mm<*imää
OàSMIM listi» j —
leto . , 'K 5fr— tete ... a 25*—» teta , . a 13*—
&i fttgoslavfjjèi
.^^»««■mernc Številk«
pi* Ss tirih straneh 60 v.
«»*Ànj'stvo l upravpištvo:
.jpLsrsb
številka stasi® 60 vinarjev.
Ik k
tu ;ii>ru£.ka ulic« -,4»*
i unauB st. 2àQ» ü'uÄ

Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
laser aži ali osaasiila
se računajo po K 1.Ä od enoredae p uvrste® pri večkratnih oznanÜäE —— popust —*
„Str ala“ izhaja v -fscwss dei j ek in petek pcpcUiir-Ss Rokopisi se če vi jurats
Z uredništvo: < s« «nosa* fovoriu vsak daa «| U. do UL ur»

63. številka.
Maribor» dne 29. marca 1920.
Letnik XII:
Avguštin Stegenšek.
P. K o v a 6 i d.
f Dr.
V	naravi se poraja novo, življenje, sred mladega brstja in cvetja pa smo na samo Cvetno nedeljo položili r grob izmučeno, onemoglo, po dolgi bolezni izjedeno telo, posodo velikega duha. V. skritem zatišju je potekalo zadnja leta to življenje, posvečeno popolnoma znanosti in umetnosti v najplemenitejšem pomenu teh dveh besed. Komaj je dospelo do poldneva človeškim bitjem odmerjenega dneva pozemeljskega življenja, in ugasnilo je.
S smrtjo dr, Stegenška je zadela našo znanost in lavantinsko bogoslovno učilišče nedopovedljiva izguba. Mož s takimi talenti, s tako čisto vnemo za znanstvo, plodovitimi idejami in velikopoteznimi načrti bi bil dika vsaki univerzi. Kaj je predstavljal dr. iStegenšek, se bo morda bolj čutilo sedaj, ko ga ni več, kakor poprej, ko je delal in študiral v svoji sobici. .Ustvaril je mnogo, dasi je učakal le 45. leto svoje' dobe in so mu v polnosti moške delotvornosti odpovedale fizične moči.
Narodil se je 7. julija 1875 v župniji Sv. Lenarta nad Laškim. Nadarjenega dečka so starši poslali na gimnazijo v Celje, a že leta 1888 je bil sprejet v dijaško semenišče v Mariboru ter je kot semeniški gojenec dovršil leta 1895 ondi maturo z izvrstnim uspehom. Kot dijak je bil vedno vzornega vedenja in je nenavadno veliko citai, ne zakotnih romanov, marveč le resne reči svetovnih literatov, tako si je pridobil ono široko duševno obzorje, ki mu je bilo lastno.
V	jeseni istega leta je stopil v mariborsko bogoslovno učilišče. Kot bogoslovec je istotako izvrstno študiral ter se je v prostem času poleg obveznih predmetov mnogo pečal že takrat z zgodovino umetnosti. Njegova vnema za zgodovinski študij bi, mu bila kot bogoslovcu 4. leta skoraj prinesla veliko nesrečo. Takrat so v stolnici postavljali nov oltar Srca Jezusovega. V starem oltarju so našli veliko marmornato ploščo z rimskim nagrobnim napisom, prenesli so jo v bogoslovnico, kjer jo je Stegenšek tako dolgo obračal in ogledoval, da se je plošča spodrsnila in mu pritisnila nogo, malo da mu je ni zdrobila. Tovariši so ga morali na rokah nesti v njegovo sobo.
Kot bogoslovec tretjeletnik je bil 25. julija 1898 posvečen v mašnika, po dovršenih bogoslovnih študijah so ga naslednjega leta poslali v dušno pastirstvo kot duhovnega pomočnika v Selnico ob Dravi.
A ostal je tukaj le nekaj tednov. Njegovi predstojniki so poznali njegove velike sposobnosti in so ga priporočili škofijstvu, ki ga je v jeseni 1899 poslalo v Rim v Campo Santo, kjer se je pod vodstvom blagega rektorja Antona de Waala vglobil v arheološke in u-metniške študije. Večno mesto s svojim velesvetovnim obzorjem, z velikimi historičnimi tradicijami ter ne štetimi spomeniki in umotvori je bilo ravno primeren kraj, da dobi Stegenškov poleten duh primerno hrano« 'Ostal je v Rimu tri leta ter prepotoval več ali 'manj vse znamenitejše kraje klasične Italije. Že za svojega bivanja v Campo Santo je objavil več arheološko-u metniških sestavkov, deloma v knjigi „Stromation ar-jcheiologikon“ o priliki drugega arheološkega kongresa v Rimu, deloma v listu „Römische Quartalschrift“ in „Oriens christianos “ Istočasno je začel pisati tudi v mariborski bogoslovni list „Voditelj.Že v prvih dveh kratkih sestavkih 1. 1900 o škofijskem muzeju in
v	poročilu o drugem mednarodnem shodu krščanskih arheologov v Rimu podaje programatično perspektivo.
L.	1901 je nastopil v „Voditelju“ že z večjim spisom o baziliki sv. Križa v Rimu in odslej do 1. 1915 ni letnika tega lista, ki bi ne imel večjih ali manjših prispevkov izpod Stegenškovega peresa«
L’. 1902 se je vrnil iz Rima ter je v jeseni začel predavati cerkveno zgodovino in umetnost na mari -borskem bogoslovnem učilišču; cerkvenega prava, ki je združeno s to stolico, prva leta ni predaval. Kot mlad profesor se je obenem pripravljal za stroge izpite, ki jih je polagal na graški filozofski fakulteti, kjer je 19. decembra 1906 bil promoviran za doktorja modroslovja«
Njegova nadarjenost in delavnost je bila naravnost občudovanja vredna. Poleg priprav za rigoroze in za predavanja kot novinec v profesuri je še dobil < Časa, da je spisal in že 1. 1905 izdal lepO knjigo „Dekanija Gornjegrajska.“ Ta knjiga tvori I. zvezek monumentalnega dela „Cerkveni spomeniki Lavantinske škofije“, ki je pa žalibog obtičalo pri II. zvezku.
Dasiravno, še mladeniško delo, vendar, „Dekanija Gornjegrajska“ otvarja povse nove vidike in tvor
vi	uprav preobrat v naši dotedanji historiografiji.
Se ni bila dotiskana „Dekanija Gornjegrajska" že je vzel v delo dekanijo konjiško, ki jo je opisal v krasni in obsežni knjigi, ki je izšla 1. 1909 kot drugi zvezek prej omenjenega zbornika, ki mu je v tem zvezku razširil področje, ker je v knjigo sprejel tudi svetne umetnine in spomenike, vsled tega je celemu delu dal naslov „Umetniški spomeniki Lavantinske škofije.“ Sprememba in napredek se kaže tudi v tem, da je v konjiški dekaniji podal veliko več historičnega gradiva, kakor v gornjegrajski.
V obeh zvezkih je pohranjeno ogromno truda in znanja. Tu ni bilo dovolj, črpati iz arhivalnih virov, marveč trebalo je potovati od kraja do kraja, opazovati, risati, pisati in fotografirati.
Osebni trud kajpada ni bil niti od blizu plačan, marveč žalostno je, da v javnosti ni našlo delo onega odziva, kakor bi ga zaslužilo. Zmisel za historično -umetniške reči stoji v eventualiteti našega širjega iz-obraženstva dokaj nizko. Konjiškemu okrajnemu za-stopu se je n. pr. predložila prošnja, naj delu podeli kako podporo. V kaki drugi deželi bi se tako detona-! ročilo za vse šole in pokrili vsi stroški, pri nas je takratna večina okrajnega zastopa („nemška“ seveda v popolnoma slovenskem okraju!) hladno odbila prošnjo in čez delo prezirno šla na dnevni red!.
Dr. Stegenšek je sodeloval tudi pri „Zgodovinskem društvu“, ki se je ustanovilo 1. 1903 in je 1:1904 začelo izdajati svoj „Časopis.“ Med drugim v „Časopisu“ objavljenem gradivom so zlasti omeniti temeljile razprave o razvoju župnijskih mej in o deželsko-sodni razdelitvi v konjiški dekaniji (1. 1907), o najstarejši zgodovini gornjegrajskega okraja (1910), pa o ptujskem škofu Juliju Valonsu (1913). Za prvo raz -pravo se je zanimala celo cesarska akademija na Dunaju.
Istočasno je objavljal razne spise tudi v nemškem jeziku v graškem „Kirchenschmuck“, v „Mitteilungen“ c. kr. centralne komisije, ki ga je imenovala za svojega konservatorja, ter v „Zeitschrift für, öster. Volkskunde.“
V slovenskem slovstvu nekaj čisto novega i« .velepoinenljivega je bil list „Ljubitelj krščanske u -motnosti“, ki ga je dr. Stegenšek začel izdajati pod lastnim uredništvom 1. 1914. Kruta vojna je zadušila tudi to žlahtno cvetko.
Izdajanja tega lista smo se veselili tem bolj — ker se je s tem dr. Stegenšek zopet povrnil k svoje» mu pravemu predmetu: k umetnosti in nje zgodovini.
Po 1. 1911 se je namreč v njegovi notranjosti vršil polagoma zanimiv duševni proces. Obsežna študija o zgodovini križevega pota, ki jo je 1. 1912 objavil v „Voditelju“ in potem v ponatisu, je obrnila, njegovo pozornost na Jeruzalem in sploh na sv. deželo, kamor je potoval 1. 1913 za več tednov. Kakor, je bilo to važno za obogatenje njegovega znanstvenega zaklada, tako je bilo usodno zanj v gospodarskem ozi -ru. Gnala ga je v Jutrovo le vnema za znanstvo in bil je prepričan, da dobi od avstrijskega učnega, ministrstva podporo. Drugi so jo v obilni meri dobili celo za kratkočasne izlete, dr. Stegenšek je ni dobil za resne študije. Izčrpal je tedaj svoje imetje, ki ga je dobil po svojem rajnem dobrotniku, župniku Dupel-niku pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini.
Jeruzalemska pot pa je še v drugi smeri upli-vala nanj. Zaril se je v topografijo jeruzalemsko, potem je prešel na simboliko jeruzalemskega templja, vse to pa ga je spravilo na pot biblične eksegeze in v neki mistični alegorizem v razlagi sv. Pisma. Ta vprašanja so osvojila zadnja leta vse njegove velike duševne sile. Prijatelji, katerim je fragmentarično priobčil posledke svojih skrivnostnih študij, so skeptično zmajevali z ramami, on pa je bil trdno prepričan, da Odpre biblično eksegezi nova pota. Proučevanju do -mače umetnosti in zgodovine je ta stranski kolovoz bil gotovo na škodo.
Zatopljenega v te ideje ga je zasačila že lansko leto zahrbtna bolezen — sušica, ki si je že dalj časa pripravljla svojo žrtev. Dasiravno čisto oslabel, vendar ni hotel pustiti svojih knjig. Meseca novembra 1919 ga je končno bolezen vrgla na bolniško posteljo. .V bolezni je vzdihoval večkrat: „Mene ni škoda, škoda je pa idej, ki jih pustim nedovršene.% Amputacija noge mu ni mogla rešiti življenja. Dne 26. marca zjutraj se je preselil iz sanatorija v svoje stanovanje , nato je sprejel sv. obhajilo, ob %2. uri popoldne pa je mirno v Gospodu zaspal, na praznik Žalostne Matere božje, katere ikonografijo je svoj čas s toliko ljubeznijo Študiral.
Dr. Stegenšek je bil mož izrednih talentov, finega umetniškega okusa, železne delavnosti, visokih koncepcij, velikopoteznih načrtov, plodovite domišljije, obsežne učenosti in občudovanja vredne načitanosti, zraven pa priprostega in pobožnega srca. Zasluži pač temeljitejšo in obsežnejšo študijo, katere v tem kratkem času in na tem niestu nismo mogli podati.
Sklenimo z besedami iz pokojnikove oporoke: „Moje prijatelje in učence po škofiji pa prosim, da bi molili za mene pri sv. maši, da bi me ljubi Bog kmal« rešil ognja vic, da se ž Njim združim, po katerem hrepenim z dušo in srcem — k Očetu in Sinu in Sv. Dahu, d« se veselim v družbi moje matere Device Marije in vseh »ebeščanov“
STRAŽA.
29. marea 1926.
Stean 2.
ìjmm—
Dne 6. in 7. aprila v Ljubljano I Shod zaupnikov VLS.
I
il torek in sređo po Veliti noči bo zborovala v Ljubljani naša Vseslovenska Ljudska Stranka in Jugoslovanska Kmetska Zveza. Velike naloge bodo pač imeli rešiti delegati in zaupniki naših krajevnih or ganizacij stranke. Zborovanja se bodo vršila po temle redu:
1.	Sestanek delegatov posarne . ih organizacij. Dne 6. aprila, dan pred sho-. om zaupnikov, bo sl '’d delegatov, katerega se ude-eže organizacije vsaj po enem delegatu. Organizacije poživljamo, da javijo svoje delegate. Po možnosti bomo poskrbeli za pronočišča, ki se sedaj v Ljubljani silno težko dobe.
2.	Shod zaupnikov Vseslovenske Ljudske Stranke. Dne 7. aprila bo v Ljubljani v veliki dvorani Uniona shod zaupnikov V. L. S. Organizacije so že po ogromni večini izvolile v smislu novega poslovnika svoje zaupnike. Kjer tega še ; niso storile, prosimo, da nemudoma izvolijo zaupnike in jih naznanijo tajništvu stranke. Shod bo izredne važnosti. Vse organizacije pozivamo že sedaj, da drže disciplino in se shoda po svojih odposlancih gotovo udeleže.
3.	O/beni zbor Jugoslov. Kmetske Zveze. Na dan shoda zaupnikov, dne 7. aprila po- ; poldne ob 4. uri, bo v Unionovi dvorani občni zbor j Jugoslovanske Kmetske Zveze. V smislu poslovnika ! se ga morajo udeležiti vse okrajne Kmetske Zv&ze po svojih odposlancih. Na dnevnem redu bo več za naš
kmetski stan zelo važnih stvari. Zato je dolžnost vseh j Kmetskih Zvez, da bodo na občnem zboru zastopane. I Občnega zbora se udeležita tudi poljedelski minister • Roškar in poverjenik za kmetijstvo g. Jan. Vabljeni i so na občni zbor tudi zastopniki KZ, ki se bodo ude-, težili shoda zaupnikov.
Pozivamo vse krajevne organizacije na Sloven- J skem Stajerju, v Prekmurju in v Mežiški dolini, da J nemudoma določijo osebe,, ki se bodo udeležile dne 6.1 aprila sestanka delegatov in da bo dne 7. aprila ve- ■ liko zborovanje VLS res številno obiskano. Vsaka or- j ganizacija je obvezna, da pošlje vsaj enega zaupnika ; dne 7. aprila. Krajevne organizacije Kmetske Zveze f iz Posavja, celjske, laške in šmarske okolice ter iz j Savinjske doline naj pošljejo^ kolikor mogoče mnogo f zavednih mož-zaupnikov v Ljubljano. Glejmo, da bo-1 mo častno zastopani. Naznanite nemudoma tajništvu | Kmetske Zveze v Mariboru imena vseh delegatov in | zaupnikov, ki bodo šli v Ljubljano. Vsak zaupnik bo I dobil vabilo iz Ljubljane. Ce kdo ne dobi vabila, naj j to naznani tajništvu VLS v Ljubljani, Jugoslovanska! tiskarna.
Krajevni in okrajni odbori Kmetskih Zvez naj * javijo našemu tajništvu_predloge, o katerih želijo, da • jih obravnavamo na strankinem občnem zboru.
Voditelji krajevnih organizacij, pojdite nemudo- ! ma na delo! Skličite seje in nam poročajte!
Vsi vodilni somišljeniki dne 6. in J
7.	aprila v Ljubljano.
Internacijonala — zaščitnica nemštva.
Socijaldemokraška stranka je že pod žezlom f stare Avstrije prodajala svojo internacijonalo, vendar. | ta internacijonala je bila le irazerski plašč za pan - | germanizem. Le v onih časih, ko se je že bližal pa- | dec starke Avstrije, so se postavila tudi socijaldemo- I kraška glasila na svoje programno stališče interna - I cijonale in tirjala tudi za Jugoslovane v Avstriji ve- | čjo samostojnost in narodno svobodo. Prišlo je do za- I željenega razsula Avstrije, nastale so kar čez hoč no- l; ve države in med temi tudi naša Jugoslavija. Ko smo | pričeli z državno zgradbo trobratske nam Jugoslovan- 1 ske kraljevine, smatrale so tudi vse stranke v Jugo-j slavij! socijalno demokracijo kot državotvorni element. Jugoslovanski soeijalistični stranki se je odkazalo vladno mesto v Beogradu in v Ljubljani.
Vsakdo je bil uverjen, da bodo tudi naši jugoslovanski socijalisti se postavili na odločno jugoslovansko stran. Vendar v upu glede delovanja in postopanja socijalistične stranke v jugoslovanskem smislu smo danes bridko varani in razočarani.
Socialistična stranka se v Jugoslaviji ni le postavila na svojo programno internacionalno stališče, ampak postala in prevzela je pri nas pokroviteljstvo vsega nemštva, ki še životari v naši kraljevini. Da je temu resnica, nam žive priča in dokazuje javni na - ! stop socialistov v naših obmejnih krajih. Vse kar ob j moji misli, čuti in deluje na nemško plat, se zateka | med naše socijaliste, ki znajo vse obmejno in državi j naravnost nevarno nemštvo skriti ped svoj plašč na le za zunanjost našemljene internacionale.	!
Večina socialističnih voditeljev ter govornikov j govori po svojih shodih krog Maribora, ob meji, na j Muti in na Koroškem v nemškem jeziku in nemškem ’ protidržavnem smislu a la Wallisch v Mariboru ter znani in od nas že opisani Juhart na Koroškem. Da pa socialistično glasilo vseh obmejnih socialistov — mariborska, v nemškem jeziku in duhu pisana „Volksstimme“, zasleduje cilj ne-internacijonale, ampak nemštva, je jasno in nam bo pritrdil vsak, ki je imel priliko si umazati roke s tem lističem.
Ta odločno nemškofilni cilj socialistične inter -nacionale se je. zagnusil, celo vsem jugoslovansko mislečim socijalistom, ki so v novejšem času ostavili Kristana in njegovo internacionalno maškerado in si
osnovali novo takozvano Narodno-socij ali stično stran- J
ko, ki se gleda s Kristanom in njegovimi sodrugi kot j pes in mačka.	š;
Pa mi bi se iz našega stališča niti ne zmenili \ veliko za celi črni plašč, s katerim hoče internacijo- j naia ščititi nemštvo ob meji, ako bi ne poskušali so- ■ cijalisti v zadnjem času pobasati v svojo internacijo- \ nalno malho naših obmejnih viničarjev. S svojimi \ spletkarskimi hujskarijami so začeli puntati viničarje f Slovenskih goric na odločen boj proti gospodarjem in f posestnikom obmejnih vinogradov. Tozadevno socija- | !i,stično šuntanje med viničarji pa ra samo v kvar in ' škodo našim vrlo narodnim posestnikom Slov. goric , I ampak je tudi v državnem oziru dokaj opasno, ker so se začeli družiti, organizirati in sklepati v skupno ce- ' ioto tudi vsi oni viničarji, ki so bili za časa Avstrije \ strupeni hemškutarji in štajerčijanci. Vse te v kratki l dobi naše Jugoslavije narodno indiferentne in mrtve ljudi skuša sedaj internacijonala vzbuditi ne le samo na punt proti gospodarjem ter kruhodajalcem, ampak \ hoče v njih vzbuditi komaj potlačeni čut nemškutar st- ; va pod krinko laži-internaeijonale,	j
Naša dolžnost danes je, da opozorimo pravočas- \ no našo jugoslovansko čutečo javnost in višjo oblast ’ na nemškobudno rovarjenje internacijonalo med na - l širni obmejnimi viničarji v Slovenskih goricah, ki tvo- : rijo precejšnji del obmejnega prebivalstva. Naše meje napram Avstriji še niso natanko določene, obmejna komisija še ni pričela s svojim določevanjem mej, to- j rej je vsako šuntanje v nemškem smislu skrajno ne- j varno in opasno. V Mariboru in okolici delujoči in - j ternacijonali ne gre toliko za povzdigo gmotnega star- \ lig' a viničarjev, pač pa, . da se podžge med bivšimi [ viničarskimi nemškutarji ter štajerčijanci komaj us-, pai ani nemški čut. Dolžnost naših državnih oblasti : je, da enkrat opozorjene na nemškolilno delovanje in- \ ternacijonale ob meji, odločno prepovejo socijalistom ! vse shode, agitacije in hujskarije med viničarji v Sl. [ goricah. Naše viničarje se mora organizirati, njih ! gmotno stanje .se mora zboljšati — sploh doslej zane-1 marjeno viničarsko vprašanje se mora enkrat rešiti \ tudi pri nas, a ne na nemškolilno pobarvani podlagi} državi nevarne internacijonale, ampak na temelju ju- j goslovanstva in krščanstva.
Follitene vesli*	j
i
Jugoslavija»	\
Zadnja seja narodnega predstavništva bi | naj bila skupen nadstrankarski protest proti italijan- i skim zahtevam glede jadranskega vprašanja. Pred - \ sednik parlamenta Pavlovič je pred sejo pozval celo- j kupno narodno predstavništvo, naj se udeleži te seje. j Temu pozivu so se odzvali vsi klubi in skupine raz - 1 ven demokratov in socijalistov. Tudi dr. Smodlaka, ! ki je vedno govoričil o manifestacijski parlamentarni j seji napham italijanskim zahtevam v Jadranu, tokrat j ni bil navzoč, dasi je sam še danes mirovni delegat v j Parizu
V zadnji protestni seji narodnega j predstavništva je nastopil kot govornik namestnik mi- j nistra zunanjih zadev dr. Spalajkpvič, ki je povdar --j jal resnost sedanjega položaja, ki zahteva nadstran -karskega, skupnega delovanja. Spalajkovič je tudi naglašal italijanski očitek, češ: Srbi se ne brigamo za Jadran ! Radi tega očitka moramo odločno prote -stirati in si biti edini glede jadranskega vprašanja.
Ker so demokrati in socijalisti obštrai -rali celo zadnjo protestno sejo državnega zbora, so jasno dokazali, da jim ni mar niti za naše najbolj skeleče rane, ampak samo za strankarsko nadvlado . jft> nečuveno postopanje demokratov in socijalistov je
obsojalo celo narodno predstavništvo, ki si je dalo jj duška v srditih izrazih odločne obsodbe nad komm -j piranimi demokrati in socijalisti.
Demokrati pa ne stavkajo samo glede ne- ! udeležbe pri sejah narodnega predstavništva, ampak! tudi napram parlamentarnim odborom, kakor je usta- j vni odbor, ki ne more priti do sklepčnosti vsled de- \ mokratske obstrukcije. Ostali udje ustavnega odbora I grozijo, da bodo sklepali sami, ako bodo demokrati j nadaljevali z obstrukcijo.	j
Po Beogradu plavajo govorice, da se pri- j pravljajo demokrati na odločen naskok na vlado, da | jo strmoglavijo s preglasovanjem. Vendar vse te de-| mokratske nakane bodo ostale brezsupešne, ker ima ! vlada večino, uživa zaupanje regenta ter naroda in ; stoji na stališču, da hoče vladati potom parlamenta . f Radi parlamentarne večine, vsestranskega zaupanja | in strogega parlamentarnega stališča je sedaina vlada trdna napram vsem spletkarijam m mahinacijam demokratov, ki so se že začeli zadnji čas celo plaziti krog regenta, da bi po stari navadi intrigirali tudi. pri njem proti vladi.
Italija,.
Zasede nje Skadra po Italijanih. Poveljnik zavezniških čet v Skadru, francoski gene -ral Defourt, je izročil po svojem odhodu mesto Ska -drčanom, kakor fo določa verBailleska mirovna pogod-
ba. Navzlic temu so Skader po odhodu zaveznikov za-* sedli Italijani in se utaborili na gradu s topovi.
Nemčija.
Noske odstopil, to jq, najnovejši in vele-važni dogodek iz nemške politike. Sin priprostoga delavca, sam tovarniški delavec, je prišel med revolu -cijo« do najvišje moči v nemški državi. Pred vojno je bil državnozborski poslanec socijaldemokraške stranke, med vojno je pripadal desnemu, patrijotičnenne krilu, ob prevratu je postal minister vojne, organiziral je nemško narodno brambo, v krvavih pouličnih! bojih premagal komuniste in postal s pomočjo svojih zmagovitih bataljonov gospodar Nemčije. Mož pa ni opazil, da je samo figura, a oblast ima drugi. Spre -jel je v svojo armado prejšnje cesarske čete in častnike bivšega cesarja Viljema, ki so mu zvesto služili, dokler je šlo zoper komuniste. Ko je pa izbruhnila revolucija monarhistov, so njegove čete odpovedale, deloma prestopale k upornikom, deloma se umaknile , Monarhisti niso bili poraženi vsled odpora vladnih čet, ampak vsled ljutega nastopa komunistov in pa „ ker se jim južne države niso hotele pridružiti in ker je stavka delavcev naenkrat ustavila vsak promet . Monarhisti so se morali umakniti, komunisti so pa kot eno glavnih točk svojih zahtev postavili, da mora odstopiti minister Noske. Socijalisti so se udali, Nosk* je odstopil. To pomeni, da se je vlada na Nemškem; pomaknila znatno bolj na levo — v smeri h komunistom. Sedaj bo pa vprašanje, kaj poreče k temu kato+ liški centrum, ki je bil doslej zastopan pri vladi? Ali bo hotel sodelovati še nadalje, ali pa se bo ustanovila nova vlada, obstoječa iz socijalistov in komunistov.,
General Ludendorff je ubežal skrivaj na Švedsko.
Turčija.
Turško vprašanje povzroča gospodom
od entente največje preglavice. Od začetka so bili mnenja, da mora Turčija izginiti iz Evrope. Toda sultan v Carigradu nikakor ni hitel spravljati svoj* koveeke. Mož je pač predobro poznal evropske diplomate in vedel, da se s čakanjem marsikaj doseže. Ia slednjič so gospodje ententarji res opustili svoj načrt, da izženejo Turka iz Evrope. Niso se namreč mogli zediniti, komu naj dajo njegovo dedščino. Grkom j* niso privoščili, Bolgarom tudi ne, med sabo tudi drug drugemu ni privoščil, slednjič so prišli na,- idejo, naj Carigrad zasede Amerika. Wilson se je pa za to čast odločno zahvalil, dobro vedoč, da bi imela Amerika od nje neprestane zadrege, a nobene koristi. Ker torej niso vedeli, kaj bi naredili s turško dedščino, so odločili, naj ostane Turek še nadalje v Carigradu. AS nato so pa Turki mislili, da lahko greše na needinosf ententarjev kolikor hočejo, ter so pričeli zopet klati Armence, ne na stotine, ampak kar na tisoče in na’ desetiisoče. To je pa zopet dregnilo Ameriko, ki se je vspričo teh grozodejstev postavila na stališče, da mora Turek na vsak način iz Evrope in lahko obdrži K večjemu še gospodstvo nad takimi kraji, kjer prebiva izključno turško prebivalstvo. Taki divjaki pa nikakor niso sposobni, da bi vladali nad deželami, kjen prebivajo tudi kristjani. Beseda je bila jasna in odločna, toda prišla je nekoliko prepozno. Med tem je namreč tudi Turek izprevidel, da ententa ni več ona zmagovita moč, kakor je bila pred letom. Po vseh premaganih državah se pričenja odpor onih sil, ki so bile pri moči med vojno. Na Nemškem je monarhistično gibanje izbruhnilo pravcato revolucijo in je le malo manjkalo, da ni postalo zmagovito. Najbrže ni slučaj, ampak notranja zveza, da je ob istem času, ko je na Nemškem izbruhnila ustaja generalov bivšega cesarja, tudi na Turškem po vseh deželah izbruhnil upon zoper entento. Italijani, ki so si hoteli nadrobiti kos© Male Azije, so bili tepeni, kakor vedno, ter so tekli nazaj prav do morja. V Evropski Turčiji se je postavil neki turški general in ne pusti, da bi Tracijo zasedli Grki, Francozi v Siriji se bojujejo hrabro, a sa preslabi in prosijo nujno pomoči. Najbolj v zadregi so Angleži, ki so pogoltnili največje kose Turčije ini se sedaj boje, da izgube vse in povrhu še izbruhne upor v Indiji in v Egiptu, s čimur bi bila angleška svetovna moč pri kraju. Ententa je res vedno bolj vi škripcih. Jadranskega vprašanja ne more rešiti, a sedaj ima naenkrat še veliko zadrego s Turčijo in % Nemčijo obenem.
Rusija.
Ruski boljševiki so začeli ofenzivo proti Poljski. Boljševiki so napadli poljske postojanke z o-klopnimi avtomobili in tanki. Najhujša bitka se je pa razvila v odseku Zviskole. Po poljskih poročilih je bil boljševiški napad odbit s porazom za boljševike, Id so imeli veliko žrtev na ujetnikih- in materijalu.
Iz Ukrajine prihajajo vesti, ki poročajo o zavzetju Mohileva, ki je sedež ukrajinske vlade, po boljševikih. Ukrajinska vlada je baje pobegnila v Besarabijo.
Sovjetska Rusija pripravlja tudi napad na Finsko, ker zbira močne čete ob Lagoškem jezeru-
Dnevne vesli.
S3, g. vojni snperijor Rant je premeščen ia Maribora v Prekmurje s sedežem v Radgoni.
Kmetski upor med Cmurekom in Radgono ni
bil tako velik kakor je poročala „Jugoslavija*. Mrtvih je bilo vsega skupaj le kakih 6 oseb. Da so se nemški kmetje, tik ob naši meji uprlip
ni nobena čada. Avstrijska vlada je s silo odvzela kmetom kar en dan polovico živine. Gradec in Dunaj gladujeta, radi tega sedaj take rekvizicije na nemški strani. In pri nas se še vedno najdejo ljudje, ki radi edinozveličanega nemštva škilijo čez mejo. Menda si želijo vrnitev dobe rekvL zicij !
O0«fcratsica glasila jadikujejo, da v Sloveniji ni živil. Uprašamo: Kedo je pa izvozil v tujino tisočere vagone prehrane že samo mimo Maribora? M li to bila prejšnja demokratsko-socijalistična vlada. Sedanja vlada je prevzela prazna skladišča, pa že koj pri prvem nastopu je prepovedala vsak izvoz živil iz Jugoslavije v inozemstvo. Seve po demokratih in socijalistih izpraznjena skladišča in zaloge se ne morejo napolniti v par tednih. Dejstvo pa je, ako bi bila de mokratično-socijalistična vlada še nekaj mescev ostala na krmilu, bi stala danes Slovenija pred katastrofo gladovanja. Glede prehrane si bomo opomogli in deloma popravili, kar so zagospodarili Kramer—Žerjav, Kristan—Bukšeg, a to ne bo zasluga demokratov in socijalistov, ampak sedanje vlade, kateri sta dom in narod prva ter glavna skrb.
BfiZ Žida ili gre. Tovarno za izdelovanje nsnja Josipa Pirh v Ptuju je kupila dražba gospodov dr. Permevc, dr. Pirkmajer, Potočnik, Čuček itd., seveda čifuta tudi ne sme manjkati, pridružil se jim je še tudi nemški žid Ettinger. Ali bi se ne bi bilo moglo najti Slovenca, ki bi bil sprejet v to drpžbo? Po drugod iztirajo Jude, jim onemogočujejo umazano obrt, a pri nas se jih pa sprejema z velikim zadovoljstvom kot kompanjone. Narobe svet!
mariborske vesti.
Pogreb rajnega g. dr. Stegenšeka v Mariboru se je vršil preteklo nedeljo ob pol 2. nri popoldne iz stanovanja na glavnem trgu v Alojzijevo cerkev. Sprevod je vodii sam prevzv. škof ob asistenci g. kanonikov, mar;borshe duhovščine ia bogoslovcev. Od Alojzive cerkve, kjer so se pele večernice, je spremljal v. o. g. stolni župnik in duhovščina na pokopališče. Ob odprtem grobu se je tu poslovil od predragega nam sobrata g. stolni župnik Moravec. Sv. maša zadušnica za f Avguština se je darovala v stolni cerkvi v pondeljek ob 7. uri zjutraj.
Javna študijska knjižnica v Mariboru. Velike knjižnice na Dunaju in v Gradcu, ki so deloma obogatele na naš račun, so nam postale nedostopne, knjižnice v Ljubljani in v Zagrebu še domačim potrebam komaj zadostujejo, tako je tukaj ob meji znanstveno delo brez knjižnice skoraj nemogoče, pa tudi širje in pouka željno občinstvo pogreša knjižnico za različne stroke. Zlasti je žalostno, da nimamo riiti svojih lastnih tiskovin, ki so v prejšnjih časih izšle v Mariboru, kar so zanemarili naši predniki, zanašajoč se na L radec' in Dunaj,, moramo"popraviti mi: v Mariboru je javna študijska knjižnica tako potrebna, kakor studenec pri veliki hiši. „Zgodovinsko društvo“ že 16 let dela priprave za to in je nabralo že. precejšnjo zbirko knjig vsakovrstnih Strok. Deželna vlada za Slovenijo je "načeloma knjižnico „Zgodovinskega društva“ že kmalu po državnem prevratu priznala kot javno , manjkalo je le primernih prostorov. Upamo, da se tudi temu v kratkem odpomore. Da se ta knjižnica iz -popolni, prosimo vse rodoljube, da odstopijo tej javni knjižnici v Mariboru svoje knjige, ki jih lahko pogrešajo. Večkrat so v starosti, ob selitvi ali v slučaju smrti knjige le balast, ki pridejo kot malovredna šara celo v roke raznim kramarjem. Odstopite te knjige za javno knjižnico. Sprejemajo se knjige in časopisi v vsakem jeziku in vsake vsebine, zlasti so pa potrebne znanstvene in pa starejši slovenski č a sapi -si, bodisi politični, leposlovni ali poučni. Vse pošil jatve se naj pošiljajo na „Zgodovinsko društvo“ v Mariboru, Koroška cesta 10. Eventuelno odvišni iz -vodi se odstopijo drugim knjižnicam, zlasti gimnazijski knjižnici v Prekmurju. Javna knjižnica v Mari boru bo pa državna last. — Zgodovinsko društvo.
Še enkrat pokopališče, .V zadnjem listu že smo poročali, da se po soglasnem sklepu mestnega sosveta zapre pobreško mestno pokopališče, ker je premalo in nima prihodnjosti in ker od nobene oblasti za stolno in frančiškansko župnijo ni odobreno. Rabilo se je dozdaj za ti 2 župniji popolnoma p r o t i p o s t a v n o in proti svoječas-ni pogodbi, ki sta je sklenila stolna župnija in mestna občina glede tezenskega pokopališča. „Marburger-co“ grozno razburja, da se je ta protipostavnost in čisto navadna krivica enkrat odpravila. Ta sklep je seveda zakrivil klerikalni vladni komisar in sosvet. Pač čudno, da vladajo v sosvetu „klerikalci“, ko pa imajo v' njem le 1 zastopnika, med tem, ko sedi v sosvetu 8 demokratov in Nemcev. Mi res ne razumemo, kako more 1 klerikalec prevladati 8 nasprotnikov! Seveda v sosvetu se je glasovalo le za pravico in sklep za upostavitev pravice se je storil soglasno, ker so sosvetniki pravično misleči možje, ne pa krivičniki, _ kakor marburgerčin dopisnik. Dopisnik prinaša tudi čisto navadno laž, da je pokopališče neslo občini
100.000	K. Odkod jih naj dobi? Za grobove se plačuje Sl Ä» H KL Ce ▼earn««), da ja lato ie stolna it
frančiškanske župnije na to pokopališče letno do 500 pogrebov, se je dobilo grobnine do 35.000 K. Ako so se grobnice dražje prodajale, to nič ne spremeni, ker grobnice so stale tudi veliko. Čuvaji, pokopič, vzdrževanje pokopališča pa tudi niso zastonj. Pozivljemo dopisnika, da Mariborčanom nekoliko pojasni, kaki škandali so se godili na tem pokopališču pri prekopavanju grobov. Mariborčanom bodo lasje stali po-koncu, če bodo slišali te reči! Posebno še naj pove, da je pokopališče na eni strani' popolnoma brez ograje, da imajo psi in druga živina popolnoma prost dostop! Naj bi bilo cerkveno pokopališče v takem stanu, kako vpitje bi nastalo po mestu! Sicer pa dopisnik in njegovi čitatelji naj bodo zadovoljni, če cerkev ne zahteva od občine odškodnine za napravljeno škodo. Izgovor, da na tezenskem pokopališču ni mrtvašnice in drugih stavb, ne drži, ker je ravno mestna občina kriva, da jih ni. Mestna občina naj izpolni sklenjeno pogodbo in na Teznu bodo naenkrat vse potrebne stavbe. Do takrat pa se naj rabi mrtvašnica na sta -rem župnijskem pokopališču, kakor je bilo 1. 1914 izrecno dogovorjeno.
Kake: gospodične še imamo pri izdaji potnih listov! Moral sem si slučajno iti po potni list k tem ljubeznjivim gospodičnam. Ko pridem blizu, kaj sli -šim! Gospodične so govorile med sabo v blaženi ger-manščini. Seveda sem moral toliko časa počakati, da so s gospodične pomenile, potem sem še le prišel na vrsto. Med tem pomenkovanjem so padle iz ust tamošnje gospodične besede: „Ich hab’ mit den Arbeiter-töchtern nie verkehrt, denn es war’ auch unter meiner Würde,“ Hudirja, kako me je to pogrelo. Jaz pa mislim, da bi bilo lahko ravno nasprotno, kajti vsak pošten človek bo gotovo višje cenil delavke, kakor pa take gospodične, katere ne znajo drugega čisto nič, kakor malo s črnilom mazati po šabloni in pa po ulicah promenirati. In take gospodične se še rafiunijo k inteligenci! Malo več olike in novodobnega duha pa bi tudi od kontoristinj smeli pričakovati.
„Marburgeraa“ in nemško uradništvo na magistratu. Zoper nemško uradništvo na magistratu je ne-broj pritožb, ker uradništvo ne zna slovenski. Zadnji čas je celo „Delavec“ zahteval močno metlo, da se izčisti magistrat. To je tudi zahteva narodno čutečih JDSarjev. Ce pa bi novi vladni komisar vzel tako metlo v roke, potem pa je po „Marburgerci“ to seveda „klerikale •Gewaltherrschaft.“ Pribijemo, da je ta „Marburgerca“ zdaj nemški pisano glasilo JDSarjev. Tisti ljudje torej, ki v „Delavcu“ kričijo po metli, jo v „Marburgerci“ obsojajo in smatrajo eventuelno odstranitev nemških uradnikov za navadno preganjanje in uradnike za „mučenike“, ki trpe radi svoje narodnosti ! Radovedni smo, če bo „ultranarodni“ „De -iavee“ urednika svoje sestrice radi tega prijel za u-šesa. Dozdaj ga še ni, ker si ga ne upa, kajti lahko bi se zgodilo, da bi pri tem položil svojo roko na svojega zaščitnika dr. Pfeiferja, ki je postal naenkrat slovensko-nemški zumatisi! Demokrati so pač po večini neznačajni politični kameleoni.
Ife\ Pfeifer zašel med žurnaliste. 0!d vodstva mariborskega magistrata odslovljeni dr. Pfeifer se je spustil na polje žurnalistike. Skrpucal je najprej člančič v blaženi nemščini za „Mafburgerco“, v katerem žehta svojo čast in poštenje — blagor mu, kdor verjame, ker Pfeiferju smo dokazali, da mu je resnica — španska vas. Pfeiferjev nemški članek so preobrnili v slovenščino in ga obelodanili v „Delavcu“, ki je brez urednika, in celo v „Jugoslaviji.“ Ce misli Pfeifer, da je s svojo eorgarijo pokazal svojo duševno zmožnost na polju žurnalistike, se moti. Človek, ki si mora prepevati po listih sam svojo čast, z njim gre h koncu, kakor sPfeiferjevo pametjo,
Pfeiferjev drobiž in ovadba na finančno oblast. Sam delegat za finance v Ljubljani je ustavil svoj čas Pfeiferjev drobiž, ker ni bil podprt. Ko je založil odslovljeni Vilko dvestotisočk za mari-borski denar, je tildi postal prometno veljaven, Ta denar je potem zaklenil v svojo in blagajno pri knjigovodstvu. Kaj je nameraval s tem neprijavljenim denarjem, ne vemo. Vendar človeku, kateremu je celo na vladnokomisarskem mestu resnicoljubje deveta briga, mu tudi glede neprijavljenega donarja ni verjeti. Radi tega, se g a je ovadilo na finančno oblast. Vöchlerjev tozadevni zapisnik bomo objavili, da bo javnost spoznala kak finančni ženi in poštenjak je bil naš Vilko. S tožbami pa ie naš Pfeifer doslej pogorel dosledno, bo gotovo tudi pri Vöchlerju. Sploh pa Pfeiferju niti verjeti ni, da bi bil tožil. Imamo tozadevne izkušnje izza dobe „Novic“. „Stražo“ naj toži naš pošteno resni soljubni Vilček, pa se ne upa v dvoboj ker nima oficirske časti.
Primarij dr. Ivo Matko se je preselil iz Stolne ulice v Slovensko ulico št. 4.
Umrli v Mariboru: Dne 21. marca: Ussar Uršula, mestna uboga; Dne 22. marca: Ivan Govejšek, poljski dninar, Brunner Marija, brez posla, Krajnc Jakob, kaznjenec; 'dne 23. marca: Hinterholzer En-gelbert, črkostavec, Plišek Marija, soproga kovača.
Škrob (štirka), 4 vagone, 1 kg po 20 K od postaje prodajalčeve, je oddati. Reflektanti naj se javijo v trgovskem gremiju v Mariboru.
murnhii sem v soboto, dne 27. marca ob 11. uri pred Cirilovo tiskarno v Maribora črno usnjata denarnica, v kateri je bilo 2 bnnkovca ä 100 dinarjev, 1 turška srečka (01,220.052) in 5 dobrodelnih srečk ter 1 bon ä 400 K. Pošten najditelj naj odda vse v tajništva Slov. Kmetsk
Zveze v Maribora (Cirilova tiskarna). Friderik Kebrič, Sv. Jakob v Sl. gor.
siovensko mestno Gledališče.
.m
13
Rejjsrtoirs tekočega tedna :
v torek, dne 30. marca: „Kristova drama“, abonem. A 31;
v sredo, dne 31. marca: „Kristova drama“, ab. B 32.
V	nedeljo 4. aprila pop. Kristosova drama. Ljudska pred-
stava. Zvečer Hasanaginica. Ah. A-32.
Pondeljek 5. aprila, pop. Kristova drama. Ljudska predstava.
V	torek, 6. aprila: Gospodje sinovi. Ab. B. 33. Y četrtek
8.	aprila : Velika srenja. Ab, A. 33.
Dopisi
Pobrežje pri, Mariboru. Prostovoljna požarna hramba na Pobrežju je imela na praznik, dne 25. t.
m.	svoj 15. letni občni zbor. Izvolil se je za dobo 2 let sledeči odbor: Slokan Ivan, posestnik, načelnik; Ribič Franc, mizar,' načelnikov namestnik:	Stržina
Karl, črkostavec, tajnik in blagajnik; Wagner Fran, železničar, nadzornik oprave; Fišer, Kmetič in Sene-neköviö, pregledovalci računov. Društvo šteje okrog 30 izvršujočih članov in je včlanjeno pri Jugo:-ski gasilski zvezi v Ljubljani. To vrlo delujoče društvo se toplo priporoča vsestranski podpori, posebno še za fo, ker namerava letos postaviti nov železni plezalni stolp.
Irceràa pri Mariboru- v pondeljek, dne i». t. m. smo položili na pokopališču v Pobrežju k zadnjemu počitku pridno mladenko Miciko Kolar, edino hčerko žel. sprevodnika ia posestnika v Zbigovcih Jakoba Kolar. Umrla je v cvetu svoje mladosti na posledicah španske. Rajna je büa up In ponos svojih staršev, ubogljiva ter vneta učenka za zvišek svoje izobrazbe. Na svidenje nad zvezdami!
Muta. Zvedeli smo, da se za službo mostarja na Muti poteguje sin nekega zagrizenega Nemca, ki je za časa vojske očitno molil za zmago zoper Win -dische,, Serben und Russen ter še sedaj spada med glavne nemške zgagarje Dravske doline. To dejstvo seveda prav nič ne moti nekega naddemokrata, da bi ga najtopleje ne priporočal. Zakaj neki, ali res nikdo drugi ni sposoben za to, mesto, nego zagrizeni Nemec?, Tega sicer ne moremo trditi, ali ker je ta narodni demokrat v trgovski zvezi s prošnjikovim očetom, zato je pač njegov sin najsposobnejši. Žalostna nam majica, katere najnarpdnejši sini prodajo svojo narod* nost za par hlodov lesa. Glavarstvo pa opozarjamo, da najodločneje protestiramo proti vsakemu nemške* mu mostarju.
iz ormoškega okraja. V „Novi Dobi“ beremo „ da je občinska hranilnica v Ormožu, ki je pupilaren zavod za celi okraj, zaradi podpisa dvainpolmilijons-kega vojnega posojila zašla v kalamitete. Da je pri * morana odpisati vse rezerve, ne bode leta in leta iz * kazala nobenega čistega dobička in sanirati jo mora občina, če deficit znaša eninpolmilijona kron.- Krivdo valijo na bivšega tajnika, ki zahteva penzijo, ker sa ga je odpustilo iz službe. Krivijo pa tudi blagajnika, ker on kot član direktorija nekoč ni kimal demokra -dom in je glasoval nasprotno. Zastopniki kmetskih občin so po prevratu in tudi pozneje opozarjali demo -krate in vladnega komisarja na visoko vojno posojilo in na morebitne krivce. Za odgovor.pa so dobili besede, da je hranilnica v redu, češ, podpis vojnega posojila je zakrivila poprejšnja vlada in to tudi pri drugih enakih denarnih zavodih. Naenkrat pa kričijo demokrati :	„Primite tatù ! “ Oni že vedo zakaj ! !j
Kmetsko ljudstvo se zanima za občinsko hranilnico , v katero nalaga denar mladoletnih iz celega okraja* Po prevratu so demokrati svojevoljno postali gospo * darji hranilnice, zastopnike kmetskih občin pa so iz* rinili. Za protiuslugo sedaj zahtevajo, naj kmetje še zanaprej vlagajo denar mladoletnih v ta zavod in s tem podpirajo demokratsko politiko. Tega pa ne! — Ustanovimo si takoj lastno pupilarno varno hranilnico kmetskih občin, kajti stanje občinske hranilnice je po mnenju demokratov nevzdržljivo.
Razne novice.
Nemčija izroči vse orožje. Spričo zadnjih revo* lucijskih dogodkov v Nemčiji se bo ententa na prihodnji konferenci bavila z nujnim predlogom Francije, da se Nemčijo popolnoma razoroži. Oddati bo morala v najkrajšem času večinoma vse topove, strojne puške in gotovo število vojaških pušk. Pustiti se name -rava Nemčiji le, toliko orožja, kolikor ga bo neobhod-no potrebovala za vzdrževanja notranjega reda.
Največja palma v Evropi. V bližini Hanovra na Nemškem so posekali 107 let staro in 34 metrov, visoko palmo, ki je pač največje drevo te vrste v Evropi. Listi tega orjaškega drevesa so do 3% m dolgi.
Prireditve>
Sv. Andraž v Slov* gor. .Tukajšnje iz -obraževalno društvo vprizori na velikonočni ponede -ljek popoldne po večernicah v svojem društvenem domu tridejansko igro „Sinovo maščevanje“ s sodelovanjem cenjenega učiteljstva in dijaštva. Nastopijo tudi igralci od Sv. Antona z vprizoritvijo tridejansk» ša-loigre „Trije tički" in antonjevski nevski zbo». Ü» veselo svidenje!
iHala naznaniialT
razna s
Kupi se:
Velika in manjša posestva gozdovi, vile in vinogradi na dedeli.	25«
Predajo se:
Ciostilna, 2 minati do farne cerkve, 4 oralov posest ra, 3 krave, konj, sposobno za mesarja ali peka, cena SÓO.OOO K.
Posestvo, 16 oralov in sicer 2 in pol orala vinograda, ostalo njive, travniki in gozd.
Gostilne, hiše itd. pri pisarni nepremičnin ZAGORSKI Maribor, Färbergasse 8.
Stanovanja nadeželi
■T--------S— oziroma
hiša z nekoliko zemljišča vzamem v najem kjerkoli v Sloveniji. Predpogoj je 4—5 sob in pritikline. Dopisi se prosijo pod dobra najemnina na ANONČNO EKSPEDICIJO, Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 8/L	261
JOSIPNEKREP
tesarski moister in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
se pr poroča za popravka in za napravo nov h stavb za točno izvrš tev
URE
vsake vrste se sprejmejo v m pravilo.
Postrežbe točna. Cenezmerne Jsn Ignacij, Maribor 2.möstr.l levo.
s
I
Slovenci širite „STRAŽO“
Kupi sei
Kupujem
po naj višjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les t« vsakovrstna drva za knrivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Kušah pri Mariboru.	1796
dobro ohranjeno, Se kupi takoj’ Naslov v upravništvu liBta. 229
volov, ki so vajeni
! vožnje v planini, kupi Matija Obran, Maribor, Fischer-gasse 9.	289
Proda eei
Dve hiši Mnadstrouiii,
sposobni za vsako o^rt, novo zidani ležeči na vegalu proda J. Nekrep, Mocartova niica 69, Maribor. 211
Trapist=sir
prvovTBtne kakovosti prodaja in razpošilja proti poštnem povzetju
MATIJA LAH, MARIBOR,
(davni trg št 5.	189
Gramofon še dobro
uramviun ohranjen, se
proda. JOŽEF ŠTUHEC pri sv. Tomažu pri Ormoža.	282
Deteline semena
prodaja FERDO HARTINGER, Aleksandrova cesta 29, Maribor. 260
Enonadstropno hiio
% velikim dvoriščem in velikim »rtom (14 strank) na prometni Tržaški cesti v Maribora proda „Oblastveno koncesijonirana posredovalnica za obrat z zemljišči KARET, TROHA, MARIBOR, Aleksandrova ulica 80,	263
Tomasović&Visković
Teletom z Tinom in žganjem
Zagreb, PaliRoietaol.22
Telefon 12—68 Brzoja?i: „Tomavis“
priporoča svoje bogato skladišče zajamčeno narava ib, izvrstnih, dalmatinskih, hrvatskih, srt makih in banatskih vin in prave bosanske slivovke. Naročbe v Zagreba, kakor tudi vse od znnaj se izvršujejo takoj in z največjo natančnostjo. 252
Naznanjam da
imam na prodaj velikih samostojećih štedilnikov 1 m. široke plošče na 4 lakaje, zelo moierno in močno žele »o. Kdor potrebuje, naj si ogleda pri Franc Krope, lončar, KrJevina št 189, Maribor. 241
vseh
vrst, za perilo, zakuhaoje žganja, malih za polento in raznih drugih je došlo skoraj iz prvorazredne naj-večje Evropske tvornice, od katere imamo glavno zastopstvo za vso Jugoslavijo. — Naročbe prejemamo v predbilježbo po najnižjih dnevnih cenah.
— Materija! zajamčeno prvovrstni. — Naročbe prosimo nasloviti na
Velika vinska
preša se proda, Rogoza 15, Hoče. 267
Alojzij GniuM
kem. skladišče Maribor, Glavni trg 6. i srajca,
JüciOvuxi
lepo pisana s ovratnikom, dobro šiva na 1 komad 85 K, 1 p. črnih ženskih nogavic 38 K, trgovcem popust, črn in bel sukanec po dnevnih cenah.
Službe s
8 S
dt»
za promet železa, kovin io tehničnih proizvodov
’TELEFON 21-09.
BRZOJAVI: „METALLÜM“.
Oprav. štev. A VIL 129/20.
4
Poziv
se išče za
tvornico apna
Poandhe pod šifro „Nadglednik, 852“ n» Blockner-jev asoDčni zavod, Zagreb, Jurjevska 31.
254
Uinifar s S do 4 delavski-1	mi močmi se pod
dobrimi pogoji takoj sprejme pri Dr. Kapoc, Aleksandrova cesta.
Išče se zanesljiva dobra
kuharica * dol8?let*imi
spričevali v traj-
no službo. — Primarij Dr. IVO MATKO, Maribor, Slovenska ul. 4. 285
Oskrbnik z večletno
prakso želi priti na kakšno večje posestvo. Naslov Fianó Karl, Fala. 270
r. z. z w. z.
PRVA SLOV. BRIVNICA
AletsaMrova(Te£etliof0va)nL 22
(preje g-. G-retìliò) se slavnemu občinstva priporoča. Za točno in g čisto postrežbo jamči
FRAN NOVAK, BRIVEC.
P?@€iaja razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
Kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovinaiDpisarneTGornjiRadgoni.
Podružnice! Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci.	259
OTVORITEV GOSTILNE
Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da sem knpila in otvorila
gostilno F. Mari poprej Scžtsrič, Mlinska aliea štev. 15, Maribor.
Prizadevala si bom kar najbolje Zadovoljiti vse cenj. goste z dobro pijačo ter mrzlimi in toplimi jedili. Zlasti
priporočam izborna stara in nova, bela in rdeča biseljftka vina lasineea pridelka, cenj. gostom je na
razpolago lep prostoren vrt ter dobro urejeno kegljišče. Na hrano se vzamejo tudi abonenti. Za mnogobroien obisk se najtopleje priporoča i ANA ŽtčKAR, gostilničarka.
Veletrgovina:
Ludovik Kuharič Ormož
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstoe železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega piva$$
114
260
na nepoznane dedite.
v teku enega leta
začenši od današnjega dneva spodaj imenovanemu sodišču ter naj dokaže da ima pravico do zapuščine. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve dokazane, izročila, ako se pa to ne zgodi, pripade zapuščina v prid državi.
Olmo soflišče oMiea Gradec, eielel VIL, dno 15. marca 1920.
Gospodarska zadruga za Prekmurje,
Mursko polje in Slovenske gorice
Pratico kupovati in prodajati zadrugi imajo samo člani.
ti
Ignacij Vidovič, gostilničar v Selcrsbergu,
Mitfcelstrasse štev. 134, pošta Stràssgang, je umrl dne 31. januarja 1920 in ni napravil nobene vporoke ali testamenta.
Ako je kaj dedičev, sodniji ni znano. Določa se gosp. dr. Kvidcn Baltinester, odvetnik v Gradcu, Schmiedgasse 29 za oskrbnika zapuščine. Kdor je upravičen do zapuščine, naj to naznani
Čevlje Najceneje!
obleko
perilo
potne kolare, tot bice za trg in raznovrstne drobnarije pri por ola
Jakob Lah
V
Glavni trg 2, Maribor.
EVKß»SK*W5S®« a
Okrožni zdravnik Dr. Kamilo Moratti
bivšt večletni sekundami zdravnik na kliniki za notranje bolezni, na ženski kliniki in na kirorgični kliniki v Graden, ordinira v 251
ŠT. XH.TTT v SLOV <3-012.
dnu «d Jv—*8. var«? dsogaoldnr.
ZaliTTsila..
Povodom prebridke izgube našega iskrecift ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, itd.
Simona Stupan
posestnika v Bohovi, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in blagim sosedom našo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti zahvalimo č. g. nadžupnika in dekana Adama Grušovnik, č. gospoda Franca Polak in lahkota Kljun in vsem tistim, kateri so rainemu iskazali zadnjo Ija av ter ga spremili k večnemu počitka. Končno zahvalimo pevski zbor ter povovodjo g. Sterleta za žalostinko ob odprtem grobu. Dragega rajnega priporočamo v molitev in blag spomin.
Bohova, dne 26. sušča 1920.
Žalujoči ostali«
ÜÜlliHllllli
primarij Dü IVO MATKO
i MARIBORU, Slovenska olici (Borggasse) štev. 4
ordinira od 12.—Vgl* in od
ure. Telefon št. 369.
264
Inserirsite v „Straži“!