. ki je štela 24.000 mož, zaprla 12.000 Fran cozov, doćim je angležka tlota pod admi-
ralom Keithom blokirala pristanišče od morske strani. Že po 46 dneh, to je, dne 4. junija se je moralo mesto radi lakote vdati, potem, ko so branitelji, vštevši prebivalstvo. izgubili 40.000 mrtvih, ranjenih, bolnih in vjetih. Posadki je bilo dovoljeno, da je odišla z vsemi vojaškimi častmi, dočim so bili bolniki, ranjenci, topovi, vojni materijal na angležkib ladijah odpeljani na Francozko.
Dne 20. marca 1807. so Francozi obkolili Colberg". v katerem je bilo 14000 Prusov pod generalom Mortrerom, vendar je merska stran bila svobodna, tako, da so zamogli Prusi ostati v zvezi z drugo prusko armado. Premirje, sklenjen) dne 2. julija, je rešilo Pruse pred kapitulacijo, potem, ko so bili že izgubili 2120 mož.
Istotako leta 1807., in sicer dne 12. marca, je pričelo oblegovanjc Gdanskega, k terega je branilo proti Francozom 21.000 Prusov in Rusov pod generalom grofom Kalkreuthom. Ti poslednji so imeli 350 topo v Francozom je zapovedoval maršal Lefebvre, ki je imel početkom 24.000, pozneje 45.000 oblegovalne vojske. Generalu Kaminskemu, ki je hotel priti s 7000 možmi mestu na pomoč, se to ni posrečilo, in dne 24. maja je moralo mesto kapituli rati radi pomanjkanja streliva. Posadki jc bil dovoljen svoboden odhod.
Ogromne izgube je zahtevala obramba španskega mesta Saragosse. Za časa od 19. decembra iao8. do 20. tebruvarja 1809., kar je trajalo ob'egovanje, so Španci pod polkovnikom don Palafoxom, ki so v za četku šteli 31.000 mož, izgubili vsled bojev, lakote in bolezni z 2.000 mož, dočim je izgubila francozka oblegovalna armada, močna 49.000 mož, kateri je zapovedoval maršal Sannes, le 3000 mož Španska posadka se je udala na milost in nemilost ter je šla v vojno vjetništvo. Mesto je bilo pa samo še razvalina in napolnjeno z mrliči, bolniki in ranjenci.
Gdansko je bilo od zvršetka januvarja do 29 novembra 1813. v drugič oblego-vano. To pot so bile pa francozke poljske in porenske čete, na številu 29.000, ki so branile trdnjavo proti Prusom in Rusom. Od morske strani je pa blokirala luko angležka eskadra. Branitelji so se morali predati radi pomanjkanja živil in streliva, potem, ko se je posadka vsled bojev, po manjkanja in vsled desertiranja nemških čet, skrčila na 7000 mož. Posadki je bil dovoljen svoboden odhod na Francozko. Nemci so pa potem prelomili svojo besedo ter proglasili vso posadko za vjeto.
V rusko-turški vojni 1828—29 so Rusi po kratkem oblegovanju vzeli Brailo, Varno in Silistrijo. Braila se je držala od 11. maja do 17. junija 1828. Turki pod Su-lejman pašom, ki so imeli 8600 mož, so jih izgubili 3000; 18.000 Rusov je pa pod velikim knezom Mihailom izgubilo 4000 mož. Turki, ki so kapitulirali, so smeli svobodno oditi ter vzeti seboj vse svoje stvari. Varna se je pod Jussuf pašom držala od 14. julija do 10. oktobra 1828. Turki, močni 20.000 mož, so izgubili 13,000, Rusi pa, pod knezom Menčikovom. ki so šteli ravno toliko vojakov kakor Turki, so izgubili le Oooo mož. Trdnjavo je izdal poveljnik, garnizija je šla v vojno vjet ništvo. Silistrija se je pod Sert Mehmed pašo branila le od 17 maja do 29. junija, potem, ko je od 15.000 Turkov padlo 6000; od Rusov, ki so v začetku šteli 27.000 pozneje le 10.000 mož, je padlo le 2680. Posadka se je vdala na milost in nemilost.
Veleinteresantno je oblegovanje Se-bastopola (na poluotoku Krimu) ki je trajalo od 9. oktobra 1854 do 8. septembra 1855. Oblegovalna armada, obstoječa iz Francozov, Angležev, Turkov in Sardincev je štela v začetku 60.000, na zvršetku pa 150.000 mož. Primorska stran je bila pa Rusom za dobo vsega oblegovanja vedno odprta — in v tem obstoji velikanska prednost nasproti Port-Arturju — in le tako so Rusi zamogli svojo posadko, ki je v početku štela le 32.000 mož, pomnožiti na 72.000. Potem, ko so Rus'« izgubili
mrtvih, ranjenih in bolnih 102.000 mož (vštevši one. ki so padli na fronti), zavezniki pa 54.000 mož, odbivši tri poskuse Ru-ov, ki so hoteli priti trdnjavi na pomoč, so zavezniki zavzeli mesto katero so Rusi v popolnem redu zapustili. A poprej so Rusi pogreznili vse ladije. nahajajoče se v pristanišču ter so vrgli v zrak vse vtrdbe, ki so bile še v njih oblasti.
V nemško -francozki vojni je 40.000 Nemcev zavzelo dne 27. septembra 1870. Strassburg po 45 dnevnem oblegovanju. potem, ko so zgubili 1000, francozka posadka pa. močna 22 000 mož, 3500 mož.
Velika v glavnem nasipu napravljena odprtina je onemogočila vsako nadaljno brambo. Vsa garnizija je bilrt vjeta. Trd njava Belrort se je držala od 3 novembra 1870. do 10. tebruvarja 1871., kjer je 17.700 Francozov izgubilo 4750, 23.000 Nemcev pa 2140 mož. Garniziji je bil dovoljen svoboden • dhod. Met z se ie moral predati po 69-dnevnem oblegovanju vsled lakote, potem ko je 173.000 Francozov pod maršalom Bazainom zastonj poskušalo rodreti skozi nemške oblegovalne č te Vsa armada je bila vjeta.
Oblegovanje Pariza je trajalo od 19. septembra 1870. do 3 januvarja 1871., katerega dne seje mesto vsled lakote predalo. Od 400.000 Francozov, največ ire gularnih čet, jih je bilo mrtvih, ranjenih in vjetih 25.000, od 200.000 Nemcev pa 11.200 mož.
Ta^ kratki pregled dokazuje jasno, da se nobeno novejih oblegovanj ne more primerjati z oblegovanjem Port Arturja. Portarturska posadka je bila popolnoma odrezana od kopne m od morske strani. Ogromna vojaška sila ji je stala nasproti, ! ki se je vedno spopolnjevala iz bližnje Japonske, dočim je bila ruska posadka mnogo tisoćev milj oddaljena od domovine in brez nade, da jej dojde pomoč. A vkljub temu je umel general Steselj držati skozi enajst mesesev v portarturski trdnjavi rusko za stavo. Mi nc vemo še mnogo o slavni obrambi portarturskih junakov, a nam je znano vendar, da so to pot oblegovalci imeli mnogo večih izgub nego pa oble-govanci. Ime generala Steselja kakor ve-licega junaka portarturskega bo zapisano z zlatimi slovi v svetovni zgodovini, dočim bodo pozabljena imena japonskih vojskovodij, katerim seje moreil predati!
OOOOOOOOOOOOOOOO
Drog-erija
GUSTAV MARCO
uliea Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. ^^^ Zaloga šip in steklenin. ZZZZZ
OOOOOOOOOOOOOOOO
IOI
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
("Vogal ul. Torrente.)
Zaloga izMoio obleke = i\ pspflfi, (Me in otroke.
Velik izbor suknenega blaga za obleke po meri. — Bogat izbjr površnikov, ulstrov, ranglan, plaščev in havelokov po tovarniški ceni. ---Konkurenca nemogoča. ______
PODRUŽNICA:
„ALLA CITTA Dl LONDRA"
nI. nuove št. 5. Poste vogal ul. Torre bianca)
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrašeene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slile na porceianastiH ploščah za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
Podpisani naznanja cenj. občinstvu, da je otvoril filijalko k svoji dobro poznani eevljarnioi v ulici Stadion 10
n% Corsu št. 32
prodajalnico obuvala,
koja je l opato zal- žena z obuvalom najno-vejs h modelov za moške, ženske in otroke. Sprejema tudi naročbe po meri.
Gustav de Rosa.
ms- URAR «
F. PERTOT
Trst, ul. Poste nuove g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-1 ._ t	nes, Tavanes itd. kakor tudi
• mHP**^ ziate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo	ure za gospe.
Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
%jr MlRODILNICA-^2
€miliju Cumar Pok. friDerika
Općina št. 209 zraven kavarne „AlTElletrovia" Velika izbera in zaloga
4ip, žeblje v, barv. čopiče v. mineralnih vod. vinskega špirita, voščenih in lojevih »već. K.pline, laneno olje, navadno in dišeče milo.
Oglas.
V nevo otvorjenej kleti se nahajajo sledeča calmat nska vina: črno po .... nove.
opolo......3<> ,,
belo ......40
v zaprtih botiljkah po 80 novč , fino žganje dalmatinsko olje po 48 novč
JHAKALE & KULUŠTĆ Chiozza19 M W » »IUCOtt Chiozza19
u licu dele Ponte br. 6
Tcv&iii^ poui&rpfe
Aleksandar Levi Minzi
z=z ulica Tfesa ši 52 A =
ZALOGA, Piazza Rotira (šolske posiopi«)
Cene 1* se nI bati n ka«s koak«
8prejenjnjc se vsakovrstna cieU -u i posebnih načrtih.
tZistrevi' o*	■	tf frrfc«^
Sužabnik,
zanesljiv in zvosfc, 29 let , st:irt govori nemško, slo-v. rsko m neknj italijansko, / iloltrimi letnimi r pričevali, išče službo kot slu^i v kakem ■ikla liscu, pisarni ali kot strežnik k bo nikom. Ponudbe pod -Zanesljiv« na >Edinost«.
j^arodni kolek je včobiti pri upravi

čdinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
trst. ulica cassa 01 RISPARMI0 5
meblounje po najmodernejših zahtevah
katalogi brezplačno.
iruj«ou Aav&iuvan,* Ćluve6keg» tiv-u»jr»tinjvmnejrih combinaci-(Kiu <mm.>j uguammi pogon, ko no-oiuga zavarovalnic* Zlasti je a	zavarovanje na doti vetje in
smrt t unanjftujoćimi se vplačili.
Vaa* daa ima po preteku petih let pravico Oo dividende
r
„SLAVIJ iš.
vzajemna zavarovama oanka v r-ragi.
Rezervni fond 29,217.694.4-6 K izuiacane jaanoa^ne : /9,324.623 17 & F« f«lUvstl aruKa Tcnjemun BATarovaini<;a n»»e drža>e t >o»kozi sio»»u«ito-attfoauu upravo.
VriA POJASJMI-^ iJAJii
beaeralBI zastop V Ljubljani, ćegar pibarne so v .aaiiii oaaćin liidi V taiOSpOdSKin Ulicah 12.
Zavaruje poalopj»> in ^ireiiiiCniue prou jiožarDiiu Skodaiii po uajnižjiti ceuhD. Siode cenjujt takoj iu utijaKuninejt. iJživa uajboljši ilovea. co<ier poaluje
Dovoljuje kz ćiuiega dubićita izdalte podpore v aarodne m oocuoKonsiub