Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki Podravje z Vera v Miklavža močnejša od računalnikov in telefonov -40 % Danes priloga stran 1 Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 93 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Slovenija, Podravje z Vse več Slovencev čez mejo po zdravstvene storitve Zobni turizem v polnem razmahu EXATLON SLOVENIJA 2022 Karolina in Mare sta dokazala, da zmoreta, in zmagala! 1. DECEMBER 2022 ŠT. 48 SPORED COLOR CMYK Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o  Stran 11 Ptuj, petek, k 22. ddecembra b 2022 petek, 2. 12. 2022 PET. 2. 12. SOB. 3. 12. NED. 4. 12. PON. Zobozdravstveni turizem cveti. Vse več Slovencev se zaradi dolgih čakalnih dob in na drugi strani nižjih cen odloča za zobozdravstvene storitve čez mejo. Kot kaže, pa se slovenski zavarovanci vse bolj zavedajo, da lahko pod določenimi pogoji prejmejo tudi delno ali celotno povračilo stroškov zdravljenja v tujini. Več na straneh 6 in 7. 5. 12. TOR. 6. 12. SRE. 7. 12. ČET: 8. 12. Žan Serčič Brez tega več ne more biti … TV SLO 1: Miklavž bo dobrodelen že tridesetič Aktualno Ptuj z Kakšna bo praznična ponudba v mestu  Stran 3 Foto: ČG Gospodarstvo Slovenija z V desetih mesecih neverjetna podražitev kreditov  Stran 5 petkova izdaja  Strani 6 in 7 Aktualno z Podlehnik z Na Ptujskem in Ormoškem družinskih zdravnikov ne manjka  Stran 3 V Stanošino se vračajo neznosen hrup in tresljaji NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 2 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si V središču Podravje z Otroci bi logopeda potrebovali takoj, ne čez dve leti Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 2. decembra 2022 Podlehnik z Nekateri občani o miniranju niso bili obveščeni V Stanošino se vračajo neznosen hrup in tresljaji V tem tednu so se po več kot letu dni ponovno začela zahtevna agromelioracijska dela v naselju Stanošina v občini Podlehnik. Izvajalec del, H. S. Nizke gradnje iz Maribora, je v ponedeljek že izvedel večje miniranje, zaradi česar sta bili za dobre pol ure zaprti tako avtocesta kot bližnja regionalna cesta. Nekateri okoliški prebivalci o tem niso bili obveščeni oz. so za miniranje izvedeli iz lokalnega medija in s spletne strani občine Podlehnik. Bližnji krajani so že v preteklosti opozarjali na nevzdržne razmere ob miniranju, predvsem zaradi neznosnega hrupa in tresljajev. Kot kaže, pa se bodo morali z vsem tem ponovno sprijazniti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč v začetku letošnjega leta določilo nov rok za izvedbo agromelioracijskih del, in sicer 1. april 2024. Do tega datuma se bodo torej vsa zemeljska dela lahko nemoteno izvajala. To je že tretji rok za izvedbo agromelioracijskih del v Stanošini, ki so se začela pred petimi leti, nato pa bila za lep čas prekinjena. Gre za površino v velikosti 1,64 hektarja, ki je po novem v lasti Melite Horvat, sicer direktorice podjetja H. S. Nizke gradnje. Kot Vlog za podaljšanje agromelioracijskih del ni veliko Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih predvideni datum zaključka agromelioracijskih del ne sme biti daljši od dveh let od datuma pravnomočnosti odločbe. Na podlagi vloge stranke se lahko določi nov rok zaključka agromelioracijskih del. Kmetijsko ministrstvo prejema sorazmerno majhno število vlog za določitev novega roka za izvedbo agromelioracijskih del po odločbah o uvedbi agromelioracije (npr. Podsmreka–Višnja Gora, Koritnik–Knežak, Bičje–Grosuplje). je razvidno iz odločbe kmetijskega ministrstva, je Horvatova tudi zavezanka za plačilo rudarske koncesnine. Do sedaj naj bi z omenjenega območja odstranili 16.184 m3 materiala, kar naj bi predstavljalo okoli 70 odstotkov predvidenih oz. potrebnih zemeljskih del. Tako so lani spomladi zatrdili na podjetju H. S. Nizke gradnje in napovedali Foto: ČG Že tretji rok za izvedbo agromelioracijskih del v Stanošini je 1. april 2024. zaključek del (odstranitev hribine, izravnava terena, navoz nazaj odstranjenega humusa in kakovostne prsti, ureditev dostopne poti, odvodnega jarka, zasaditev mejice in prve kulture) do konca leta 2022. Vendar se njihova napoved ni uresničila, saj je Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v sodelovanju z inšpekcijo za energetiko in rudarstvo marca lani nadaljevanje zemeljskih del prepovedal. Izvajalec je namreč imel dovoljenje samo do 31. 12. 2020, česar pa ni upošteval. Zanimivo je, da je kmetijsko ministrstvo marca lani vlogo za podaljšanje agromelioracijskih del zavrglo, letos pa je svoje mnenje spremenilo in izdalo novo dovoljenje. Horvatova obvestila občino Foto: ČG Pet let traja sanacija hriba v neposredni bližini avtocestnega izvoza Zakl. Horvatova je že v spomladanskih mesecih letošnjega leta o začetku del v Stanošini obvestila tudi občino Podlehnik. Prav tako je zaprosila za vse kontakte okoliških prebivalcev z namenom obveščanja o nadaljevanju zemeljskih del. Župan Sebastian Toplak je izpostavil, da občina v postopke izdaje odločbe ni vključena. Vsekakor pa bodo bdeli nad spoštovanjem zavez, ki izhajajo iz rudarskega projekta: »Želimo si, da bi se to degradirano območje čimprej spremenilo v kmetijsko, kar bo zelo dobrodošlo za našo občino. Ob tem pa je seveda na prvem mestu varnost naših občanov. Dela pa morajo biti čim manj moteča za okoliške prebivalce.« Slednji so sicer ob tokratnem miniranju znova razočarani, da jih ni nobeden izmed predstavnikov podjetja H. S. Nizke gradnje osebno obiskal in jim podrobneje razložil, kako in kdaj se bodo dela v naslednjem letu in pol sploh izvajala. Menijo tudi, da so upravičeni do odškodnine zaradi zmanjšane kakovosti življenja. Bližnji prebivalci morajo biti seznanjeni o vseh postopkih miniranja Kot je določeno z zakonodajo, mora odgovorni vodja del pred začetkom razstreljevanja pregledati delovišče in okolico ter ugotoviti obseg ogroženega območja. Poskrbeti mora, da v času polnjenja minskih vrtin v neposredni bližini ni drugih oseb razen pooblaščenih za razstreljevanje in da se ne izvajajo druga dela, ki bi lahko ogrožala varnost in zdravje delavcev pri razstreljevanju. Odgovoren je tudi, da obvesti in seznani vse ljudi v ogroženem območju o postopku razstreljevanja, pomenu opozorilnih signalov, nevarnostih. Poskrbeti mora, da se fizično zavaruje ogroženo območje in da se pred razstreljevanjem oglasijo sirene. Estera Korošec Slovenija, Podravje z Gospodinjstva letno prejmejo vsaj 32 kilogramov reklam Trgovci ostajajo zvesti reklamnim katalogom Gospodinjstva so v enem mesecu v povprečju prejela 2,6 kilograma reklamnih katalogov, so leta 2019 izračunali Ekologi brez meja. »Novejših podatkov žal nimamo, sklepamo pa, da je količina narasla, saj smo bili v preteklih dveh letih precej več doma,« je dejala predsednica Katja Sreš. Že pred leti so Ekologi pozvali trgovce, naj omejijo količino oz. obseg katalogov, predvsem v luči varovanja okolja, danes pa je na mestu razmislek zaradi draginje, ki je stroške tiska pognala v nebo. Ekologi so še izračunali, da je vsako gospodinjstvo v enem letu tako prejelo vsaj 32 kilogramov reklamnih katalogov, saj so oglaševalci v predprazničnih mesecih še agresivnejši. Pri tem najbolj izstopajo oglasi trgovskih verig na drobno s pretežno prodajo živil. Tudi novejši podatki ne bi bili drugačni, saj se količina letakov ne zmanjšuje; gospodinjstvo tedensko prejme vsaj pol kilograma oglasnih sporočil. Reklamni katalogi še vedno najučinkovitejši Zaradi povišanja stroškov tiska, tudi za več kot 100 %, ter poštnih storitev naj bi nekateri že razmišljali o krčenju nenaslovljene pošte. Spremembe na trgu zaznavajo tudi v Pošti Slovenije, o konkretnih številkah pa enako kot trgovci mo- lčijo. V Mercatorju odgovarjajo, da že nekaj let postopoma prehajajo na poslovanje z manjšo uporabo papirja, tudi v Lidlu so zaupali, da zmanjšujejo uporabo papirja pri katalogih, a dodali, da varčevanje izhaja iz skrbi za okolje in s tem odgovornega ravnanja podjetja. V Tušu so priznali, da so se stroški tiska povišali, a da o krčenju obsega katalogov ne razmišljajo, v Sparu so se podražitvam tiska in poštnih storitev prilagodili z dolgoročnimi partnerskimi pogodbami in drugimi ukrepi, ki jih niso razkrili, v Hoferju pa so odgovorili le: »Ocenjujemo, da imajo letaki, ki jih kupci prejmejo v poštni nabiralnik, bistveno večji vpliv na njihovo kupno vedenje kot drugi viri informiranja, zato je za nas ta kanal komuniciranja zelo pomemben.« Tej oceni so pritrdili tudi drugi trgovci, tako da ostajajo zvesti katalogom, ki jih prejemajo gospodinjstva v nabiralnike, na drugi strani pa iščejo dodatne možnosti nagovarjanja potrošnikov. V Lidlu so fizične kataloge dopolnili s QR-kodo, ki jo lahko potrošnik poskenira z mobilnim telefonom in vodi neposredno na obširnejši digitalni katalog. »Prav tako smo v zadnjem letu opazili dvig obiska digitalnega kataloga, saj je pregled kataloga tako še bolj priročen in enostaven.« Tudi v Tušu ugotavljajo, da so čedalje popularnejši spletni katalogi, ki so zaradi nižjih produkcijskih stroškov lahko obsežnejši, v Mercatorju pa naj bi zaradi vse večjega ogleda katalogov na spletu že začeli zmanjševati naklado tiskanih katalogov. Trgovci skušajo potrošnike nagovarjati tudi preko družbenih omrežij ter mobilnih aplikacij, slednje pogosto nudijo posebne ugodnosti, na primer kupone za popuste, ki Foto: Črtomir Goznik Poštarji tedensko v vsak nabiralnik oddajo tudi pol kilograma oglasnih sporočil in več. Stroški izdaje reklamnih katalogov so narastli, a le redki trgovci razmišljajo o krčenju in varčevanju. so samo v digitalnem katalogu oz. aplikaciji. Politične propagande nalepka ne zadrži Letaki tako kljub vsem digitalnim novitetam ostajajo eden od najučinkovitejših načinov pospeševanja prodaje. Tega se zavedajo tudi Ekologi brez meja, ki pa pozivajo trgovce, naj se odločijo vsaj za uporabo certificiranega papirja in tako zmanjšajo okoljski vpliv uporabe letakov. Na drugi strani pa pozivajo gospodinjstva, da se odpovedo prejemanju oglasnih letakov in tako storijo nekaj dobrega za okolje, saj je oglasno pošto težko reciklirati, pa tudi za denarnico, kajti namen reklam je spodbujati potrošnjo. V izogib prejemanju reklam lahko lastnik hišnega predelčnika prepove dostavljanje nenaslovljene oglasne pošte, kar stori z nakupom AKOS-nalepke na pošti, cena nalepke je 0,42 evra. V Sloveniji je takih gospodinjstev približno četrtina. Nalepka, ki prepoveduje dostavljanje nenaslovljenih reklam, pa ne pomeni, da v nabiralniku ne bi pristala politična sporočila, kajti v času volilne kampanje je prejemanje teh sporočil dovoljeno. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 2. decembra 2022 3 Slovenija, Podravje z Mladi zdravniki: drvimo v smer balkanskega zdravstva Na Ptujskem in Ormoškem družinskih zdravnikov ne manjka Pomanjkanje družinskih zdravnikov je problem, ki je ponekod bolj, drugje manj izrazit. V Podravju je stanje na primarnem nivoju zdravstva trenutno ne le obvladljivo, pač pa precej dobro; saj je devet družinskih zdravnikov na ptujsko-ormoškem koncu, ki še sprejemajo nove paciente. Drugod osebnega zdravnika iščejo z lupo, nima ga kar 100.000 ljudi. Ne le Slovenija, številne evropske države se srečujejo s problemom pomanjkanja družinskih in splošnih zdravnikov. Večina se ubada s podobnimi težavami: na eni strani se populacija stara, na drugi je v družinski medicini premalo mladega zdravniškega kadra. Kadrovska stiska v zdravstvenih domovih se je marsikje zadnja leta poslabšala tudi zaradi nestimulativnega plačila in dejstva, da ministrstvo mladim zdravnikom ni dodelilo višjih plačnih razredov. Iz javnih zavodov so številni odšli h koncesionarjem. Veliko težav na Število vpisanih študentov (Univerza Maribor): Splošna medicina (enovit magistrski študij): 628 Dentalna medicina (enovit magistrski študij): 40 Biomedicinska tehnologija (podiplomski študij): 85 tem področju imajo v osrednjeslovenski regiji. V Ljubljani bi nemudoma potrebovali 15 družinskih zdravnikov, ki jih zdaj že iščejo v tujini. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Dvig plač za osem razredov? Kot odziv na kritike javnosti so Mladi zdravniki pripravili in objavili analizo, v kateri so primerjali zdravniške plače od leta 2008 (ko je bil uveden trenutni enotni plačni sistem za javne uslužbence) do 2022. Postavili so jih v kontekst z minimalno in povprečno plačo v Sloveniji: »Želimo si, da bi analiza vsaj nekoliko razložila trenutno situacijo in zahteve zdravnikov po odpravi nastalih plačnih nesorazmerij. Zaključek analize je, da če bi želeli samo upoštevati vpliv inflacije ter se vrniti na vrednosti iz leta 2008, kamor sega začetek enotnega plačnega sistema, bi bilo treba vsem zdravnikom v obstoječem plačnem sistemu dvigniti plače za osem plačnih razredov. Zavedamo se, da boljše plače ne bodo odpravile vseh težav v javnem zdravstvu, vendar so eden od predpogojev, da se sistem stabilizira. Sicer se bo eksodus zdravnikov iz javnega sistema le nadaljeval!“ Gibanje plač, primerjava 2008 in 2022, v evrih Minimalna plača Povprečna plača Zdravnik sekundarij Zdravnik specializant – 1. letnik brez PPD Zdravnik specializant – 5. letnik PPD1 Zdravnik specialist PPD3 Zdravnik specialist PPD1 Zdravnik specialist z vsemi napredovanji 2008 566 1.372 1.531 1.862 2.451 2.867 3.225 4.244 2022 1.074 2.020 1.492 1.964 2.688 2.795 3.144 4.138 Vir: Mladi zdravniki Slovenije (ZZZS) na območju celotne Slovenije deluje 956,85 tima splošne oziroma družinske medicine, pri katerih je povprečno opredeljenih 1.614 oseb (2.337,39 glavarinskih količnikov) na tim. V ZD Ptuj sprejemajo paciente iz vseh koncev države Na območju Ormoža in Ptuja deluje 36,86 tima splošne oz. družinske medicine, pri katerih je povprečno opredeljenih 1.513 oseb (2.268,49 glavarinskih količnikov) na tim. »Glede na te podatke je stanje na področju družinske medicine na območju Ormoža in Ptuja boljše od slovenskega povprečja, manjša je obremenjenost ambulant družinskih zdravnikov. Poleg tega kar devet zdravnikov ne dosega meje 1.895 glavarinskih količnikov na tim, kar pomeni, da še sprejemajo nove paciente,« so statistične podatke komentirali na zdravstvenem ministrstvu. Na območju UE Ptuj deluje 30 družinskih in splošnih zdravnikov (v ZD Ptuj ali kot koncesionarji). Od tega jih šest ne dosega meje 1.895 glavarinskih količnikov na tim, kar pomeni, da sprejemajo nove paciente. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan pravi, da so dejansko s trenutno kadrovsko sliko zelo zadovoljni, tudi zato, ker imajo tri specializante, toda: »Za zdaj res ni- Foto: ČG Več zdravnikov še sprejema nove paciente Na območju Upravne enote Ptuj deluje v splošnih ambulantah 30 zdravnikov, bodisi v sklopu Zdravstvenega doma Ptuj bodisi kot koncesionarji. Od tega jih po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) šest ne dosega meje 1.895 glavarinskih količnikov na tim, in sicer Božena Galun, Breda Bešvir, Amira Hachem, Mojca Lazar (vsi v ZD Ptuj) ter Ines Emeršič in Matija Berić (koncesionarja). V občini Ormož od skupaj 12 zdravnikov v splošnih ambulantah nove paciente vpisujejo štirje: Ivan Meško, Željka Irgec Blagus, Anita Ferjuc in Jasmina Dovnik. mamo večjih težav, ko pa ostanemo brez enega samega zdravnika, se zadeve zelo hitro spremenijo. Res pa je, da trenutno imamo tako dobro kadrovsko sliko, da k nam prihajajo tudi pacienti iz vseh koncev države ...« Zanimanje za študij medicine veliko Da bi bilo več zdravnikov splošne medicine, bi jih seveda bilo treba za to izobraziti, pa tudi dovolj stimulirati, da na teh mestih ostanejo. Na Medicinski fakulteti v Mariboru zadnja leta beležijo izjemno velik interes za študij medicine, ki tudi do dvakrat ali več presega razpisana mesta. Interes torej med mladimi za zdravniški poklic obstaja, se pa že sedaj (ob povečanju števila vpisnih mest za 20 študentov na programu Splošna medicina in ob uvedbi novega študijskega programa Dentalna medicina) srečujejo s precejšnjo prostorsko stisko. »Z vidika kakovostne izvedbe pouka je skoraj nemogoče vpisati dodatne študente. Glede na povpraševanje in pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji bi bilo sicer nujno povečati vpis, vendar pa je vse odvisno od državnih načrtov, saj mora biti kumulativno izpolnjenih več pogojev, ki se nanašajo na dodatne prostore, financiranje ter pedagoški in admi- nistrativni kader,« opozarjajo na Medicinski fakulteti v Mariboru. Zagotavljanje primernih pogojev za vpis dodatnih študentov bi sistemsko zadeve lahko izboljšalo. Mladi zdravniki: slabo plačilo za veliko dela Splošna javnost je pogosto glasna s sodbami okrog višine zdravniških plač, čeprav so razlike med posameznimi zaposlenimi v zdravstvu nenormalno velike. V javnem sektorju so plačni razredi jasno določeni, manevrskega prostora pri tem ni veliko, vsaj ne, kar se tiče osnovne neto plače. Tudi zato številni zdravstveni delavci raje delajo pri zasebnikih, kjer je plačilo (lahko) bolj stimulativno. »Zdravnik na začetku kariere dela na urgenci za 5,5 evra neto na uro, vrhunski nevrokirurg operira možgane za 14,4 evra na uro. Razočaranje med mladimi in tudi mnogimi starejšimi zdravniki je veliko. Že sedaj imamo 1.000 zdravnikov premalo, ne mine teden, ko ne izvemo za odhod še kakšnega zdravnika iz sistema. Drvimo v smer balkanskega zdravstva,« pravijo Mladi zdravniki. Dženana Kmetec Ptuj z Kakšna bo praznična ponudba v mestu Devet hišk na mestnem trgu in dve na tržnici Praznične hiške, ki so postavljene sredi Ptuja, se bodo v naslednjih dneh napolnile. Na razpis se je prijavilo skupaj 12 ponudnikov, od tega bodo štirje gostinci na Mestnem trgu, dva na tržnici. Zavod za turizem Ptuj je sredi novembra objavil razpis za najem devetih hišk za Ptujsko pravljico na Mestnem trgu. Pravočasno so prejeli 12 ponudb. Nekateri ponudniki bodo tam prisotni že od jutri, sobote, 3. decembra, preostali le v drugi polovici meseca, od 19. decembra naprej, ko se začne Ptujska pravljica. Pred magistratom so na voljo skupno štiri hiške z gostinsko ponudbo (pijača, sladki program), štiri z darilnim programom in izdelki domače obrti. Vse bodo polne. Med tednom bodo odprti od 15. do 20. ure, ob petkih, sobotah in nedeljah pa od 12. do 20. ure, z možnostjo podaljšanja delovnega časa. Ena praznična hiška bo namenjena darilnemu programu osnovnih šol in dobrodelnih organizacij, zanje je najem brezplačen. Zraven ponudbe pred Mestno hišo sta na tržnici postavljeni dve hiški, v obeh je gostinska ponudba. Eno je najela Kmetija Črešnik, dobro poznani ponudnik v starem mestnem jedru, drugo najemniki lokala Centrum na tržnici. Cenovno gledano je razlika med tistimi ponudniki, ki bodo svoje izdelke in storitve ponujali cel mesec ali le v drugi polovici decembra, zanemarljiva. Celomesečni najem tako na tržnici kot pred Mestno hišo stane 500 evrov, za tiste, ki bodo v hiškah od 19. decembra naprej, pa je cena za le 20 evrov nižja. Na ta način želijo organizatorji decembrskega dogajanja doseči, da so ponudniki prisotni čim dalj časa. Cena najema hiške za izdelke domače obrti je praktično simbolična, za cel mesec 40 evrov oziroma le 20 evrov za tiste, ki so se odločili za krajši čas najema. Zavod ponuja tudi možnost najema zgolj na silvestrovo, cena je 180 evrov. »Veseli smo, da je bil interes za najem hišk velik. Večja in bolj kot je raznolika ponudba, več je ljudi v mestu. To pa je cilj vseh nas, ki organiziramo praznično dogajanje,« je zadovoljna Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Sicer pa je na tržnici že urejeno drsališče, kmalu se v Miklošičevi ulici odpira Božičkova hiška, prvič pa bo v mestu tudi vrtiljak. Dženana Kmetec Foto: ČG Ponudniki gostinskih storitev bodo prisotni tako na Mestnem trgu kot na tržnici. Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 2. decembra 2022 Ptuj z Kdo vse bo deloval pod streho novega objekta V CID-u s pomisleki ob selitvi v Staro steklarsko Nov objekt Stare steklarske bo obsegal nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov površine. Največja bojazen je, da bodo to še eni prazni, neizkoriščeni prostori. V izogib temu si na občini prizadevajo zapolniti jih z najrazličnejšim spektrom dejavnosti. V novo stavbo bodo umestili televizijce, kulturnike, gimnazijce, pa tudi Center interesnih dejavnosti Ptuj. Direktor omenjenega zavoda Aleksander Kraner ima pred načrtovano selitvijo na novo lokacijo kar nekaj pomislekov. Nova stavba t. i. imenovane Stare steklarske bo v prvi vrsti namenjena kulturno-ustvarjalni dejavnosti. V njej bodo tri dvorane, vadbeni prostori, studio, garderobe, delavnice ... Klet bo obsegala 178 m² površine, pritlični prostori 570 m², še dobrih 220 m² bo v mansardi. Objekt je razdeljen na dva trakta, vzhodni ob Aškerčevi ulici in južni ob Prečni ulici. V vzhodnem bo glavni vhod, iz katerega je neposreden dostop do dvoran in večnamenskega prireditvenega prostora. Mala dvorana bo lahko sprejela do 80 ljudi, obokana bo še za nekaj kvadratnih metrov večja, tretja pa bo merila skoraj 200 m² s kapaciteto do 150 ljudi. Vse tri so umeščene v pritličju objekta. Upravna pisarna s sejno sobo je na stičišču obeh traktov. Televizijci, srednješolci, prostor za mlade ... Omenjena prostorska ureditev je bila izbrana na podlagi idejnega natečaja. Na občini so z njo zadovoljni: »Verjamemo, da bo ob zaključku revitalizacije Stare ste- klarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami mesto živelo. Tam bodo namreč lahko ustvarjali mladi, tam bo živelo kulturno ustvarjanje, tja selimo Center interesnih dejavnosti Ptuj, svoje prostore bo tam našla PeTV in tudi Gimnazija Ptuj bo prostore uporabljala za pouk. Verjamemo, da bo prostor postal mestno središče ustvarjalnosti in najrazličnejših dejavnosti tako za mlade kot za ostale ciljne skupine. Ne smemo pa pozabiti na lepši, prenovljen izgled Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami, ki bo Foto: ČG Center interesnih dejavnosti Ptuj že leta deluje na Osojnikovi 9. zagotovo vplival na to, da bodo obiskovalci raje prišli v mesto.« Direktorja CID skrbi uporabnost prostorov Foto: ČG Občina želi med drugim znižati materialne stroške javnih zavodov, kar je eden izmed razlogov, da v novo stavbo selijo tudi televizijce in CID. Med tistimi, ki bodo po odprtju novega objekta delovali v Stari steklarski, je tudi Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj. Direktor Aleksander Kraner priznava, da imajo okrog tega kar nekaj pomislekov: »Lokacija je dobra, tudi ideja, se pa bojim, da prostor, kot je trenutno zastavljen, ni najbolj ustrezen za izvajanje mladinske dejavnosti. Skrbi me predvsem uporabnost. Problem je nastal, ker nas nihče nič ni vprašal, niti tega ne, ali se želimo seliti. Sodelovati bi morali že veliko prej. Premalo smo skupaj govorili o vsebini objekta, čeprav bi to dejansko morala biti prioriteta, še preden postavimo zidove. Naši pomisleki so vezani na opremo, ki jo bomo imeli tam. Vsega se iz sedanjih prostorov ne bo dalo preseliti. Tudi kar se tiče avtonomije, nas skrbi, s prostori namreč ne bomo več razpolagali mi, pač pa jih bo upravljala občina.« Kraner pravi, da razume željo vodstva MO Ptuj po znižanju materialnih stroškov, se pa sprašuje, ali je ta cilj sploh realno dosegljiv. »Ne gre za to, da se ne želimo seliti. Novi prostori bodo moderni, sodobni, bližje kinu. Gre zgolj za to, da bi želeli biti enakovreden partner v dialogu. Želimo si, da bi se vse te zadeve, okrog katerih imamo pomisleke, uredile, preden se bomo preselili. Prostori morajo biti prilagojeni izvajanju mladinske dejavnosti,« opozarja direktor CID Ptuj. Sicer pa zaključuje, da so se pripravljeni prilagoditi, selitve ne dojemajo kot slabo potezo, želeli pa bi aktivneje sodelovati, predvsem v korist uporabnikov. Na Osojnikovi 9, kjer delujejo leta, imajo v uporabi 320 m² površine. Prostori bi bili potrebni vlaganj, težave imajo z vodo, vlago ... A bojazen, da novi, sodobni prostori, ki jih bodo imeli po selitvi, ne bodo tako uporabni in dobro opremljeni kot sedanji, vendarle ostaja: »Stavba na Osojnikovi je grajena kot mladinski center, v primeru Stare steklarske pa, žal, ni tako. Upamo in želimo si, da bodo vendarle pogoji optimalno urejeni tudi za izvajanje naše dejavnosti. Ne nazadnje za izvedbo delavnic, koncertov, razstav in drugega, kar počnemo, potrebujemo primerne pogoje in opremo.« Dženana Kmetec Ormož z Razmišljajo o ponovnem odkrivanju tople(jše) vode Gorišnica z Potrjen OPPN Veliki načrti, a precej neznank 40 novih parcel Gorišniški svetniki so tik pred lokalnimi volitvami potrdili občinski prostorski načrt OPPN – sever 2, s katerim občina ureja območje med regionalno cesto ob nekdanji krajevni dvorani in lokalno cesto, ki pelje mimo Foto studia Laura. Ormoška občina želi ponovno obuditi idejo o aktivaciji geotermalne vrtine za črpanje in koriščenje geotermalne vode, s katero so bili že v preteklosti veliki načrti. Pot do več kot dvomilijonske investicije je sicer še dolga, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali ima omenjena vrtina sploh potencial. Pred več kot petnajstimi leti so se v občini Ormož odločili, da izvrtajo več vrtin, med drugim tudi na polju na območju Hardeka, v severnem delu Ormoža. 1.500 metrov globoko vrtino je takrat izdelalo lendavsko podjetje Nafta Geoterm. A se je izkazalo, da daje izredno majhne količine in zato ni primerno za črpanje termalne vode. Ostala je tako neuporabna globoka luknja. Župan Danijel Vrbnjak je sicer že pred štirimi leti v svojem volilnem programu obljubljal pregled študij in ponovno preverbo vrtine. Kot kaže, se tega vendarle nameravajo lotiti, toda precej je še neznank. Vrtino so uvrstili v načrt razvojnih programov (šele za leti 2024 in 2025), za financiranje bo najprej treba zagotoviti denar. Matej Hebar pa je pri tem izrazil pomislek, ali ima omenjena vrtina sploh potencial: »Iz energetskega načrta je glede dosedanjih analiz razvidno, da so med črpalnim pre- izkusom prišli do vode temperature 60 °C. Med črpanjem je med toplo vodo prihajala tudi slojna voda z znaki surove nafte in zemeljskega plina, vendar v zelo nizkih količinah. Glavna ugotovitev raziskovalne vrtine je bila premajhna količina vode tudi pri velikem znižanju nivoja v vrtini ter da ni primerna za črpanje in koriščenje toplotne energije. Treba bo dobro premisliti, ali je res smiselno vztrajati na tej isti lokaciji. Zavedam se, da bi lahko bila to za samo industrijsko cono fantastična zgodba – izraba geotermalne vode za ogrevanje in drugo, toda da se nam ne bo zgodilo, da bomo 2,5 mio evrov vrgli skozi okno, rezultata pa ne bo.« Kosi: »Z aktiviranjem vrtine bo prišlo do razvojnega preboja« Zadnji direktor konzorcija Termal, ki je bil ustanovljen za ormoško vrtino, Slavko Kosi, je dejal, Foto: MH To je vrtina, o kateri so že v preteklosti veliko govorili. da je po besedah strokovnjakov vrtina primerna za izkoriščanje geotermalne energije, a bi jo bilo treba poglobiti: »Predvidevajo, da bi jo bilo treba poglobiti za 500 metrov. Ta vrtina bi morala zagotavljati ustrezne kapacitete vode. Predlagal bi, da to prepustimo strokovnjakom.« Po njegovem bi sicer morali k temu pristopiti čim- prej, že v naslednjem letu: »To bi morala biti ena od prioritet, kajti z aktiviranjem vrtine bo prišlo do novega, dodatnega razvojnega preboja občine.« Ali bodo načrte tudi zares uresničili, ostaja v zraku. Po besedah Vrbnjaka bo treba počakati na ustrezne morebitne državne razpise, s katerimi bi zagotovili sredstva za dodatne analize vrtine, saj občina takega projekta sama ne more financirati. Prav tako še ni jasno, za kaj točno bi se uporabila, je pa slišati več idej – od navezave na načrtovano zeleno obrtno cono do ogrevanja mesta, za skupno zgodbo glede koriščenja energije pa naj bi bili zainteresirani tudi v Carthagu … Monika Horvat Gre za že pozidano območje v velikosti 13 hektarjev. Po šestih letih bo tako mogoče na tem delu občine tudi graditi. Prostor so racionalno razporedili tako, da so dobili okoli 40 novih, še nepozidanih parcel. OPPN so sicer začeli pripravljati že pred šestimi leti, vmes so ga kar nekajkrat popravili, predvsem zaradi nekaterih novih povezovalnih cest, ki so bile vrisane kar čez nekatera dvorišča ter postavljene objekte in stanovanjske hiše. V tem obdobju jim je uspelo prostorski akt oblikovati tako, da je z njim zadovoljnih čim več občank in občanov. Z OPPN so postavljena nova pravila gradnje, načrtujejo novo pozidavo stanovanjskih objektov ter ga prometno in infrastrukturno urejajo. Kot je znano, so letos potrdili tudi OPPN – sever 1 v velikosti osmih hektarjev (za hotelom Botra). EK Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo petek z 2. decembra 2022 stran 5 5 Slovenija, Podravje z Občutno povišanje bančnih obrestnih mer Krediti iz meseca v mesec dražji Bančne kreditne obrestne mere in referenčna obrestna mera euribor so v zadnjih mesecih šli v nebo, in kot vse kaže, se bo tak trend nadaljeval tudi v prihodnje. Najbolj so se povišale fiksne obrestne mere, ki pa so predvsem pri dolgoročnih najemih še vseeno bolj priporočljive. Tisti, ki šele nameravajo najeti kredit, ali že imajo stanovanjske kredite vezane na spremenljivo obrestno mero, s strahom spremljajo dogajanje na bančnem trgu. V desetih mesecih neverjetna podražitev kreditov Kako zelo so se letos (v desetih mesecih) podražili krediti, jasno kažejo podatki v obeh tabelah, ki jih je posredovala NKBM. Pri stanovanjskem kreditu v višini 100.000 evrov s fiksno obrestno mero na 20 let znaša razlika v končnem plačilu kredita, glede na to, ali je bil najet januarja ali novembra letos (pod enakimi pogoji, z zavarovanjem kredita z nepremičnino) kar 22.700 evrov. Seveda je ogromna tudi razlika v mesečni anuiteti; za kreditojemalca, ki je posojilo najel januarja, ta znaša 503,5 evra, za tistega, ki je kredit najel novembra, pa dobrih 598 evrov. Pri spremenljivi obrestni meri (zavarovanje kredita z nepremičnino) je skupni strošek kredita še bolj narasel kot pri fiksni. Če primerjamo kredit, najet januarja letos, bi zanj novembra pod enakimi pogoji plačali kar 28.621 evrov več stroškov, mesečna anuiteta pa je zrasla s 478 evrov na kar 597 evrov, torej za dobrih 119 evrov. Foto: Pexels.com Primerjava stroškov kredita s fiksno obrestno mero, januar – november 2022 Znesek kredita Letna obrestna mera Efektivna obrestna mera Mesečni obrok Skupni stroški kredita Skupni znesek Januar 2022 100.000,00 € 1,95 % 2,07 % 503,52 € 22.042,00 € 122.042,00 € November 2022 100.000,00 € 3,85 % 4,02 % 598,11 € 44.742,00 € 144.742,00 € Vir: NKBM Preimerjava stroškov kredita s spremenljivo obrestno mero, januar - november 2022 Znesek kredita Obrestna mera Efektivna obrestna mera* Mesečni obrok Skupni stroški kredita Skupni znesek Januar 2022 100.000,00 € 1,40 % 477,00 € 15.908,00 € 115.908,00 € November 2022 100.000,00 € 3,83 % 4,00 % 597,20 € 44.529,00 € 144.529,00 € Vir: NKBM * Pri izračunu (11. 1. 2022) je bila uporabljena sestavljena spremenljiva obrestna mera 1,40 %, izračunana na osnovi referenčne obrestne mere šestmesečni euribor in pribitka v višini 1,40 %. Vrednost Euribora je bila -0,536 %. Foto: Pixabay Stanovanjski krediti postajajo vedno dražji. »Pri nas najpogosteje uporabljena različica v kreditnih pogodbah, 6-mesečni euribor, je 4. novembra letos dosegel vrednost 2,278 odstotka. Za kreditojemalce je skrb vzbujajoča ne le trenutna visoka vrednost, temveč tudi in predvsem hitrost naraščanja – krivulja je skoraj navpična. Glede na visoko inflacijo, ki jo ECB skuša obrzdati, pričakujemo še nadaljnja povišanja euribora in s tem kreditnih obrokov,« ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Kljub temu da so se fiksne obrestne mere v zadnjem obdobju na vseh bankah korenito povišale, pa na Zvezi potrošnikov še vedno pri najemu stanovanjskega kredita svetujejo to opcijo pred spremenljivo obrestno mero. Ta je lahko ugodnejša, a je zelo negotova: »Če razmišljate o najemu stanovanjskega kredita, svetujemo fiksno obrestno mero. Euribor se je v zadnjih mesecih močno povišal, gibanje v prihodnosti je negotovo, a pričakujemo dodatna povišanja.« Tistim, ki že odplačujejo kredit s spremenljivo obrestno mero, predlagajo, da poiščejo alternative: kredit predčasno poplačajo (kar seveda zmorejo le redki) ali ga spremenijo v kredit s fiksno obrestno mero pri svoji ali drugi banki. Strma rast obrestnih mer V zadnjem letu je porast opazen tako pri spremenljivih kot fiksnih obrestnih merah, pri slednjih sicer trenutno nekoliko bolj izrazito. Julija letos je povprečna fiksna obrestna mera za stanovanjski kredit znašala 2,8 odstotka, novembra je narasla na okrog 3,7 odstotka. Še pred letom dni je bila pod 2 %. Ta podatek je seveda pomemben predvsem za tiste, ki še bodo najeli kredit. Tisti, ki ga že imajo, s spremenljivo obrestno mero, zaradi dviga euribora in pribitkov v zadnjih mesecih, pa razliko že občutijo. Obroki so višji, posledično seveda tudi končni znesek, ki ga potrošnik plača banki. Med bankami precejšnje razlike Zveza potrošnikov Slovenije je primerjala stroške najema 20-letnega kredita, najetega novembra letos, v višini 80.000 evrov, zavarovanega z zastavo nepremičnine, brez hipotekarnega življenjskega zavarovanja. Primerjava šestih bank je pokazala, da bi (teoretično) do najcenejšega posojila s spremenljivo obrestno mero lahko prišli komitenti Unicredit banke s stroški v višini dobrih 27.500 evrov, najdražja pa naj bi bila Deželna banka Slovenije, kjer bi stroški znašali 33.752 evrov. Zanimivo je, da se je pri kreditih s fiksno obrestno mero kot najcenejša ponudnica izkazala Deželna banka Slovenije (29.611 evrov stroškov), kot najdražja pa Nova KBM (s 36.491 evri stroškov). Dženana Kmetec Sp. Podravje z Pogodbeniki prevzetja pogodbene pošte ne obžalujejo Poštne storitve samo kot dodatna dejavnost Podjetnikom, ki so se v manjših podeželskih krajih odločili za prevzem pogodbene pošte, se promet na račun poštnih storitev ni kaj bistveno povečal. Kljub temu prevzema pogodbene pošte ne obžalujejo, saj, kot pravijo, gre za dodatno storitev, ki jo nudijo strankam. Pošta Slovenije zadnja leta po številnih krajih po državi zapira svoje poslovalnice, kar je, zlasti na podeželju povzročilo precej ogorčenja prebivalcev. Nekatere so dokončno zaprle svoja vrata, povečini pa so mesto prevzele pogodbene pošte oz. pogodbeniki, ki dejavnost pogodbene pošte opravljajo kot dodatno poslovno storitev (v poštnih ali lastnih prostorih). Tako kot na drugih poštah lahko stranke oddajo in prevzamejo poštno pošiljko, plačajo položnico, dvignejo gotovino, kupijo znamko, kuverto, paketno embalažo itd. V nekaterih prodajajo tudi srečke in sprejemajo stavne listke za loto. V Sloveniji deluje že približno 160 pogodbenih pošt, med njimi je kar nekaj pogodbenikov tudi v Spodnjem Podravju. Med prvimi je bila pošta na Ptujski Gori, ki jo je pred skoraj desetletjem prevzelo tamkajšnje turistično društvo. Kot so dejali, so se za ta korak odločili, da občani ne bi ostali brez poštnega urada, ki je za njihov kraj precej pomemben. Čeprav se je pošta po njihovi oceni dobro uveljavila, pa samo z opravljanjem poštnih storitev ne bi zvozili. Prometa izključno na ta račun v manjših krajih pač ne more biti veliko. »Naša osnovna dejavnost je turistično informacijski center, imamo tudi trgovino s spominki in vinoteko. Izvajanje poštne dejavnosti predvsem v zimskem času, ko je manj prometa v TIC-u, zagotavlja nek fiksni prihodek,« je dejala predsednica društva Tanja Leskovar. Poleg kruha in salam vročajo tudi pisma V Podgorcih pogodbena pošta deluje že od leta 2016. Domače podjetje Amalja trgovina, gostin- stvo in storitve, poštne storitve izvaja v svoji živilski trgovinici, zraven imajo še manjšo gostilno. Poleg dela s kruhom in salamami tako krajanom vročajo tudi pisma, pri njih je mogoče plačati položnice ali sprejeti pakete ter opraviti še vrsto drugih storitev. Tudi oni pravijo, da prevzema poštne dejavnosti ne obžalujejo, saj so ponudbo na ta način razširili, hkrati pa pošto obdržali v kraju. »Morda smo pridobili kakšno stranko več, sicer pa naš promet s poštnimi storitvami ni kaj bistveno porasel. Dejstvo je, da zadeva nikakor ne bi bila vzdržna, če ne bi poleg tega peljali svoje osnovne dejavnosti. Prav tako ne bi bilo računice, če bi morali izrecno za opravljanje poštne dejavnosti zaposliti dodatno osebo,« so pojasnili in nadaljevali, da se je sicer pošta v kraju dobro prijela. K njim hodijo tudi iz sosednjih krajev: »Stranke so zadovoljne tudi zaradi Foto: MH V prostorih lokalne trgovine v Podgorcih že nekaj let opravljajo tudi poštne storitve. Stranke so po njihovem zadovoljne. daljšega delovnega časa, ki ga nudimo. Najpogostejše poštne storitve pa so dvigi gotovine, veliko je tudi plačil položnic, ki jih opravljajo predvsem starejši.« Lansko leto je v Miklavžu pri Ormožu pogodbeno pošto prev- zel nov pogodbenik, podjetje Sferaplastik, ki ga upravlja Mateja Kralj, ki ima tako že tri pošte, še v Dornavi in Križevcih: »Naši osnovni dejavnosti sta čistilni servis in računovodske storitve. Poštna dejavnost je pravzaprav dodatna po- nudba oz. storitev, ki sem jo lahko uskladila z računovodstvom, predstavlja dodatno poslovno priložnost. Zadeva pa nikakor ne bi bila vzdržna samo na račun prihodkov od poštnih storitev.« Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK V središču 6 stran 6 petek z 2. decembra 2022 Slovenija, Sp. Podravje z Zobni turizem v zadnjem obdobju v polnem razmahu Od turističnih agencij za dentalni turizem do Zobozdravstveni turizem cveti. Vse več Slovencev in Slovenk se zaradi dolgih čakalnih dob in na drugi strani nižjih cen odloča za zobozdravstvene storitve čez mejo. Kot kaže, pa se slovenski zavarovanci vse bolj zavedajo, da lahko pod določenimi pogoji prejmejo tudi delno ali celotno povračilo stroškov zdravljenja v tujini. Letos je bilo namreč iz zdravstvene blagajne izplačanih že za več kot 600.000 evrov povračil (na račun izdanih napotnic), od tega večina, kar 480.000 evrov, za zobozdravstvene storitve, kar je več kot v celotnem lanskem letu. Zobozdravstveni turizem je že leta aktualen. Slovenci najpogosteje zaradi nižjih cen zahajajo v južne države – zlasti na Hrvaško, Srbijo ... Slednje so v tem prepoznale svojevrstno turistično nišo. Številni tuji zobozdravniki turistični del jemljejo tako resno, da imajo tako rekoč specializirane ordinacije za tujce. Ena izmed klinik, ki ima sedež na Reki, ponuja celotno zobozdravstveno turistično potovanje, od zobozdravstvenih storitev, udobnih nastanitev v apartmajih in hotelih, za skupine po pet ali več oseb lahko po dogovoru poskrbijo celo za prevoz. Toda to ni vse. Turistom med tem časom, ko čakajo med enim in drugim zobozdravstvenim posegom, ponujajo celo izlete. Ti se tako – medtem ko čakajo na lepši nasmeh – lahko še malo posončijo, si ogledajo kakšno znamenitost in podobno. Po nove zobe čez mejo Ugodnejše zobozdravstvene storitve in krajše čakalne dobe so še posebej zanimive za prebivalce ob meji. Tudi v moderno urejeni Polikliniki Galeković, ki je v hrvaški Vinici in je le streljal od mejnih prehodov Ormož in Zavrč, poleg zobozdravstvenih storitev v sodobno urejeni ordinaciji ponujajo nočitev v dveh apartmajih. Povprašali smo jih, koliko imajo slovenskih strank in kakšne so cene storitev, a se na naša vprašanja niso odzvali. Slišati pa je, da k njim zahaja veliko slovenskih pacientov, in to iz celotne države. Pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini Sicer pa so slovenskim bolnikom odprta vrata zdravljenja v tujini. Zavod za zdravstveno zavarova- Foto: FB Ugodnejše zobozdravstvene storitve in krajše čakalne dobe so še posebej zanimive za prebivalce ob meji. Na parkirišču moderno urejene Poliklinike Galeković v hrvaški Vinici, le streljaj od mejnih prehodov Ormož in Zavrč, je videti veliko avtomobilov s slovenskimi registracijami. Foto: pexels.com Cenikov ne želijo razkriti Prav nižja cena naj bi bila eden izmed glavnih razlogov za opravljanje zobozdravstvenih storitev v tujini. Več hrvaških izvajalcev, ki na spletni strani oglašujejo dentalni turizem – in to v slovenskem jeziku –, smo povprašali o cenah, toda nobeden jih ni želel razkriti. Okvirni podatki, ki smo jih izbrskali po spletu, pa kažejo, da se na primer cene zobnega vsadka (te so sicer odvisne od materialov) v Sloveniji vrtijo od 700 do 1.500 evrov in več, na Hrvaškem od 500 evrov navzgor in v Srbiji od 480 evrov dalje. Pa še ena zanimivost. Na spletu smo med drugim zasledili slovensko turistično agencijo, ki se je ukvarjala z zobnim turizmom in ponujala tudi celotne tovrstne aranžmaje, vendar so prenehali poslovati. Ponujali so paket z vstavitvijo zobnega vsadka (z metalnotitansko nadgradnjo in metalno-keramično krono), vključno s hotelsko nastanitvijo, pregledom in prevozom za 1.050 evrov oz. s promocijskim popustom 499 evrov. Aranžma, ki je zajemal prvi in kontrolni pregled, terapijo in izgradnjo fiksne proteze (4 mini implantate, eno estetsko akrilno protezo) pa po ceni 2.499 evrov oz. s promocijskim popustom 1.999 evrov. nje Slovenije (ZZZS) jim lahko pod določenimi pogoji delno ali v celoti povrne stroške zdravljenja. Pravico do načrtnega zdravljenja v drugi državi članici EU lahko zavarovane osebe izkoristijo, če so pri nas izčrpane možnosti zdravljenja, če ter- min presega najdaljšo dopustno čakalno dobo pri vseh slovenskih izvajalcih ali pa na podlagi izdane napotnice zdravnika v Sloveniji, in sicer za zdravstvene storitve, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Letos se je načrtno (preko izdane napotniTeh je nedvomno še veliko več, saj se Podatki ZZZS kažejo, da je letos število zavarovancev, ki so podali zahtevek za povračilo stroškov zdravljenja v tujini – čeprav leta še ni konec –, že preseglo lanskoletne številke. Lani je bilo za vračilo stroškov (na podlagi izdane napotnice) skupno podanih 1.177 zahtevkov, v letošnjem letu do sredine novembra že 1.737. Od tega se je v letu 2021 približno polovica vseh vlog (557) nanašala na zobozdravstvene storitve, letos nekoliko manj – približno petina (316). ZZZS je na podlagi prejetih zah- Spodnje Podravje z V Sloveniji je še vedno veliko premalo logopedov Otroci z motnjami govora bi logopeda potrebovali takoj, »Moj petletni sin je bil letos jeseni na rednem sistematskem pregledu pri logopedinji. Ker je imel nekaj težav z izgovarjanjem črke r in šumnikov, je bil napoten na nadaljnjo obravnavo. Pri logopedu pa je nato dobil termin za pregled komaj v aprilu 2024, ko bo že v šoli. Če bi mu lahko pomagali takoj, bi morebiti do vstopa v šolo njegove govorne težave že izzvenele. Prav zato se sprašujem o smiselnosti pregleda čez dve leti,« je izpostavila ena izmed mamic. Njena zgodba pa ni osamljen primer, saj se vse več staršev sooča s podobnimi težavami. Rešitev pa očitno še ni na vidiku. Zelo pomembno je sodelovanje staršev »Dobra obravnava pri logopedu, ni samo odvisna od števila obravnav, ki jih posameznik prejme, ampak je odvisna od kakovosti obravnave. Kakovostna obravnava pa pomeni, da se logoped lahko ustrezno nanjo pripravi in jo ustrezno izpelje. Žal s pričakovanji in zahtevami velikokrat na to pozabljamo. Pri vseh obravnavah otrok pa je predvsem pomembno to, v kakšni meri aktivno sodelujejo tudi starši,« je povedala klinična logopedinja Janja Vidovič iz Zdravstvenega doma Ormož. Foto: Pexels.com Ob sistematskih pregledih petletnikov na nadaljnjo obravnavo napotijo med 40 in 60 odstotkov otrok, kar je veliko. Gre za preglede, ki so namenjeni odkrivanju govornih, jezikovnih in komunikacijskih motenj. Pri tej starosti logopedi najpogosteje odkrijejo nepravilne izgovarjave glasov, pozneje pa se lahko pokažejo tudi druge težave (šibko besedišče, oblikovanje preveč enostavnih stavkov, napačno naglaševanje). Vsi ti otroci bi čim prej potrebovali nadaljnjo logopedsko obravnavo, vendar v Sloveniji že vrsto let drastično primanjkuje logopedov, čakalne dobe pa se v vseh javnih zavodih podaljšujejo, ponekod je treba na prvi pregled čakati tudi do dve leti. Starši se po pomoč za otroke obračajo k zasebnikom, če si to lahko privoščijo. »Pomembno je, da rizične otroke prepoznamo ter da jih čim prej in dovolj zgodaj vključimo v logopedsko obravnavo, saj tako izkoristimo plastičnost možganov, ki omogoča učenje, in zgodnje Foto: ČG V Sloveniji in Podravju je še vedno premalo logopedov. predšolsko obdobje, ki je kritično za razvoj jezika. V zgodnjem obdobju se namreč v razvoju komunikacije zgodi največji preskok, otrok pa je tudi najbolj dovzeten za usvajanje govora in jezika. Trenutne čakalne dobe za logopeda so strašljivo dolge in zagotovo ne pripomorejo k optimalnemu sodelovanju ter napredovanju otroka v logopedski praksi,« so izpostavili v Društvu logopedov Slovenije (DlogS) in dodali, da je posledic nepravočasne obravnave motenj govora in jezika pri otrocih veliko: »Avtomatizirani trdovratni« vzorci govora, težave v komunikaciji, slabo usvajanje besednega zaklada, težave z opi- smenjevanjem ter vključevanjem v pedagoško okolje …« V celotni Sloveniji le okoli 220 logopedov Analiza stanja v logopediji v Sloveniji je pokazala, da je delež logopedov na 100.000 prebivalcev občutno nižji od drugih evropskih držav, posledično se pojavlja njihova preobremenjenost. Glede na podatke DlogS je v Sloveniji na področju zdravstva in socialnega varstva zaposlenih okoli 150 logopedov, v šolstvu pa 69 (skupaj 219). Ena izmed pomanjkljivosti logopedske stroke je po mnenju DlogS tudi sta- nje plačnih razredov v zdravstvu, ki ni primerljivo z ostalimi poklici (psiholog, specialni pedagog …). Predloge za spremembo delovnih mest in plačilnih razredov so že posredovali Ministrstvu za zdravje, ki pa se za zdaj še ni odzvalo. Prav tako si že dlje časa prizadevajo za ustanovitev Zbornice kliničnih logopedov Slovenije ter razširjenega strokovnega kolegija za področje logopedije. »Na ta način bi logopedi v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva pridobili strokovna telesa, ki bi sodelovala pri odločanju o prihodnosti logopedske stroke v Sloveniji na najvišjem nacionalnem nivoju,« so zapisali v DlogS. Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču petek z 2. decembra 2022 7 specializiranih klinik Sloveniji, vendar največ toliko, kot znašajo dejanski stroški. V primeru, da je cena storitve pri nas višja, kot je zavarovanec plačal v tujini, se za povračilo upošteva znesek, kot je storitev stala v drugi državi članici EU,« so podrobneje pojasnili na ZZZS, kjer sicer še v zvezi z načrtnim zdravljenjem v tujini in vračilom denarja na splošno menijo, da bi bilo bolj primerno krepiti mrežo javne zdravstvene službe tako z izboljšanjem njene učinkovitosti kakor tudi z vključevanjem dodatnih kadrov in ambulant. To bi pomenilo boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev. Endodontija in ortodontija Foto: ČG ce) v tujini doslej zdravilo več kot 1.700 slovenskih zavarovancev, od tega dobrih 300 zaradi zobozdravstvenih storitev. marsikdo zaradi različnih razlogov odloči za samoplačniške zobozdravstvene storitve. tevkov zavarovanim osebam lani povrnil skupno skoraj pol milijona evrov (skoraj 498.000 evrov), od tega nekaj več kot 269.000 evrov za zobozdravstvene storitve. V le- tošnjem letu je bilo povrnjenih že dobrih 621.000 evrov, pri čemer je šlo za zobozdravstvene storitve dobrih 482.000 evrov. »V skladu s 44. členom zakona o zdravstve- nem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne stroške zdravljenja v tujini v višini povprečne cene teh storitev v Povračila stroškov zdravljenja v tujini na podlagi napotnice Vse prejete vloge Vloge za zobozdravstvo Celoten povrnjen znesek Povrnjen znesek za zobozdravstvene storitve Odstotek odobrenih vlog 2019 1.672 341 350.798 € 123.333 € 94,4 2020 1.180 387 467.570 € 200.936 € 94,5 2021 1.177 557 497.670 € 269.390 € 87,3 2022* 1.737 316 621.121 € 482.342 € 87,3 Vir: ZZZS * Obdobje od 1. januarja do 17. novembra 2022 ne pa čez dve leti Število logopedov in logopedinj v različnih ustanovah Zdravstveni sektor ZD A. Drolca Maribor ZD Gornja Radgona ZD Lenart ZD Ljutomer ZD Murska Sobota ZD Ormož ZD Ptuj ZD Slovenska Bistrica ZD Slovenske Konjice SB Ptuj SB Murska Sobota CSG Maribor Št. logopedov 3 1 0 1 4 2 2 1 1 1 1 17 Vir: DlogS, leto 2020 Na Ptuju se na pregled pri logopedu čaka dve leti V Zdravstvenem domu Ptuj sta zaposleni dve logopedinji, in sicer v okviru dispanzerja za mentalno zdravje ter enote za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ena izmed njiju trenutno opravlja še specializacijo klinične logopedije, zato je lahko na Ptuju samo dvakrat na teden. V tem času jim je na pomoč priskočila upokojena logopedinja. Kljub temu se še vedno soočajo s kadrovsko podhranjenostjo, nujno bi potrebovali vsaj še dva dodatna logopeda. Četudi bi se kateri izmed njih želel zaposliti, je predpogoj pridobitev dodatnega programa. Posledično se seveda podaljšujejo čakalne dobe – na prvi pregled otroke naročajo komaj v letu 2024, kar je za marsikaterega starša nesprejemljivo. V primeru hujših težav (stopnja nujnosti zelo hitro) je sicer mogoče priti na vrsto tudi kaj prej. Ena logopedinja dnevno obravnava osem otrok (40 obravnav na teden), kar je nekoliko več, kot je praksa drugje. »Razlogov, zakaj se podaljšujejo čakalne vrste, je več. V zadnjem času se je povečalo število otrok, ki potrebujejo logopedske obravnave. Po drugi strani pa se na nacionalni ravni soočamo z vse večjim pomanjka- Tako lani kakor tudi letos je bilo odobrenih približno 87 % vlog. Vloge so največkrat zavrnjene, ker zavarovane osebe ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev, npr. nimajo predhodno izdane napotnice, opravijo storitev, ki ni skladna z napotnico, ali storitev, ki ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sicer pa zavarovanci v tujini najpogosteje opravijo storitve s področja zobozdravstva (predvsem endodontija in ortodontija) in nevrologije (elektromiografija) ter storitve s področja kardiovaskularne kirurgije (operacija na ožilju – krčne žile). Med nabavljenimi medicinskimi pripomočki pa prevladujejo očala. Monika Horvat Foto: Novi tednik Po ortodontski aparat v tujino Velika slabost našega zobozdravstvenega sistema so med drugim nedopustno dolge čakalne dobe na ortodontsko zdravljenje. Po javno objavljenih podatkih bi lahko pacient na prvi ortodontski pregled s stopnjo nujnosti »redno« najhitreje prišel šele junija 2025, nanj pa bi bilo treba čakati celo do februarja 2028. Zato ne preseneča, da se marsikdo po zobni aparat raje odpravi v tujino. Ravno zahtevki za povračilo stroškov za ortodontsko zdravljenje v tujini, ki se v večini nanašajo na otroke, so med najpogostejšimi. Omenjene stroške ZZZS sicer krije na podlagi predhodno izdane napotnice zdravnika v Sloveniji. Storitev je treba opraviti v državah članicah EU. Eden izmed pogojev je še, da gre za storitev, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS iz obveznega zavarovanja krije ortodontsko storitev zavarovancem, ki jim je bila potreba po zdravljenju ugotovljena ter prvi pregled opravljen pred 16. letom starosti, pravica iz obveznega zavarovanja pa velja tudi za zdravljenje po 18. letu starosti, vendar samo v primeru, če je bila potreba ugotovljena pred 16. letom starosti. Za ortodontsko zdravljenje, ki zahteva bolnišnično zdravljenje z nočitvijo, je potrebna predhodna odobritev ZZZS. Sicer pa zavarovalnica povrne stroške do višine povprečne cene storitve, vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški. Ta na primer za fiksni aparat znaša največ 2.641 evrov in velja za celoten potek zdravljenja, vključno z izdelavo aparata za obe čeljusti. Naveden znesek je informativen, saj je povračilo stroškov odvisno od vrste zdravstvene storitve in dejavnosti, v okviru katere je storitev opravljena, ob tem navajajo na ZZZS. njem logopedov. Zelo zgovoren je podatek, da so letos za prvi letnik študija logopedije razpisali samo petnajst prostih mest, kar je veliko premalo za trenutne potrebe. Ob vsem tem moramo diplomantom zagotoviti še mentorje, ki pa jih ni,« je povedala Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. V Ormožu čakalna doba »samo« pol leta, v Lenartu ga sploh ni V Zdravstvenem domu Ormož sta zaposleni dve logopedinji v okviru programa Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter Razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo. Ena izmed njiju je na porodniškem dopustu, vendar so za to obdobje zaposlili dodatno osebo. Druga logopedinja pa je prisotna samo dvakrat na teden, ker je na specializaciji. Pričakujejo, da se bodo že drugo leto razmere stabilizirale, ko se bosta obe vrnili v pol- Foto: ČG V zadnjem času se povečuje število otrok z jezikovno-govornimi motnjami. no obvezo. »Čakalne dobe za prvi pregled so trenutno okoli šest mesecev. Glede na razmere v drugih območjih Slovenije, kjer so čakalne dobe od 18 do 24 mesecev, nekako še obvladujemo situacijo. Prav tako spremljamo stanje v naši bližini in glede na pomanjkanje logopedov na ptujskem območju, menimo, da bomo kmalu to polletno čakalno Število licenciranih logopedov v EU na 100.000 prebivalcev Država Avstrija Francija Italija Nizozemska Nemčija Slovenija Španija Velika Britanija V registru 7,8 (leto 2021) 39,4 (leto 2018) 20,8 (2021) 36,6 (leto 2021) 31,1 (leto 2020) 7,5 (leto 2021) 19,2 (leto 2017) 29,4 (leto 2020) Vir: DlogS Študij logopedije samo v Ljubljani Logoped v Sloveniji pridobi osnovno izobrazbo z univerzitetnim študijskim programom Logopedija in surdopedagogika, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Po bolonjski prenovi velja, da se študij zaključi z magisterijem (4 + 1). Po ustaljeni praksi Univerze v Ljubljani se od bolonjske prenove dalje redno razpisujejo vpisna mesta za študij logopedije in surdopedagogike, in sicer enkrat letno 15 vpisnih mest oz. vsako drugo leto 25 vpisnih mest. Za opravljanje poklica mora logoped po zaključku študija opraviti pripravništvo, ki traja šest mesecev. dobo presegli tudi mi,« je pojasnila klinična logopedinja Janja Vidovič iz Zdravstvenega doma Ormož in dodala, da za pomanjkanje logopedov ni samo enega razloga: »V preteklosti je bilo prav gotovo premalo razpisanih mest na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Zavedati pa se moramo tudi dejstva, da mladi ostajajo v mestih, kjer imajo večje možnosti za zaposlitev. Več je centrov, kjer niso sami v poklicu, zato lažje usklajujejo službo in se še dodatno izobražujejo. Zato pa je pomembno, da imajo delodajalci možnost zaposlenim na periferiji ponuditi takšne pogoje dela, da se bodo mladi logopedi vračali v svoje kraje.« Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 petek z 2. decembra 2022 Lovrenc z Ideja o urejanju krajevnega središča Vrtec, dvorana, gasilski dom, trgovina, stanovanja … Foto: Občina Kidričevo Glede na vsebine, ki so predvidene, bo šlo tudi za finančno precej zahteven projekt. Občina Kidričevo načrtuje urbano prenovo krajevnega središča v Lovrencu na Dravskem polju. „Trikotnik“ med dvema cestama v središču kraja bi tako dobil popolnoma nov videz, saj bi stare objekte (zadrugo, gasilski dom, krajevno dvorano …) porušili in zgradili nove. Pri šoli nameravajo zgraditi še vrtec. Najprej bi začeli urejati šolski prostor, kjer sta predvideni gradnja vrtca in športne dvorane. V enem objektu bi bili nov gasilski dom in prostori društev. Drugi objekt bi gradili kot poslovno-stanovanjski, služil bi živilski prodajalni, kmetijski zadrugi, v njem bi bili še poslovni prostori, na primer za pošto, in gostinski lokal, v nad- stropju pa stanovanja. Celotno območje bi uredili s primerno prometno infrastrukturo (dovozi in parkirišča), športnimi ter zelenimi površinami. „Novo urejeno središče Lovrenca bo namenjeno vzgoji in izobraževanju, športnemu, rekreacijskemu ter kulturnemu udejstvovanju. Pridobili bomo kakovostne in funkcionalne prostore za gasilsko ter ostala društva. Z novimi poslovno-trgovskimi vsebinami in sodobnimi stanovanjskimi enotami bo zagotovljeno kakovostno bivanje. Prenova in načrtovana revitalizacija središča kraja bosta namenu služili nadaljnjih 50 let,“ so o projektu povedali na občini Kidričevo. Koliko bi vse skupaj zahtevalo finančnih sredstev, na občini niso preračunali, saj se cene skoraj vsakodnevno spreminjajo. Za zdaj imajo izdelano idejno zasnovo, najprej bo na vrsti gradnja vrtca, za katerega imajo sklep za nepovratna državna sredstva. V pridobivanju je tudi gradbeno dovoljenje. Po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta bodo predvidoma januarja objavili razpis za izbiro izvajalca del. Za ostale objekte in ureditve, ki so predvidene v središču Lovrenca, bi naslednje leto začeli pripravljati dokumentacijo. MZ Haloze z Želja za boljše prometne povezave med obmejnimi kraji Ponovna redna avtobusna povezava med Ptujem in Varaždinom? V prihodnjih dveh letih bi lahko ponovno začel voziti avtobus med Ptujem in Varaždinom. To je želja številnih prebivalcev na eni in drugi strani meje. Tovrstne redne avtobusne linije so v preteklosti že bile, vendar so jih nato v celoti ukinili. Trenutno med Slovenijo in Hrvaško ni niti ene redne avtobusne povezave, tudi železniške ne. V Varaždinu so med ljudmi že opravili anketo, na kakšen način bi želeli imeti organiziran avtobusni prevoz, podobno bodo storili tudi na Ptuju. Foto: EK Redna avtobusna linija za razvoj obmejnih krajev »Iniciativa izboljšave javne prometne povezave med slovenskimi in hrvaškimi obmejnimi kraji je vredna vsake pohvale in je lahko kazalnik tudi drugim slovenskim skupnostim na Hrvaškem kot tudi lokalnim obmejnim skupnostim v Sloveniji, kako izboljšati čezmejni javni prevoz ter pomagati k razvoju včasih okrnjenih obmejnih krajev,« je dejala Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Na hrvaškem popisu prebivalstva leta 1991 se je za Slovence opredelilo 22.396 oseb, na popisu leta 2011 pa komaj 10.517 oseb. Letos se je njihovo število še znižalo, in sicer na nekaj več kot 7.200. Dejansko število etničnih Slovencev na Hrvaškem naj bi bilo v resnici znatno višje. Pobudnica ideje Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji in poslanka v hrvaškem parlamentu, je pojasnila, da so sprva avtobusno linijo nameravali uvesti samo priložnostno – ob večjih dogodkih enega ali drugega mesta (Šprancirfest, Kurentovanje) ali pa ob sobotah, ko veliko ljudi iz Ptujskega polja in Haloz tradicionalno obiskuje varaždinski »plac«. Sedaj pa je vedno bolj realna druga možnost, torej vzpostavitev redne avtobusne linije med Ptujem in Varaždinom, ki so ji naklonjeni tudi na slovenskem Ministrstvu za infrastrukturo. »Mi si želimo, da bi to bil redni prevoz in ne samo priložnostni. Čaka nas še veliko dela, saj je treba pridobiti mednarodne koncesije, ključno pa je sodelovanje resornih ministrstev tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. Veseli smo, da imamo veliko podpornikov in podpornic tudi na slovenski strani,« je povedala Antolič Vupora. Ena izmed njih je poslanka Suzana Lep Šimenko, tudi predsednica Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Mi si prizadevamo, da se ponovno vzpostavi avtobusna povezava med mestoma, ki bo prav gotovo pripomogla k večje- Foto: EK V Zavrču so predstavili pobudo o vzpostavitvi redne avtobusne linije. mu povezovanju Slovencev na eni in drugi strani meje. Čim prej moramo najti ustrezen vir financiranja in nato prepričati še odločevalce. Ko bo padla schengenska meja, bo prehod med obema država še toliko lažji. Ta projekt ima izjemen potencial, ne samo za ljudi, ki dnevno migrirajo, ampak tudi za razvoj turizma, raznih skupnih dogodkov in malega gospodarstva. Slovenci, ki živijo na Hrvaškem, pa bodo lahko pogosteje prihajali v matično domovino, kjer se bodo srečevali s slovenskim jezikom.« Učenje slovenskega jezika v hrvaških osnovnih šolah Slovenska skupnost v Varaždinski županiji je ena izmed aktivnejših na Hrvaškem. Na tem območju živi okoli 450 Slovencev in Slovenk. Pred desetimi leti so na pobudo Antolič Vupore uspeli s pobudo učenja slovenskega jezika na tamkajšnjih osnovnih šolah in varaždinski Gimnaziji. Na ta način so omogočili otrokom Slovencev na Hrvaškem in tudi drugim zainteresiranim hrvaškim učencem in dijakom, da se lahko učijo slovenski jezik. Vsako leto pouk obiskuje od 100 do 200 otrok, kar je zelo veliko. Že dlje časa se sicer soočajo s pomanjkanjem učiteljev slovenskega jezika. O tej problematiki bodo v začetku drugega leta razpravljali tudi člani Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah Lep Šimenkove je vse težje najti slovenskega učitelja, ki bi želel poučevati na hrvaški osnovni šoli. »Če želimo ohranjati naš jezik in identiteto na Hrva- škem, se moramo čim prej lotiti reševanja tega problema in najti ustrezne rešitve.« Slovenci v Varaždinu in okolici se združujejo tudi v okviru Kulturnega društva Nagelj, ki z različnimi aktivnostmi približuje slovensko kulturo in povezuje svoje člane z različnimi društvi na Hrvaškem in v Sloveniji. Prizadevanje društva je usmerjeno tudi v povezovanje in mednarodno sodelovanje, v čezmejne projekte, ki bogatijo različne vsebine in omogočajo Slovencem, živečim na Hrvaškem, povezanost z matično domovino. V društvu je trenutno okoli 100 članov, večinoma so starejši od 60 let. »V vseh teh desetih letih nam žal ni uspelo motivirati mladih, da bi se vključili v delovanje društva,« je povedala Antolič Vupora. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje petek z 2. decembra 2022 9 Slovenija z Postelj v Centrih šolskih in obšolskih dejavnostih premalo Sveti Tomaž z Smučišče pripravljeno na sezono Bo Bistričanom uspelo prepričati šolsko ministrstvo? Čakajo na zimo Priljubljeni Dom na Osankarici pri Treh kraljih je lani aprila pogorel v celoti, 120 gasilcem je uspelo rešiti le del, kjer je bila razstavljena muzejska zbirka Pohorskega bataljona. Od takrat na domu ni bilo storjenega omembe vrednega koraka k njegovi obnovi, zato so slovenjebistriški socialni demokrati začeli s peticijo za vzpostavitev doma Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. S peticijo, ki jo je podpisalo več sto podpisnikov, so pozvali vlado in Občino Slovenska Bistrica, da pristopita k obnovi doma in poiščeta potrebno rešitev. »Trenutno stanje pogorišča doma ne more biti v ponos, saj s tem izkazujemo tudi naš odnos do pomembnega zgodovinskega, kulturnega in naravnega prostora, ki ga Osankarica z ožjo in širšo okolico predstavlja ne samo za občino Slovenska Bistrica, ampak celotno Slovenijo,« je izpostavil svetnik v minulem mandatu Drago Mahorko. Z občine so mu odgovorili, da so na šolsko ministrstvo podali pobudo za vzpostavitev Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, muzejska zbirka pa je bila prenesena v hrambo Muzeja narodne osvoboditve Maribor. »Začasna razstava ob 80letnici padca Pohorskega bataljona bo postavljena v gradu Slovenska Bistrica. Dokler se ne uredijo lastniška in vsebinska razmerja pri planinskem domu na Osankarici, se razstava tam ne bo obnovila,« so še dodali. Muzej je namreč v občinski lasti, dom v zasebni. Prav lastništvo je osrednji kamen spotike, oziroma še bolj cena, ki jo je lastnik postavil. Ta naj bi za Na smučišču Globoki klanec v Svetem Tomažu, natančneje v Hranjigovcih, ki je zaradi zelenih zim povsem odvisno od umetnega snega, bodo ob ugodnih vremenskih razmerah pognali snežne topove. Foto: MH Predsednik smučarskega kluba Ivan Grašič upa, da bo letošnja sezona tako dobra, kot je bila prejšnja. Foto: Aleš Kolar Dom je pred dobrim letom pogorel, odtlej na pogorišču ni bilo storjenega nič. kar nekaj 10.000 evrov presegala ceno, ki jo je pripravljena plačati občina. Ureditev lastništva pa naj bi bil pogoj, da šolsko ministrstvo začne razmišljati o vzpostavitvi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na Osankarici. Slepomišenje šolskega ministrstva Glede na dejstvo, da šolsko ministrstvo priznava, da so kapacitete obstoječih objektov CŠOD polno izkoriščene oz. celo premajhne za vse ponudbe, bi brez dvoma lahko bila ureditev doma na Osankarici odgovor na to. Dom je namreč izhodišče za izlete do Črnega jezera, Areha, slapa Šumik, Klopnega vrha in Rogle, v bližini doma je spominsko obeležje zadnjega boja legendarnega Pohorskega bataljona, ob tem pa je le slabih pet kilometrov oddaljen od smučišča Trije Kralji. A najprej mora občina, tako šolsko ministrstvo, urediti lastniške pravice »Trenutno potekajo z lastnikom planinskega doma razgovori za odkup pogorelega objek- ta,« so odgovorili iz občine. Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti, pa priznava, da so si za zdaj z lastnikom glede cene močno vsaksebi, odgovor šolskega ministrstva pa je pokomentirala: »Zakaj bi morala občina kupiti dom, če so stavbe CŠOD nato v lasti državnega zavoda?! Gre za prevalitev odgovornosti in dela na občino.« Slednje drži, lastnik, na primer, doma CŠOD Štrk v Spuhlji je Republika Slovenija, upravljavec pa zavod Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Mojca Vtič »Na novo smučarsko sezono smo pripravljeni kot še nikdar doslej. Zopet nam je uspelo veliko vsega narediti. Čakamo samo na nizke temperature, snega ne potrebujemo, saj ga lahko naredimo,« je optimistično napovedal predsednik tamkajšnjega smučarskega kluba Ivan Grašič in nadaljeval, da so nabavili nov, zmogljivejši snežni top, s katerim bodo lahko progo še hitreje zasnežili. Prav tako so uredili montažni objekt ter kupili vijačni kompresor za hlajenje vode: »Voda iz potoka, ki jo koristimo za izdelavo umetnega snega, ima pozimi okoli 8 stopinj Celzija. Mi pa bi potrebovali pol nižjo temperaturo. Ker je bila voda pretopla, smo je porabili veliko preveč in naredili premalo snega.« Investicija je stala okoli 20.000 evrov, delno so jo pokrili s pomočjo države, računajo pa tudi na občinski denar. Topovi bodo začeli bruhati sneg takoj po prvi resnejši ohladitvi. Sneg lahko začnejo izdelovati, ko bodo temperature padle vsaj pod minus tri stopinje Celzija: »Navadno zasnežimo spodnjo polovico proge, saj je zgoraj inverzija. Lani, ko se je zelo shladilo, smo za zasneževanje tega dela proge potrebovali približno tri noči. Zaradi nizkih temperatur v glavnem zasnežujemo ponoči. Čez dan težko, razen če je tudi takrat zelo mrzlo.« CŠOD s premajhnimi kapacitetami Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) trenutno povezuje 25 domov po Sloveniji in zaposluje 257 oseb. Šolsko ministrstvo za plače, vzdrževanje domov in druge stroške nameni okrog osem milijonov evrov, letos je namenilo še dodatnih 800.000 evrov za obnovo domov, veliko objektov namreč obratuje že od 25 do 30 let. V vseh domovih je trenutno zagotovljenih 1.648 nastanitvenih mest, ki so po podatkih ministrstva dodobra izkoriščena. »V obdobju, ko Foto: Aleš Kolar ni bilo omejitev izvajanja dejavnosti, je letno koristilo nastanitev in Želja občine in svetnikov je, da se na Osankarici uredi 26. dom Centra dejavnost šole v naravi (med tednom, tri ali pet dnevni programi) šolskih in obšolskih dejavnosti. 54.150 mladostnikov, dodatno pa je čez vikend izvajalo različne dejavnosti 11.022 mladostnikov. Skupaj je bilo izvedenih 257.000 oskrbnih dni. Dodatno za mlade izvedemo v času poletnih počitnic še vsebine aktivnih počitnic, ki se jih udeleži več kot 2.000 mladih.« A trenutne kapacitete ne zadoščajo za zadovoljitev vseh potreb, ki jih izrazijo šole, ocenjujejo na ministrstvu. »Del nezmožnosti zagotovitve predstavlja letni čas (šola smučanja, omejen termin in lokacije), je pa zaznan tudi večji interes za naravoslovne in družboslovne vsebine ob izvajanju športno rekreativnih aktivnosti.« Foto: MH Letošnja nova pridobitev smučišča je poleg zmogljivejšega snežnega topa še kompresor za hlajenje vode. Zaskrbljeni zaradi visoke cene elektrike Ptuj z V občinski malhi premalo denarja za vse naložbe Plastično krožišče na Volkmerjevi ostaja Urejanja Ulice 5. prekomorske se je ptujska občina lotila fazno. Med drugim je bilo v načrtu tudi urejanje krožišča na Volkmerjevi cesti, ki je trenutno še vedno plastično. Zaradi previsoke projektantske ocene pa tega dela naložbe niso izvedli. Na občini zatrjujejo, da to ne pomeni, da so na ta del pozabili. Na kar nekaj koncih mesta so namesto ličnih in urejenih krožišč postavljene rumeno-rdečo-bele plastike. Vse te rešitve bi morale biti začasne, a so postale dolgoročne. To velja tudi v primeru montažnega krožišča na Volkmerjevi cesti, ki naj bi ga po prvotnih planih začeli urejati že lani, kar pa se ni zgodilo. Razlog, da ni prišlo do realizacije, je previsoka projektantska ocena; zgolj ureditev fiksnega krožišča naj bi stala 800.000 evrov. Ker gre za občinsko cesto, mora sredstva zagotoviti MO Ptuj, ki pa tega denarja ni imela. Kot alternativno idejo so takrat predstavili ureditev cestne- ga otoka za umirjanje prometa. Kakšna bo končna verzija in kdaj se bodo lotili urejanja, pa očitno še ni znano. Na MO Ptuj pravijo: „Uredi- Foto: ČG Krožišča niso uredili, kot je bilo sprva načrtovano v sklopu urejanja Ulice 5. prekomorske, je pa del projektne dokumentacije za prenovo Volkmerjeve ceste. tev navedenega križišča poteka v sklopu izdelave skupne projektne dokumentacije ureditve Volkmerjeve ceste v skupni dolžini okrog 2.050 metrov, po fazah. Najprej je v načrtu ureditev križišča, nato modernizacija ceste na Mestni Vrh in kasneje še cestnega odseka od ŠC Ptuj do semaforjev na Potrčevi. Šele po dokončanju projektne dokumentacije bodo znane rešitve ureditve.“ Glede na plane bo torej na ustrezno ureditev prometa na omenjeni lokaciji treba počakati še kar nekaj časa. Dženana Kmetec Čeprav obratovanje najnižje ležečega smučišča v državi ni odvisno od naravnega snega, pa si ga seveda želijo. Na ta račun bi lahko – zlasti ob letošnji podražitvi elektrike – prihranili. »Zelo nas skrbijo visoke cene elektrike. Lansko sezono je strošek elektrike znašal 5.000 do 6.000 evrov, kakšen bo letos, nihče ne ve. Toda če snega ne bomo naredili, bo katastrofa,« je jasen Grašič, ki je v isti sapi še dodal, da nameravajo kljub vsemu ohraniti lansko ceno smučarskih vozovnic – štiriurna je znašala 15 evrov za odrasle, za otroke 3 evre manj. Pretekla sezona najboljša doslej 550 metrov dolga proga se razprostira na približno treh hektarjih, med vinogradi. Ima vse, kar imajo velika smučišča, ob vlečnici še teptalnik in štiri snežne topove, nekaj parkirnih mest ter gostinsko ponudbo. A najpomembnejši so zadovoljni smučarji. V pretekli sezoni jim je bilo vreme precej naklonjeno. Smučarska sezona je trajala približno mesec dni, kar je največ doslej. Čez teden so dnevno našteli okoli 100 smučarjev, ob vikendih tudi čez 200. Zelo veliko je bilo še sankačev. »Odzivi so bili zelo dobri. Smučarji so prihajali od povsod, tudi iz mariborskega območja, saj smo v primerjavi z drugimi smučišči zelo ugodni. Marsikdo si sicer smučanja ne bi mogel privoščiti zaradi oddaljenosti večjih smučišč in precej dragih smučarskih vozovnic. Veliko je bilo tudi šolskih skupin. Želimo si, da bi jih bilo letos še več, kajti menimo, da občinam na nek način to dolgujemo, saj so nam v preteklosti pomagale pri investiranju. Če bo letošnja sezona tako dobra, kot je bila lanska, smo zmagali,« je še dejal Grašič, oče smučišča, ki bi delo rad predal mladim, a ni nikogar, ki bi to nadaljeval … Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 2. decembra 2022 Markovci z Kitice med najboljšimi na državni reviji Napev – Odsev Knjigarnica SVETO IN SMEŠNO Minuli teden je potekal 38. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM. Redno smo ga obiskovali tudi ptujski knjižničarji, vendar tokrat prvič znova na Gospodarskem razstavišču, kjer je že bil nekoč. Sama sem ga poznala iz prostorov Cankarjevega doma in vedno sem občutila neko posebno prazničnost, vznesenost in praviloma sem tovorila domov knjižne novosti in tudi druge knjižne izdaje, ki jih je bilo mogoče dobiti na knjižnih predstavitvah za medije in kupiti po ugodnih cenah. Letos pa, saj me je skoraj sram priznati, sem prinesla eno samo samcato knjigo s knjižnega sejma. Mimogrede: knjižni sejem je res sejem v polnem pomenu besede – stojnice, veliko knjig, še več knjig, gneča ljudi, prerivanje, ogledovanje, nakupovanje, tekanje do oddaljenih toaletnih prostorov, zagate z zimskimi oblačili, ker garderobe ni bilo in je bilo težko sprostiti roke za ogledovanje knjig … Seveda bi jih spet natovorila večje število, saj je bilo videti veliko takih, ki bi jih želela prebrati. A kaj, če je človek omejen s prostorom, časom in denarjem. Tako sem po mučnem premišljevanju in tehtanju kupila knjigo, ki bi ji nekoč, v mojih prvih službenih letih, torej zares davno, sploh ne rekli knjiga. Še več: nekoč je bila tovrstna literatura zaničevana, vsaj tako pravi moj spomin, in jo je bilo nespodobno brati v šolskih, dijaških in drugih klopeh. Se vam svita, o kateri literarni zvrsti govorim? Še to je nekoliko smešno, da sem zaprisežena bralka klasičnih knjig kupila knjigo, kjer je enakovredna pisana beseda in risana, slikana podoba. Ja, kupila sem strip, to vse bolj priljubljeno, posebno književno obliko, ki ji pravimo tudi deveta umetnost. Priznam, da mi je »likovnost« v vseh oblikah bila ljuba in sem nekoč rada brala stripe, vendar je zadnje desetletje, morda nekoliko več, slovenski knjižni trg lepo nabreknil z imenitnimi stripi in risoromani. Sveto in smešno je naslov stripa, ki je v sozaložništvu izšel pri Stripolisu in Založbi ZRC. Njegov avtor je dr. Izar Lunaček, ki ga je napisal in narisal ter podnaslovil: Stripovski esej o hecni plati religije. Izarja Lunačka (1979) najdemo v slovenski knjižnični bazi kar 216-krat, od tega je tiskanih knjig 135! Od tega je 38 učbenikov, 22 stripov, devet priročnikov, šest slikanic, šest pravljic … 130 knjig je v slovenskem jeziku, pet italijanskih, štiri angleške, 3 hrvaške, tri madžarske … V vseh oddelkih vaše najbližje knjižnice je najti 66 knjižnih naslovov, v Mladinskem oddelku pa 40. Izar Lunaček je akademski slikar, diplomirani komparativist, doktor filozofije, ilustrator in stripar. Občudovanja vredno! Tako je avtor napisal v Spremni salvi: Sveto in smešno … Dve besedi, ki ju nismo ravno vajeni slišati skupaj, ne? Verjetno zato, ker ju povezujemo s prav nasprotnimi lastnostmi … Smešno za nas tiči v blatu sveta, kjer se da vse pretipati … Medtem ko naj bi sveto lebdelo nekje v višavah onkraj dosega. Če pa že kdaj prideta v stik, je njuno srečanje pogosto grozno, konfliktno, včasih celo krvavo …, ob tem pa drug drugemu očitata neobčutljivost za to, kar je partnerju najpomembnejše: A ti res ni nič sveto? Ne. Saj tebi ni pa nič smešno. Tako da sva si bot. A kaj, če je tako le v naši kulturi?... O vprašanjih sožitja svetega in smešnega je Izar Lunaček raziskoval in spisal doktorsko disertacijo, debelo knjigo, ki je izšla pri založbi Aristej iz Maribora in so jo zares veselo sprejeli predvsem filozofi, kakor pravi sam avtor. Prav zato, da bi se seznanili s tematiko tudi drugi, je nastal strip Sveto in smešno, ki zajema trinajst oštevilčenih poglavij: Spremna salva, Spisi o smešnem, Spisi o svetem, Smešna slavja, Šopek sleparjev, Smisel sleparjev, Sleparjevi sinovi, Skopuhove strele, Somatski simptomi, Seks za s sabo, Smeh in strah, Sodobni sleparji, Strel za slovo. Na koncu so kakopak viri. Prava bralska poslastica! Liljana Klemenčič »Slovenska ljudska pesem nas prizemlji« Pevkam ljudskih pesmi Kitice iz Markovcev se je uspelo uvrstiti na državno revijo Napev – Odsev, ki je letos potekala v občini Brežice. Gre za dogodek, na katerem je nastopilo deset najboljših poustvarjalcev slovenskega glasbenega izročila. Strokovna komisija jih je izbrala izmed vseh 227 skupin, duetov in posameznikov, ki so na območnih srečanjih po vsej Sloveniji dosegli državno raven. »Ta uvrstitev nam zelo veliko pomeni, saj smo našo skupino, ki deluje v okviru Folklornega društva Antona-Jožeta Štrafela Markovci, oblikovale šele pred tremi leti, predvsem zaradi ljubezni do ljudske glasbe, ki je naša dediščina in izročilo ter govori o slovenskem človeku. Ob slovenski pesmi se družimo, v njej smo našle smisel. Ljudska pesem nas prizemlji in popelje nazaj k sebi,« je izpostavila Nika Rožanc, vodja Kitic, ki jo sestavlja osem pevk, starih med 20 in 30 let. Večinoma so Markovčanke, prepevajo pa slovenske ljudske pesmi vseh slovenskih regij, nekoliko večji pa je poudarek na pesmih domačih krajev, predvsem zakladnice Ljudskih pevk iz Markovcev in pesmi, ki jih je zapisovala ljudska pesnica Terezija Maroh. Njihovi nastopi požanjejo veliko veselja in navdušenja, saj so ljudje zelo hvaležni, ko slišijo nekoga mladega prepevati slovensko ljudsko pesem. Prepevajo na klasičen način (dvo- ali troglasno), ljudsko izročilo pa tudi raziskujejo in zbirajo stare posnetke. Letošnja državna revija je postregla s suverenimi in kakovostnimi nastopi Na državni reviji so Kitice zapele hudomušno pesem z naslovom Foto: Janez Eržen Pevke ljudskih pesmi Kitice iz Markovcev sestavljajo: vodja Nika Rožanc, Mojca Kostanjevec, Ingrid Podhostnik, Eva Kostanjevec, Anja Furjan, Klara Kodrič, Lucija Janžekovič in Lea Krajnčič. »Snočkaj so se fantje stepli« in splet napitnic. Strokovna komisija je njihov program, ubranost glasov in komunikacijo na odru ocenila kot zelo dobro. »Državno revijo Napev – Odsev je zaznamoval pester program ter odlična pripravljenost zasedb, uvrščenih na državno revijo. Z gotovostjo lahko rečemo, da je letošnja revija postregla z daleč najbolj suverenimi, dodelanimi in kakovostnimi nastopi do sedaj. Državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila je tako (tudi) s prenovljenimi razpisnimi pogoji, kriteriji ocenjevanja obrodila sadove – pri nastopajočih spodbudila željo po premišljenem pristopu k (po)ustvarjanju, zavzetih pripravah na nastop in predstavitvi pred poslušalci in gledalci ter izvajalce spodbudila k pripravi raznolikih in premišljenih programov s kakovostno izvedbo,« je dejala Tjaša Ferenc Trampuš, producentka za folklorno dejavnost JSKD. Estera Korošec Ptuj, Podravje z Dekleta navdušila zahtevno občinstvo Orientalska plesna pripoved Sredi novembra se je v polnem Mestnem gledališču Ptuj (MGP) plesalo po orientalsko. Foto: Sandi Horvat Plesalke iz Plesne delavnice Zahir in njihove gostje so sodobne »plesne pripovedovalke«, ki so skozi gib pripovedovale o ujetosti in svobodi, o lepoti in milini, o žalosti in sreči, o prijateljstvu, povezovanju, drobnih radostih in veselih dogodkih. Pripovedovale so svoje plesne zgodbe, ki so odsev plesnih tečajev v Hiši Zahir. Dekleta, ki pridno plešejo in vadijo v sedmih skupinah, na Ptuju in v Mariboru (vodi jih odlična plesalka in koreografinja Ksenija Visket), so navdušila zahtevno občinstvo v MGP. Na odru so svoje zgodbe odplesale tudi njihove plesne prijateljice in plesne gostje Iris Zavelcina in KUD Leyli (Tržič), Petra Štampar (Ljubljana), Aneja in Nastja Črnigoj ter BellySimo Company (Italija). V otvoritveni točki se je plesalkam iz KUD PD Zahir pridružila njihova posebna gostja, ena večjih svetovnih zvezd orientalskega plesa iz Brazilije Esmeralda Colabone. Kot pripovedovalec se je na odru pojavil tudi edini moški, novinar iz RTV Slovenija, Sandi Horvat. V dobri uri in četrt so lahko gledalci uživali v pisanih kostumih, bleščicah, skrivnostnih svilenih O predstavi: V davnih časih se je želji po zgodbah v gostoljubnem arabskem svetu streglo skorajda popolno: tako rekoč v vsakem spodobnem mestu ni smela manjkati Madafa, hiša, kamor so bili kar se da prijazno povabljeni vsi obiskovalci, ne glede na raso, barvo kože ali spol. Tam so zmeraj morali biti tudi hakavati, pripovedovalci zgodb. Čeprav ne živimo več v davnih časih in si zgodb ne pripovedujemo več, nas ta starodavna umetnost še zmeraj in vedno znova navdušuje. tančicah, različnih stilih in čudovitih solo točkah, ki so jih na trenutke pustili brez diha. Odziv gledalcev je bil bučen aplavz, tudi kakšna solza ponosa se je utrnila. Besede, bilo je fantastično, energetsko močno, predvsem pa čutno in čarobno, so tiste, ki dajejo dekletom veliko motivacije in energije, da pridno vadijo in delajo naprej, Ksenija pa je v mislih že v letu 2023, ko pripravljajo novo plesno predstavo in 15. rojstni dan Hiše Zahir. Če so tudi vas očarale in navdušile, se jim lahko pridružite ob ponedeljkih ob 17.30 v BeeFitu in v MČ Panorama ob 19.15. KV Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 2. decembra 2022 11 Majšperk z Velike oči zvedavih otrok ob obisku Miklavža Vera v Miklavža močnejša od googla, računalnikov in telefonov Miklavž, Miklavž … v pričakovanju obiska prvega od decembrskih mož kličejo otroci. In na klice otrok se že več kot 25 let odzivajo v KUD Majšperk, ki iz leta v leto prireja miklavževanje. Belo brado, škofovsko palico, mitro in obleko si že od leta 2.000 skrbno nadene Marko Bezjak. Nadeti si Miklavževo opravo ni lahka naloga, a ne zaradi teže obleke, temveč zaradi simbolike, pomena, ki jo ta predstavlja. Sv. Miklavž otroke v Majšperku obišče v spremstvu angelčkov in parkljev, a osrednjo pozornost seveda požanje dobrotnik sv. Miklavž. Že vrsto let to posebno nalogo opravlja Marko Bezjak iz Majšperka, ki pravi: »Seveda je v prvi vrsti čast obleči opravo sv. Miklavža, je pa tudi velika odgovornost do otrok. Težko je opisati te občutke, ko tako oblečen stopim med otroke in je v zraku neko posebno vzdušje.« Vzdušje, v katerem se prepletajo pričakovanje, vzne- Foto: Lidija Bezjak Marko Bezjak: »V prvi vrsti je čast obleči opravo sv. Miklavža, je pa tudi velika odgovornost do otrok.« mirjenje otrok, pa tudi nekaj strahu pred parklji, čeprav se s slednjimi nekateri otroci že bojda malce poigrajo, spet drugi potočijo kakšno solzico. Kakšen odnos pa imajo otroci do sv. Miklavža? »Do Miklavža imajo neko strahospoštovanje, ne jočejo, ne govorijo … le gledajo z velikimi očmi in poslušajo, kaj bom rekel. Me kar preseneča, da otroci, čeprav na telefonih in računalnikih vidijo in izvedo marsikaj, v Miklavža še vedno verjamejo in to tudi odkrito pokažejo.« Da je odnos, ki ga otroci gojijo do tega decembrskega dobrega moža, res izjemen, dokazuje tudi skrben odnos do vabil na obdaritev, ki jih otroci prejmejo po pošti od Miklavža. »Otroci vabilo pobarvajo, okrasijo in ga potem prinesejo s sabo na prireditev. So res skrbni glede tega. Še posebej veseli pa so, ko jih pohvalim, da so bili pridni.« In da naj bodo pridni še naprej, da naj ubogajo starše, stare starše, da naj jim pomagajo in bodo spoštljivi in prijazni do vseh, je tudi življenjsko vodilo oz. navodilo, ki ga otrokom ob snidenju zaupa sv. Miklavž. »Dobro se z dobrim vrača,« pravi Bezjak, ki ima kot Miklavž sporočilo tudi za starše. »Starši naj bodo Foto: Lidija Bezjak KUD Majšperk že 25 let organizira miklavževanje v Majšperku. vzgled otrokom in jim predajo vrednote, ki si jih sami želijo, da bi jim jih otroci potem tudi vračali.« Seveda pa je bil tudi majšperški Miklavž pred leti otrok, ki je ob tem času nestrpno pogledoval skozi okno, kdaj se bo pri hiši oglasil decembrski dobrotnik. Skupaj z brati in sestro, skupaj je bilo pet otrok, so se na prihod Miklavža vsako leto tudi zavzeto pripravljali in kovali stavke, s katerimi bodo nagovorili dobrega moža. »Čeprav smo po nekaj letih že bili skoraj prepričani, da vemo, kdo iz vasi je v tej Miklavževi opravi, in smo, preden je prišel, bili vsi heroji, kaj bomo rekli, kaj naredili ter da ne bomo molili … No, ko je prišel, smo brez izjeme molili, morda smo kvečjemu tekmovali, kdo bo bolj na glas izrekel molitve.« Včasih pa se je zgodilo, se spominja Marko Bezjak, da Miklavž njihove hiše ni uspel obiskati, ker je na svoji poti predčasno omagal. »Takrat je oče zunaj zarožljal z verigo in že smo bili vsi prestrašeni in mirni, potem je najpogumnejši šel pred vrata pogledat, ali je nastavljeno kakšno darilo. Takrat je bil to edini „dobri mož“, ki nas je obiskal, saj nismo imeli Božička ali dedka Mraza, zato je bilo to srečanje še bolj posebno in smo ga komaj čakali.« Miklavž pa ni le 5. ali 6. decembra ter kakšen teden prej, ko naj bi bili otroci pridni. »Miklavž je zgled za vse življenje,« pravi šolska sestra Ema Alič, ki je o Miklavžu še zapisala: »Dar prinese, da bi nas spomnil na lepoto dobrote. Miklavž želi, da občutimo, kako lepo je pri srcu, ne ko dobimo darilo, ampak ko začutimo dobroto bližnjega.« Mojca Vtič 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Žetale z Strašljiva druščina že na pohodu Parklji, ki poleg šib delijo bombone Na obrazu lesena maska, ki zaledeni kri v žilah, telo, oblečeno v kožuh, v rokah bič, za ropot poskrbijo zvonci. Ne, niso kurenti, niti pustne šeme. »Mi smo parklji in nas čas je nastopil sedaj,« je dejal vodja krampusov Mihael Kos iz Žetal. Foto: Stanko Kozel, FB Visit Ptujska Gora Žetalski krampusi v spremstvu sv. Miklavža na Ptujski Gori Parklji naj bi imeli podobo hudiča ali demona in so del spremstva sv. Miklavža, ki predvsem pri otrocih, tistih, ki zaradi lumparij niso zapisani v zlati Miklavževi knjigi, vzbujajo strah. Običajno imajo kosmato telo, pa rogove in jezik ter rep. Gre za tradicijo, ki so jo v Žetalah še malce začinili. »Kostumi parkljev so bili nekdaj bolj ali manj posrečeno narejeni doma iz tega, kar so imeli ljudje pri roki, jaz sem po vzoru avstrijskih krampusov parklju nadel leseno masko in kožuh iz ovčje ali kozje kože, kravji ali konjski rep, ki služi za bič, ter zvonce. Nato sem začel v spremstvu Miklavža obiskovati otroke in tako se je razširila ideja o žetalskih krampusih. Sprva nas je bilo pet, sedaj nas je okrog 26,« je dejal Kos. Večina članov in tudi članic je iz Žetal in Majšperka, nekateri so bolj ali manj aktivni, vsi pa imajo svojo opravo. Pojava je brez vsakršnega dvoma strašljiva, še posebej ponoči, ko strah in domišljija dobita dodaten zalet. A cilj krampusov, vsaj žetalskih, ni, da bi otrokom nagnali življenjski strah v kosti. »Medtem ko avstrijski krampusi otroke s šibami za kazen udarjajo po nogah, ob tem pa naj bi to prinašalo srečo, mi malim prestrašenim, a zvedavim očem delimo bombone, seveda pa dodamo tudi kakšno šibo.« Žetalski parklji želijo pri otrocih kvečjemu vzbuditi sladki strah ob pričakovanju daril, da otroci zmolijo kakšno molitev in so za trud nato tudi nagrajeni. Kot omenjeno, žetalski krampusi spremljajo sv. Miklavža na obhodih od hiše do hiše, udeležijo se tudi miklavževanj, dolge zimske noči pa so njihov čas. »Se udeležimo tudi kakšne etno povorke čez leto, da se pokažemo, sicer pa nismo pustni lik,« je še dodal Mihael Kos, ki v majhni delavnici sredi Žetal ustvarja te posebne ročno narejene maske za nepozabne krampuse. Mojca Vtič =DQDPLL]YUVWHQSRURËQLVHMHPSUHG nami vseslovenski Tik Tok Party ‹—Ž‘•‘„‘–‘Œ‡ƒŒ˜‡«Œ‡ƒ—’‘˜ƒŽ‘•”‡†‹æ«—ƒ–—Œ—ǡ ‡–‡”˜—Š‘˜‹ǡ’”‡’Žƒ˜‹Ž‘’‘”‘«‘ ˜œ†—指Ǥ‘”‘«ƒ•‡œ‘ƒ͸Ͷ͸͹•‡ Œ‡˜ ‡–”—œƒ«‡Žƒ˜˜‡Ž‹‡•–‹Ž—ǡ •ƒŒ •‘ •‡ ˜ ‘˜‹”— ’‘”‘«‡‰ƒ •‡Œƒǡ‹Œ‡„‹Ž’”ƒ˜ƒ’ƒæƒœƒ‘«‹ǡ ’”‡†•–ƒ˜‹Ž‹ 文˜‹Ž‹ ’‘”‘«‹ ’‘—†‹‹ǡ ‹ ’‘•”„‹Œ‘ œƒ ’‘’‘Ž ’‘”‘«‹†ƒǤ”ƒ˜‡˜•‡Š’‘”‘«‹Š ’‘—†‹‘˜ Œ‡ ‘„‹•‘˜ƒŽ ‡ ”ƒœ˜ƒŒƒŽƒæ‡—Ž‹ƒ”‹«ƒ‹˜‹•ƒ ’‘—†„ƒǡ œƒ ‹œŒ‡‘ ‰Žƒ•„‡‘ ’‘’‡•–”‹–‡˜’ƒ•–ƒ’‘•”„‡Ž‹«Žƒ‹ ‹œƒ•‡†„‡‡‹”‹Ǥ‹ƒƒ‹’ƒ Œ‡„‹Žƒ‘†ƒ”‡˜‹Œƒǡƒƒ–‡”‹Œ‡ ’‘”‘«‹ ƒ–‡ŽŒ‡ ƒŒ‹ƒ ”‘ƒ ƒ predstavil svoje razprodajne po”‘«‡‘„Ž‡‡‹˜‡«‡”‡‘„Ž‡‡Ǥ  •‘„‘–‘ǡ ͹Ǥ †‡ ‡„”ƒǡ •‡ ˜  ‡–”—–—Œ‘„‡–ƒ’”˜‹†‡ ‡„”•‹ ’”‡†‘˜‘Ž‡–‹ ˜•‡•Ž‘˜‡•‹ ‹ ‘ ƒ”–›ǡ ‹ ‰ƒ œƒ ˜•‡ •Ž‘˜‡•‡ –‹–‘‡”Œ‡ ‹ Œ‹Š‘˜‡ ‘„‘ā‡˜ƒŽ ‡ ‘”‰ƒ‹œ‹”ƒŒ‘ œƒ‹ 斃Œ‡”•‹ –‹–‘‡”Œ‹ǣ ̻‹•–‹ ‹œ‡ǡ̻Ž‹ ̸–Š‡̸„Žƒ ̸ƒ„ƒ ‹ ̻‰‘‹Ž•‡Ǥ ƒ œƒ„ƒ˜‹ „‘†‘ ‘„‹•‘˜ƒŽ ‹ ŽƒŠ‘ •’‘œƒŽ‹ –—†‹ ‘•–ƒŽ‡’”‹ŽŒ—„ŽŒ‡‡•Ž‘˜‡•‡–‹–‘‡”Œ‡ Ȃ ̻•Ž‘˜‡•‘„—†ƒŽ‘ ̻ ‹‹Ǥˆƒ‹Ž›ǡ ̻”Ǥœ‹šǡ ̻–‘‘‘Ž†tobebored in ostale. ƒ—’‘˜ƒŽ‡ —Ž‹ ‡ ‡–”ƒ –—Œ ˜—Š‘˜‹—Ž‹ ‹͸ͷǡ–—Œ„‘–ƒ‘œƒ ‡†ƒœƒ˜œ‡Žƒ”‡ƒ–‹˜ƒ‡‡”‰‹ŒƒŽƒ†‹Š•Ž‘˜‡•‹Š–‹–‘‡”Œ‡˜ǡ ’‘•”„ŽŒ‡‘’ƒ„‘–—†‹œƒ’”‹‰”‹œ‡‹’‹Œƒ«‘Ǥ ˜–‘”Œ‡ ƒŒ„‘ŽŒ ”‡ƒ–‹˜‹Š ˜‹†‡‘˜ǡ ‹ „‘†‘ –‹•–‡‰ƒ †‡ ’‘•‡–‹ œ‘–”ƒŒ ƒ—’‘˜ƒŽ‡‰ƒ •”‡†‹æ«ƒ  ‡–‡”–—Œǡ’ƒ«ƒƒŒ‘„‘„ƒ•–‹«‘„‘‰ƒ–‡ƒ‰”ƒ†‡ǣ • ͷǤƒ‰”ƒ†ƒǣͷǤͶͶͶͅ • ͸Ǥƒ‰”ƒ†ƒǣ͹ͶͶͅ • ͹Ǥƒ‰”ƒ†ƒǣ͸ͶͶͅ • –‡”ͷͶš„”‡œ’Žƒ«‡ƒ—’«‡˜ŽŒ‡˜ ˜ ’”‘†ƒŒƒŽ‹ ‹––ƒ”‘••‘ ȋƒ—’ †‘ ͻͶ ͅ ˜”‡†‘•–‹ ‹œ†‡ŽƒȌǤ ,‹•–‘ ˜•ƒ —†‡Ž‡ā‡‡  ’”‡Œ‡ æ‡ „‘˜˜”‡†‘•–‹ͷͶͅœƒ’”‘†ƒŒƒŽ‘ ‹––ƒ”‘••‘Ǩȋ‘‹•‡‡•‡æ–‡˜ƒŒ‘ǨȌ ƒŒ„‘ŽŒæ‡’‘•‡–‡„‘‘ ‡Œ‡˜ƒŽƒ‹”ƒœ‰Žƒ•‹Žƒ—”ƒ†ƒ’‡–«Žƒ•ƒ ‘‹•‹Œƒǡ‹Œ‘„‘†‘•‡•–ƒ˜ŽŒƒŽ‹ǣ „Žƒ ƒ„ƒǡ‰‘‹Ž•‡ǡ‹•–‹ ‹œ‡‹œ—ƒŒ‹«Žƒ‘‹•‹Œ‡Ǥ ‘‰‘†‡•‡„‘œƒ«‡Ž‘„ͷͽǤ—”‹‹ „‘–”ƒŒƒŽ†‘͸ͷǤ—”‡Ǥ ƒ„ŽŒ‡‹ ˜•‹ •Ž‘˜‡•‹ –‹–‘‡”Œ‹ ‹ ŽŒ—„‹–‡ŽŒ‹ Œ‹Š‘˜‹Š ˜‹†‡‘˜ǡ †ƒ ’”‹†‡–‡ ͹Ǥ †‡ ‡„”ƒ ˜ ƒ—’‘˜ƒŽ‘ •”‡†‹æ«‡  ‡–‡” –—Œǡ ƒ ’”˜‘‹‘ ’”‡†‘˜‘Ž‡–‘ œƒ„ƒ˜‘ƒe–ƒŒ‡”•‡ǡŒ‡”•‡„‘•–‡ †”—ā‹Ž‹ǡ œƒ„ƒ˜ƒŽ‹ǡ ˆ‘–‘‰”ƒƤ”ƒŽ‹ ‹˜‡Ž‹‘’Ž‡•ƒŽ‹Ǥ –”‘ ‹ǡ’”‹†”—ā‹–‡•‡ƒ˜’‘‡†‡ŽŒ‡ǡͻǤ†‡ ‡„”ƒ‘„ͷͽǤ—”‹ǡ‘ „‘ ‡–‡”–—Œ‘„‹•ƒŽ‹Žƒ˜ā ‹‘–”‘‘’”‹‡•‡ŽŽ‡’ƒ†ƒ”‹ŽƒǤ Štajerski TEDNIK petek, 2. 12. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 2. decembra 2022 Slovenija z Detomor – zločin, ki ga stori mati pod vplivom hormonov Utopljeni v stranišču ali zavrženi in podhlajeni Novica o najdbi trupla komaj rojenega fantička, ki so ga novembra odkrili delavci v sortirnici odpadkov na deponiji Špaja dolina na območju Grosupljega, je pretresla vso Slovenijo. Kaj tako groznega se vendar lahko zgodi samo na kakšnem drugem koncu sveta, ne pa pri nas, je marsikdo pomislil. Žal ni tako. Truplo novorojenčka so odpeljali na Inštitut za sodno medicino, kjer bodo opravili obdukcijo, ki bo pokazala, v kakšnih okoliščinah je nesrečno dete umrlo: ali se je torej fantek že rodil mrtev ali pa je šlo za detomor. Čeprav bi si tako želeli, pa tragičen primer ni osamljen v naši družbi. Če se bo izkazalo, da je razlog smrti detomor, bo to v zadnjih 22 letih že 17 primer. »Detomor je kaznivo dejanje protipravnega odvzema življenja, ki ga lahko stori le mama takoj po porodu oziroma nekje do 24 ur po njem, dokler je še vedno pod vplivom poroda. V kriminalističnih preiskavah oziroma v kriminalistični praksi ugotavljamo dva najpogostejša motiva. Do teh dejanj prihaja bodisi zaradi ekonomskih ali socialnih razmer bodisi iz psihičnih razlogov na strani matere. Kot način storitve pa je najpogosteje uporabljena utopitev v straniščni školjki ali kopalni kadi oziroma podhladitev zaradi odvrženja ali zapustitve novorojenčka takoj po rojstvu,« razlaga Drago Menegalija z Generalne policijske uprave (GPU) za področje kriminalitete. Enega otroka rešili, en primer nerešen Po podatkih GPU so policisti do leta 2000 letno obravnavali dva do tri primere izvršitve detomora, po tem pa vsakih nekaj let po enega. Izjema je bilo leto 2000, ko so odkrili kar pet detomorov. Storilke so bile stare od 24 do 34 let, največ detomorov pa se je zgodilo na Štajerskem, in sicer sedem na območju mariborske in štiri na območju celjske policijske uprave. »V letu 2019 smo obravnavali dva, lani Zagrožena kazen: do tri leta zapora V Sloveniji velja, da lahko kaznivo dejanje detomora izvede le mati, in sicer takoj po porodu oziroma med porodom, ko je še pod vplivom hormonov. V vsakem drugem primeru ni več govora o detomoru, pač pa o umoru oziroma uboju. V Sloveniji se kaznivo dejanje detomora kaznuje z zaporom do treh let. pa en primer. Vsa dejanja so bila dokončana, otrok je torej umrl, razen leta 2018, ko so zaposleni v prostorih sanitarij na območju Celja pravočasno odkrili novorojenčka, kjer ga je mati zapustila, in mu s hitrim ukrepanjem rešili življenje. V zadnjih dvajsetih letih je ostal nepreiskan le en primer, in sicer iz leta 2007, ko je bil otrok, prav tako moškega spola, najden med pregledovanjem smeti na tekočem traku na deponiji v Lenartu. Rojen je bil živ, vendar je kasneje umrl zaradi podhladitve. Med preiskavo smo ugotovili, da so bile smeti pripeljane iz Maribora.« Velike stiske, stigma, sram, nerazumljenost Kako lahko sploh pride do tako grozljivih odločitev, ki jih je skoraj nemogoče razumeti? Tea Terzič z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana pojasnjuje, da novorojenčka zavrže samo mati v neki velikanski osebni stiski, ki jo je težko odkriti, saj ženska o njej pogosto ni pripravljena govoriti. »Znajde se v situaciji, ko se ji zdi, da ni razumljena in da je osamljena, poleg tega gre za še zmeraj zelo stigmatizirana občutja, zato jo je sram in ne poišče pomoči. Na stisko novopečene matere pa vpliva več dejavnikov. Lahko gre za hormonske, soci- alne ali psihosocialne spremembe, ki spremljajo nosečnost in zgodnje starševstvo, težave so pogostejše pri tistih, ki so se v preteklosti že borile proti depresiji.« Vsaka peta mati trpi zaradi utrujenosti, izčrpanosti in posledičnega malodušja, dodaja. »Kar je povsem normalno in večinoma izzveni v nekaj dneh, saj imamo vsi kdaj slab dan. Skrb vzbujajoča pa so tista stanja, ki trajajo teden, dva, tri in lahko privedejo v poporodno depresijo in slednjič v psihozo. Pri izraziti tesnobnosti, nespečnosti, temnih mislih in kadar ženska ne more več normalno funkcionirati, je potrebna pozornost partnerja in širše družine, ki mora prepoznati stisko in poskrbeti, da dobi mati ustrezno pomoč; najprej njihovo, če ne zaleže, pa strokovno. In to čimprej, kajti predolgo oklevanje lahko pusti trajne posledice, in to ne le pri materi – brez hitre ustrezne pomoči je namreč lahko ogroženo tudi otrokovo življenje.« Zibke za nezaželene novorojenčke? Kaj pa sistem, ali lahko ta prepozna stiske in pomaga, preden je prepozno? Čeprav imajo ženske pri nas na voljo veliko opcij, s katerimi se lahko zaščitijo pred nezaželeno nosečnostjo in materinstvom, očitno to ni vedno dovolj. Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) smo vprašali, ali bi morda v Sloveniji potrebovali tudi zibke za nezaželene novorojenčke, kot jih imajo denimo Italijani? Bi lahko z njimi preprečili morebitne nove tragedije? Kaj pa, če ženska jasno pove, da otroka po porodu ne želi obdržati, ali pa če ne želi, da njena okolica izve za njeno nosečnost in odločitev, da Foto: Pixabay Zadavila in skrila pet novorojenčkov Eden odmevnejših primerov detomora prihaja iz Francije, kjer so leta 2015 odkrili trupla petih novorojenčkov. Takoj po rojstvu jih je med letoma 1990 in 2005 ubila njihova mati, ki je že imela tri odrasle otroke. Nosečnosti je skrivala pred partnerjem, otroke rodila na skrivaj v kopalnici, jih zadavila, trupla pa skrila. Štiri so našli v vrečah za smeti v bližnjem gozdu, enega pa v domačem zamrzovalniku. Sodni epilog je po večletni preiskavi srhljiva zgodba doživela šele leta 2019, ko so žensko obsodili na 20 let zapora. Razlogi, zakaj je otroke po porodu ubila, zakaj ni uporabljala kontracepcije oziroma zakaj jih ni pustila nekje na varnem, ostajajo neznani. Ako se vidi na Barbare dan (4.) na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec. Foto: pexels.com Še okrepiti preventivo Na socialnem ministrstvu pravijo, da naš sistem zdravstva in socialnega varstva posveča veliko pozornosti preventivi in svetovanju na tem področju, se pa glede na stanje v praksi zavedamo, da bi bilo področje preventive in izobraževanja staršev nujno še dodatno okrepiti ter nuditi več pomoči in podpore staršem v obdobju po rojstvu otroka. »Če nosečnica ne želi, da njena okolica izve za njeno nosečnost in odločitev, da se otroku odpove, se lahko kadarkoli obrne na katerikoli center za socialno delo, kjer ji bo zagotovljena diskretnost in anonimnost v okviru strokovne podpore in svetovanja. Ko CSD izve za otroka, ki potrebuje oz. bo potreboval posvojitev, izvede ustrezen postopek.« se otroku odpove? »Tudi na MDDSZ smo pretreseni nad nedavnim in vsemi tovrstnimi tragičnimi dogodki. V skladu z našo ustavo otroci uživajo posebno varstvo in skrb, država pa jim mora zagotavljati varstvo vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Družinski zakonik določa posebne oblike varstva, in sicer rejništvo, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku ter skrbništvo za mladoletnike. V vseh teh primerih so za odločanje pristojna sodišča.« Senka Dreu Danes bo oblačno. Padavine bodo dopoldne od juga postopno ponehale. Burja bo oslabela. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem do 10 °C. OBETI V soboto bo oblačno, padavine se bodo dopoldne od juga razširile na vso Slovenijo. Po nižinah bo sprva večinoma snežilo, ponekod na jugozahodu bo možna tudi poledica. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 25. 11. 2022 COLOR CMYK Rokomet Tekme v petek - nova nevšečnost za Ormožane Stran 14 Namizni tenis Cirkovčani na pol poti do napredovanja Stran 14 stran 13 Namizni tenis Nino Šegula v Cirkovcah do polfinala Stran 14 Tenis Obetaven začetek zimske sezone za TK Terme Ptuj Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis Zoran Krajnc tretjič trener leta Ptujčan Zoran Krajnc je eden najbolj prepoznavnih slovenskih teniških trenerjev, pod njegovim okriljem so v TK Terme Ptuj delali številni uspešni igralci, od Blaža Role do Nine Potočnik, Tamare Zidanšek in Svena Laha. Nazadnje je bil Krajnc pol leta vpet v trenerski štab Kaje Juvan, najprej tri mesece in pol kot del njene trenerske ekipe, zadnje tri mesece pa kot glavni trener. Po izteku pogodbe sodelovanja 15. 11. sicer nista podaljšala in sta odšla vsak svojo pot. Kljub temu so v trenerski organizaciji, ki je pretekli konec tedna organizirala svojo tradicionalno konferenco, na kateri so sodelovali vrhunski strokovnjaki iz Slovenije in tujine, udeležilo pa se je je približno 140 trenerjev, Zorana Krajnca izbrali za slovenskega trenerja leta. „Zgleda, da so trenerji prepoznali napredek v igri Kaje Juvan, to usmeritev za prihodnost, za katero sem si prizadeval,“ je bil prvi odziv prejemnika letošnje prestižne nagrade. Za Krajnca je to tretje priznanje te vrste. „Razlika med priznanji seveda obstaja, pri prvem sem bil v fazi dokazovanja, sedaj pa sem že precej izkušenejši in še bolj natančno vem, kaj določeni igralec ali igralka potrebuje, da se lahko prebije v ospredje na mednarodni sceni. S Kajo sicer nisva delala dolgo, a je bilo vseeno opravljeno dobro delo, kar je potrdila tudi sama,“ je dejal ptujski teniški strokovnjak. Tudi po zaključku sodelovanja s Kajo mu novih izzivov ne manjka. „Trenutno sem že vpet v delo v ŽTK Maribor, kjer delam monitoring – oceno stanja – z Majem Premzlom, ki je prejšnji teden igral v finalu mladinskega ITF-turnirja v Mariboru, pa tudi s Carlom Angelijem in nekaterimi mlajšimi puncami, Tia Petelinšek je npr. odlično odigrala omenjeni turnir v Mariboru, pa Beti Jazbec Butina … ŽTK Maribor me je povabil k sodelovanju, da bi pomagal mladim pri preskoku z igranja na nacionalnem nivoju na mednarodnega, kar nam je pred leti na Ptuju že dobro uspelo. Poznano je moje mnenje, da naši igralci in igralke niso nič slabši od tistih v tujini, treba pa je poiskati podporno okolje in smisel treninga. V Mariboru je infrastruktura odlična, upam pa, da bodo pogoji v prihodnje še boljši. Ob tem sem odprl teniško akademijo, ki nudi storitve kateremukoli zainteresiranemu igralcu ali igralki – nočem se več vezati samo na eno igralko ali igralca. Želja je povezati klube v SV Sloveniji,“ je zaključil Krajnc. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Zoran Krajnc: »S Kajo sicer nisva delala dolgo, a je bilo vseeno opravljeno dobro delo, kar je potrdila tudi sama.« Strelstvo z 3. turnir 1. A in 1. B Državne lige z zračno puško in pištolo 10 m Ormožanke nepremagljive s puško, Ptujčani zmagali s pištolo V nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekal tretji turnir 1. A in 1. B Državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m, na katerem so Ormožanke in Ptujčani dosegli bleščeči zmagi in poskrbeli za veliko navdušenja pred zimskim premorom in ligaškim nadaljevanjem v februarju. 1. A-liga pištola: Ptujčani z najboljšim streljanjem do prve zmage, Kovinar tretji V 1. A državni ligi s pištolo so se Ptujčani po dvigu forme in tretjem mestu na predhodnem turnirju tokrat zavihteli na sam vrh. S pičlo prednostjo dveh krogov so premagali aktualne ligaške prvake iz Rečice pri Laškem, ki z dvema zmagama hitijo proti novemu naslovu prvakov. Odlično se je znova odrezala tudi ormoška ekipa Kovinarja, ki se je še drugič v sezoni uvrstila med najboljšo trojico. Miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča je z najboljšim letošnjim nastopom osvojila osmo mesto, slabše pa so se odrezali Juršinčani, ki so pristali na 12. mestu. Obe ekipi pa trenutno po polovici sezone zasedata nehvaležni 11. in 12. mesto v skupnem seštevku in se bosta v nadaljevanju krčevito borili za obstanek med najboljšimi. tudi Ptujčana Sašo Stojak (570) in Majda Raušl (564) ter po nastopu v finalu osvojila končno šesto in peto mesto. Tik za osmerico finalistov so se uvrstili še trije spodnjepodravski strelci, 9. Gregor Polajnko (Kovinar, 559), 10. Boštjan Simonič (Miklavž, 556) in 11. Matija Potočnik (Ptuj, 556). Drugo zaporedno zmago je slavil Jože Čeper (572) in v skupnem seštevku posameznikov prehitel Kevina Vento, ki je zdaj drugi. Raušlova in Stojak zasedata peto in šesto mesto. 1. A-liga pištola Ekipni rezultati – 3. turnir: Povprečje Točke 1. PTUJ 1690 29 2. DUŠANA POŽENELA REČICA 1688 42 3. KOVINAR ORMOŽ 1685 31 4. GROSUPLJE 1666 24 5. MROŽ VELENJE 1662 27 6. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1656 20 7. TRZIN 1653 16 8. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1648 8 9. I. POHORSKI BAT. RUŠE 1639 10. MAROK SEVNICA 1634 11. BREŽICE 1633 12. JURŠINCI 1625 Posamezno: 1. Jože Čeper, Rečica (572) 2. Klemen Tomaševič, Železniki (575) 3. Kevin Venta, Kovinar Ormož (582) 4. Blaž Kunšek, Mrož Velenje (563) 5. Majda Raušl, Ptuj (564) 6. Sašo Stojak, Ptuj (570) 7. Peter Tkalec, Rečica (560) 9. Gregor Polajnko, K. Ormož (559) 10. Boštjan Simonič, Miklavž (556) 11. Potočnik Matija, Ptuj (556) 15. Aleksander Ciglarič, Miklavž (554) 17. Mojca Kolman, Sevnica (552) 22. Rok Ivanc, Grosuplje (550) 28. Žan Tomažič, K. Ormož (544) 29. Valter Drašler, Juršinci (543) 30. Rok Pučko, Juršinci (543) 31. Sašo Porok, Ruše (542) 32. Mirko Moleh, Juršinci (539) 33. Simon Simonič, Miklavž (538) 11 17 15 6 84 (1.) 65 (4.) 78 (2.) 68 (3.) 56 (5.) 55 (6.) 54 (7.) 38 (11.) 46 (8.) 22 (18.) 13 (26.) 46 (10.) 30 (13.) 6 (30.) 0 (39.) 0 (37.) 16 (21.) 14 (24.) 0 (35.) 1. A-liga puška: Mlade Ormožanke Kovinarja s tretjo zaporedno zmago Tri Ormožanke v finalu, Nuša Žnidarič srebrna in do skupnega vodstva 1. B-liga pištola V 1. A državni ligi s puško so Ormožanke Kovinarja letos nepremagljive, saj so tudi na tretji zaporedni tekmi v sezoni slavile zmago – tokrat z novim najvišjim rezultatom v sezoni. Pred zimskim ligaškim premorom z mednarodnimi tekmovanji v decembru in januarju so si pristreljale zajetno prednost 12 točk pred najbližjimi zasledovalci iz Olimpije. Slednja je v oslabljeni postavi, brez svoje najboljše strelke Žive Dvoršak, ki je odpotovala v Kairo na finale svetovnega pokala, osvojila četrto mesto. Za prijetno presenečenje so poskrbeli Jeseničani Triglava Javornikov-Koroške Bele, ki so se prvič v sezoni uvrstili med najboljšo trojico. Z odličnim streljanjem nadaljuje Nuša Žnidarič (622,8), ki se je po zmagi na predhodnem turnirju tokrat s šestim mestom v kvalifikacijah znova uvrstila v finale, tam pa se je z drugim mestom uvrstila v zaključni dvoboj za zmago proti odličnemu mladincu Luki Lukiću (626,2) iz Trzina. Slednji je v finalu in zaključnem dvoboju pokazal izjemno natančno streljanje ter z rezultatom 17:11 premagal ormoško državno prvakinjo iz leta 2018. Prvega brona v sezoni se je razveselila druga Ormožanka Urška Kuharič (623,9), ki zdaj v skupnem seštevku z 61 točkami zaseda četrto mesto, vodilna na lestvici je Nuša Žnidarič s 76 točkami. Velik ormoški uspeh je zakrožila tretja Ormožanka in najmlajša v ekipi – Eva Petek, ki se je z osebnim rekordom v sezoni s 622,7 kroga prvič v karieri uvrstila v finale s sedmim najboljšim rezultatom in osvojila končno osmo mesto. Najboljši rezultat je v kvalifikacijah dosegla domačinka Olimpije in aktualna državna prvakinja – Sonja Benčina (627,9), ki pa je po finalu osvojila končno peto mesto. 1. A-liga puška Venta še tretjič do odličja, v finalu tudi Ptujčana Raušl in Stojak Med posamezniki se je Ormožan Kevin Venta z odličnim rezultatom v kvalifikacijah s 582 krogi še tretjič v sezoni veselil posamičnega odličja in drugič zapored osvojil bron. V finale sta se s četrtim in petim najboljšim rezultatom kvalifikacij uvrstila Posamezno: 1. Luka Lukič, Trzin (626.2) 70 (2.) 2. Nuša Žnidarič, K. Ormož (622.8) 76 (1.) 3. Urška Kuharič, K. Ormož (623.9) 61 (4.) 5. Sonja Benčina, Olimpija ( 627.9) 65 (3.) 8. Eva Petek, Kovinar Ormož ( 622.7) 45 (10.) 10. Jakob Petelinek, Cerknica ( 621.8) 58 (6.) 12. Urška Hrašovec, Ruše (621.5) 47 (8.) Klavdija Jerovšek, Grosuplje (/) 47 (9.) Živa Dvoršak, Olimpija (/) 45 (11.) Foto: Strelska zveza Slovenije Ptujčani so se v Ljubljani veselili prve zmage v 1. A državni ligi s pištolo, za njimi so zaostali tudi aktualni prvaki iz Rečice pri Laškem in znova odlični Ormožani Kovinarja na tretjem mestu. V posamični finale so se uvrstili Kevin Venta, Majda Raušl in Sašo Stojak. Ekipni rezultati – 3. turnir: 1. KOVINAR ORMOŽ 2. TRZIN 3. TRIGLAV JAVORNIK – K.B. 4. OLIMPIJA 5. CERKNICA 6. GROSUPLJE 7. I. POH. BATALJON RUŠE 8. Š. KOVAČA TURNIŠČE 9. JEZERO DOBROVNIK 10. ČRENŠOVCI 11. MESTO LJUTOMER 12. MURSKA SOBOTA Povprečje Točke 1869.4 45 1865.6 32 1855.5 24 1849.5 33 1849.4 20 1848.8 24 1846.4 23 1844.1 13 1837.4 8 1831.5 13 1831.1 7 1827.1 4 Ekipni rezultati – 3. turnir: Povprečje Točke 1. GORENJA VAS 1638 39 2. GORJANCI 1637 32 3. OLIMPIJA 1631 34 4. ŠKOFJA LOKA 1630 26 5. DOMŽALE 1623 31 6. MORIS KOČEVSKA REKA 1619 17 7. KAMNIK 1602 13 8. SVEČINA 1601 9 9. CELJSKA ČETA MALA B. 1596 15 10. KIDRIČEVO 1583 17 11. POSTOJNA 1554 6 12. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1066 7 Posamezno: 1. Denis Bola Ujčič, Postojna (563) 60 (3.) 2. Manja Slak, Gorenja vas (559) 73 (1.) 3. Anton Bavec, Kočevje (558) 54 (5.) 19. Uroš Mohorko, Kidričevo (537) 11 (23.) 26. Matevž Mohorko, Kidričevo ( 528) 19 (18.) 34. Milan Bukšek, Kidričevo (518) 7 (28.) 1. B-liga puška Ekipni rezultati – 3. turnir: Povprečje Točke 1. KAMNIK 1835.2 42 2. TRBOVLJE 1824.1 34 3. DOLIČ 1820.2 34 4. K. FLISARJA TIŠINA 1817.5 25 5. DUŠANA POŽENELA REČICA 1812.8 27 6. GANČANI 1802.1 18 7. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1785.0 20 8. GORJANCI 1778.5 12 9. CELJSKA ČETA M. BREZA 1774.2 7 10. KIDRIČEVO 1770.4 10 11. POSTOJNA 1768.9 6 12. F. L. VUKA HOTINJA VAS 1684.2 11 Posamezno: 1. Nejc Kuhar, Kamnik (619.3) 77 (2.) 2. Hana Strakušek, Trbovlje (619.0) 86 (1.) 3. Zoja Kalin, Dušan Poženel (617.9) 70 (3.) 11. Aleš Pernat, Kidričevo (605.5) 32 (13.) 28. Jan Soto Vargas, Kidričevo (591.5) 2 (30.) 33. Mark Berdnik, Kidričevo (573.4) 0 (34.) Simeon Gönc COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 25. 11. 2022 Šport, šport mladih 14 petek z 2. decembra 2022 Namizni tenis z Državne lige Rokomet z Liga NLB Tekme v petek - nova nevšečnost za Ormožane Cirkovčani na pol poti do napredovanja 2. SNTL (m) REZULTATA 4. KROG: Sobota I – Ptuj 6:0, Kema Murexin II – Ptuj 6:1. 1. SOBOTA I 2. ARRIGONI I 3. MENGEŠ II 4. KEMA MUREXIN II 5. SAVINJA II 6. XIOM MUTA 7. RAKEK 8. ILIRIJA 9. PTUJ 10. LOGATEC 7 7 8 7 8 7 7 7 7 7 7 6 4 4 3 2 3 2 1 0 0 0 1 0 1 3 0 1 2 0 0 1 3 3 4 2 4 4 4 7 42:6 14 37:18 12 35:28 9 30:26 8 35:31 7 31:28 7 21:33 6 23:35 5 18:36 4 11:42 0 Ptujčani so v 4. krogu gostovali v Prekmurju, pri prvi ekipi Sobote in drugi ekipi Keme. Izkušena vrsta Sobote, ki jo sestavljajo izkušeni Bojan Ropoša, Gregor Kocuvan in Gregor Zafošnik, je bila premočan tekmec za Luka Krušiča, Marsela Šegula in Gorazda Seliška. Podobna je bila zgodba tudi s Pucončani, za katere nastopajo trije 18-letniki: Nino Šegula, Jan Lipič in Jure Smodiš. Edino posamično točko je prispeval Luka. 3. SNTL (m) 1. CIRKOVCE 2. B2 I BENDL 3. INTER DISKONT II 4. VESNA II 5. ŠKOFJA LOKA 6. SAVINJA IV 7 7 7 7 7 6 7 6 4 4 3 1 0 0 1 0 1 0 0 1 2 3 3 5 42:12 14 38:12 12 31:25 9 29:25 8 30:28 7 14:33 2 7. SAVINJA V 8. SOBOTA II 6 1 0 5 9:34 7 0 0 7 18:42 2 0 Tudi Cirkovčani so konec tedna gostovali v Prekmurju, gostovali so pri zadnjeuvrščeni ekipi Sobote II. Tokrat so nastopali brez Matica Slodeja, vso breme so nosili Aleks Koren, Tilen Križanec in Jan Širec. Z dvema tesnima zmagama 3:2 so domačini držali rezultatsko negotovost vse do zaključka dvoboja, ko so Cirkovčani vendarle zmogli do zmage. Tri točke je prispeval Koren, dve Križanec (vključno z odločilno), eno pa Širec. Po prvem delu sezone so tako Cirkovčani na vrhu lestvice s popolnim izkupičkom. Prvenstvo se bo nadaljevalo v sredini januarja. Nino Šegula do polfinala V Cirkovcah je v nedeljo potekal 2. odprti turnir za mladince in mladinke, nastopilo je 75 igralcev in 42 igralk. Domači klub so v društvu letnikov 2004 in mlajših zastopali Aleks Koren (2010), Tian Hajšek in Jan Širec (oba 2008), Zoja Žolek (2007), Tia Rudolf (2005) in Sara Erhatič (2010). Plavanje z Miting za Pokal mesta Celje V soboto, 26. 11., in nedeljo, 27. 11., je v Celju potekal 36. Mednarodni miting za Pokal mesta Celja. Na tekmovanju je nastopalo 280 plavalcev in plavalk iz sedmih držav. PA Kurent: kurenti in Špela Sedič v Celju odlično Plavalno akademijo Kurent je tokrat zastopalo 18 plavalcev in plavalk, vodila sta jih Boštjan Maračić in Bo- stran 14 rut Petrovič. Najvišje uvrstitve je tokrat dosegla Špela Sedič, ki je nastopila v štirih finalnih nastopih in si priplavala dve zlati (800 m prosto in 50 m hrbtno) ter dve srebrni odličji (50 m in 200 m delfin). Med zelo uspešnimi so bili tudi Lina Maltarić (zlati medalji na 50 m in 100 m prsno ter drugo mesto na 200 m mešano), Matevž Kostanjevec (prvo mesto na 200 m hrbtno in drugo mesto na 100 m hrbtno), Zala Mojsilovič Meznarič (drugo mesto na 1500 m prosto) in Emma Krevs (šest finalnih nastopov). Številčna zasedba PA Kurent na tekmovanju v Celju Karate z Karate do klub Ptuj Odličen ekipni uspeh Najboljša četverica v konkurenci mladincev na turnirju v Cirkovcah v družbi novega predsednika NTZS Aleksandra Igorja Dreua: Mihael Kocjančič (2.), Miha Podobnik (1.), Nino Šegula in Matic Čopar (oba 3.). V finalni del sta se iz svojih predtekmovalnih skupin uvrstila Aleks in Zoja, prvi je na koncu zasedel 17. do 32. mesto, druga pa 9. do 16. mesto. Odlično uvrstitev je dosegel Ptujčan Nino Šegula (2004), ki nastopa za Kemo iz Puconcev. S šestimi zmagami se je prebil vse do polfinala, kjer ga je z rezultatom 1:3 ustavil 2. nosilec Mihael Kocjančič (Kajuh Slovan). „Ima zelo neugoden stil igre, a bi ga lahko z malo sreče tudi ugnal. Četrti niz sem izgubil na razliko 10:12, lahko bi se obrnilo tudi drugače,“ je dejal Nino. Kljub temu je bil z uvrstitvijo na stopničke zadovoljen. PK Terme Ptuj: Ana Črepinko do zmage na 400 metrov mešano Holc (100 m delfin) in Leon Zver (50 m hrbtno). Med omenjenimi je v disciplini 400 m mešano Ana Črepinko s časom 6:09:47 osvojila 1. mesto. Gre za njen osebni rekord, s katerim se je zelo približala normi za nastop na državnem prvenstvu. „Nastopi naših plavalcev so bili super, saj so vsi izboljšali osebne rekorde in so s tem korak bližje normam za uvrstitev na državno prvenstvo,“ je dejal Bernard Veršič. PK Terme Ptuj je zastopalo 11 plavalcev in plavalk, ki jih je vodil trener Bernard Veršič. Tekmovali so Ana Črepinko, Laura Božičko, Brina Ros, Leja Španinger, Mila Bedrač, Aneja Zamuda, Evita Perko, Tomaž Holc, Anže Gavez, Tanaj Lukič in Leon Zver. Večina med njimi se je izkazala s svojim plavanjem, finalne nastope so si priplavali Ana Črepinko (50 in 100 m prsno, 100 m prosto in 400 m mešano), Leja Španinger in Brina Ros (obe 200 m prsno), Aneja Zamuda (50 in 200 m hrbtno), Tomaž JM V Celju je tekmovalce prišla pozdravit tudi najboljša slovenska plavalka Katja Fain. UR, DB PK Terme Ptuj je v Celju zastopalo 11 tekmovalcev. V nedeljo, 27. 11., je bilo v prostorih Večnamenskega centra Kozje v bližini Podčetrtka izvedeno karate tekmovanje Kozjanski zmaj open 2022. Na tekmovanju je sodelovalo okoli 180 tekmovalcev iz 18 klubov, med njimi tudi devet tekmovalcev Karate do kluba Ptuj. Mladi tekmovalci so se z vrstniki pomerili v katah, katah ekipno in borbi na tarčo. Dosegli so odličen ekipni uspeh, saj so skoraj vsi osvojili medaljo vsaj v eni kategoriji. Ariana Vertič je zmagala v katah, Maksim Strakhov in Iris Kolarič sta osvojila bronasti medalji v borbi na tarčo. Patrik Topolovec je osvojil tretji mesti v katah in borbi na tarčo, Mark Kosi 3. mesto v katah in 2. v borbi, Rok Kosi in Lara Zavratnik sta bila srebrna v katah in bronasta v borbah. Kata team so sestavljali Katai Pongrac in brata Kosi ter osvojili 3. mesto. jk Ormoški rokometaši so v 10. krogu na Hardeku gostili vodilni Trimo in doživeli pričakovani poraz (23:30). Z igro v taboru poražencev niso bili zadovoljni. »Lastnih napak, če želimo še do konca leta 2022 zbrati kakšno točko, si več ne smemo privoščiti ali pa jih moramo vsaj prepoloviti,“ je še o tekmi proti Trimu povedal trener Saša Prapotnik. Ormožane v petek, 2. decembra, ob 18. uri čaka gostovanje v Škoi Loki. V taboru Jeruzalema pa ne morejo mimo tega, da si ekipe v NLB Ligi s tekmami v petek precej nagajajo. »Vse tekme v gosteh igramo v zadnjem času ob petkih, in to že ob 18. uri. Na tekme v Koper ali Škoo Loko pot vodi preko Ljubljane in tisti, ki ste nekoliko več na cestah, dobro veste, kako v petek pozno popoldne poteka vožnja čez Ljubljano. A bomo preživeli tudi to, pa čeprav bomo na poti na tekmo v prevoznih sredstvih preživljali po štiri ali celo pet ur. Tako si morajo igralci, ki v našem klubu niso profesionalci, urejati dopuste po službah. Konstantno se ukvarjamo z nekimi nevšečnostmi, in to na igrišču ali izven igrišča,« je o novonastali težavi spregovoril predsednik Mladen Grabovac. Urbanscape Loka (8. mesto) in Jeruzalem (9. mesto) sta soseda na lestvici ter ju ločita le dve točki (9:7). Loka je s svojim načinom igre že vrsto let trn v peti Ormožanov, a če je Ormožanom uspelo prekiniti 20-letno tradicijo porazov v Dobovi, obstaja tudi upanje za pozitiven re- zultat v Športni dvorani Poden. Loka v svojih vrstah nima nobenega super zvezdnika, ampak je izjemno močna kot ekipa. Nevarni so na prav vseh položajih, kar je njihova največja moč. Najboljši strelci Loke so Batagelj (39 zadetkov), Nikolić (37), M. Jesenko (36), Cingesar (33, pred leti igral tudi za Jeruzalem), A. Jesenko (27), Klemenčič (20) ... Imajo enega boljših vratarskih parov, ki ga tvorita Luka Stanojlović in Jošt Juričan. Slednji se kot edini lahko pohvali, da je na eni tekmi zaustavil dve sedemmetrovki ormoški legendi Bojanu Čudiču. „Loka je pred sezono ostala brez treh odličnih igralcev: brata Pipp sta odšla v Velenje in Trebnje, Gregor Jamnik je končal svojo športno pot. A Loka je še vedno vsega spoštovanja vredna ekipa. Njihova igra nam nikakor ne ustreza. Pri njih je osnova zelo hitra igra skozi celotno tekmo, zelo malo stvari bazira na fizični moči. Že vrsto let imajo eno lepših iger, vedno pa stremijo k temu, da dosežejo čim več lahkih zadetkov. Osnova, da nam uspe biti konkurenčen Loki, je hitro vračanje v obrambo. Kar precej nalog bomo morali izpolniti do potankosti, da bomo imeli priložnost za nove točke, ki jih nujno potrebujemo. Čaka nas zanimiva tekma, saj oboji krvavo potrebujemo ti dve točki,“ je še pred petkovim gostovanjem v legendarnem Podnu razmišljal trener Saša Prapotnik. Uroš Krstič Nogomet z 1. SNL Maribor bližje Kopru in Muri Nogometaši Maribora so v zadnjih krogih vendarle našli nujno potrebno mirnost v igri, s tem pa so prišli tudi boljši rezultati. Tretjo zaporedno zmago so vknjižili proti Bravu, ki je do tega kroga prejel najmanj zadetkov izmed vseh ekip v 1. ligi (14). Mariborčanom je uspelo tej statistiki dodati tri nove gole, vredne treh točk. Tekma kljub temu še zdaleč ni bila enosmerna, Ljubljančani so med drugimi lepimi priložnostmi kar dvakrat zadeli okvir gola (Svetlin, Flakus Bosilj) … V derbiju kroga je Mura gostovala na Bonifiki in nadaljevala uspešen niz (na zadnjih osmih tekmah je dosegla pet zmag, dva remija in en poraz). Koper je na drugi strani v manjši krizi, zmage niso dosegli na zadnjih šestih tekmah (pet remijev in poraz), zadnja bo kmalu „stara“ dva meseca (8. oktobra z Mariborom). V derbiju začelja sta se ekipi Gorice in Tabora razšli z remijem, obe sta dosegli atraktivna gola z lepimi streli. REZULTATI 17. KROGA: Maribor – Bravo 3:0 (3:0); strelca: 1:0 Vipotnik (5.), 2:0 Repas (15.), 3:0 Vipotnik (37.): Gorica – CB24 Tabor Sežana 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Ovsenek (7.), 1:1 Vekić (52.); Kalcer Radomlje – Domžale 0:2; strelca: 0:1 Repas (50.), 0:2 Đurić (84.). Rdeč karton: Šošić (65., Radomlje); Koper – Mura 0:0. Tekma Olimpija – Celje je bila odigrana v četrtek, po sklepu redakcije. 1. OLIMPIJA 2. MURA 3. CELJE 4. KOPER 5. MARIBOR 6. DOMŽALE 7. BRAVO 8. RADOMLJE 9. GORICA 10. TABOR SEŽANA 17 18 17 18 18 18 18 18 18 18 14 8 8 8 8 6 6 2 2 2 1 6 6 5 3 7 3 7 6 6 2 4 3 5 7 5 9 9 10 10 31:16 31:24 26:21 25:17 36:26 28:23 19:17 15:32 13:28 13:33 43 30 30 29 27 25 21 13 12 12 JM Tenis z TK Terme Ptuj Obetaven začetek zimske sezone za članico TK Terme Ptuj S turnirjema v Mariboru (člani) in v Litiji (članice) se je začel zimski del nove sezone. Pri fantih je na trdi podlagi nastopalo 32 igralcev, pri dekletih – igrala so na tepihu – pa 17 igralk. Edina predstavnica TK Terme Ptuj je bila Alja Širovnik, letnica 2006. Alja je v svojem prvem dvoboju ugnala 2. nosilko, leto mlajšo Ajdo Dovnik. Tudi v drugem dvoboju je igrala z leto mlajšo tekmico, to je izločila po napetem in izenačenem dvoboju, odločilen je bil tie-break drugega niza, ki ga je Širovnikova obrnila v svojo korist z rezultatom 7:5. V polfinalu ni uspela nuditi pravega odpora Ljubljančanki Kaji Kajzer. Rezultati: 2. krog: Širovnik – Dovnik (ŽTK MB, 2.) 6:3, 6:0; četrtfinale: Širovnik – Šifrer (Medvode, 5.) 4:6, 7:6(5), 6:4; polfinale: Širovnik – Kajzer (TK CC) 0:6, 1:6; finale: Kajzer – Lanišek (Ljubljana, 7.) 3:6, 3:6. JM Alja Širovnik (TK Terme Ptuj) se je na turnirju v Litiji prebila do polfinala. Štajerski TEDNIK petek, 25. 11. 2022 stran 15 Šport, zanimivosti petek z 2. decembra 2022 Nogomet z SP Katar 2022 V soboto začetek izločilnih bojev Francozi prvič izgubili, Mehika najbolj tragična reprezentanca turnirja Prava »goliado« so gledalci videli na balkansko-afriškem obračunu v skupini G. Srbija in Kamerun sta druga drugi „podarili“ po tri zadetke za povsem pravičen remi. Brazilija, ki velja za prvega favorita tega prvenstva, se je namučila v tekmi s Švico. Zmago ji je sedem minut pred koncem srečanja zagotovil Casemmiro. S to zmago so se Brazilci že pred zadnjim krogom predtekmovanja uvrstili med 16 najboljših reprezentanc. V skupini H je v tekmi preobratov Gana na veliko veselje svojih navijačev premagala Južno Korejo. V drugi tekmi te skupine je Portugalska zasluženo ugnala Urugvaj in se že predčasno uvrstila v osmino finala. Prvo ime te tekme je bil Bruno Fernandes, član Manchester Uniteda, ki je ob izjemni igri dosegel še oba zadetka za varovance selektorja Santosa. Zadnji krog v skupini A je prvo mesto prinesel Nizozemski, ki pa je bleda slika nekdanjih viceprvakov sveta. Ekvadorcem, ki so se prav tako nadejali napredovanju, ni uspelo, napredoval je Senegal. #Edini strelec na tej tekmi je bil Kalidu Koulibaly, član Chelsea, ki je dosegel svoj prvi zadetek za reprezentanco ... Angleži v skupini B niso pokazali usmiljenja do svojih otoških sosedov. Waližanom so v drugem polčasu »podarili« tri zadetke in jih poslali domov. V drugi tekmi je reprezentanca ZDA z zlatim golom Pulisica, ki ima hrvaške korenine, uvrstila v COLOR CMYK 15 sEdds sD^d/, ,KKEs/ ʹZd/^>s /E Eh/DWad BRALCI IN POSLU ŠALCI Radia-Ted nika Ptuj ƉƌĞǎŝǀŝƚĞǀŝŬĞŶĚ ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ Francoz Kylian Mbappé s tremi zadetki vodi na lestvici najboljših strelcev, z istim dosežkom se dosedaj ponašajo Cody Gakpo (Nizozemska), Marcus Rashford (Anglija) in Enner Valencia (Ekvador). osmino finala in ugasnila sanje Iračanov o napredovanju. Tekma je bila izredno športno, z malo prekrškov, saj je bilo število le-teh pod povprečjem turnirja. Nizozemska bo tako v osmini finala zaigrala proti ZDA, Angleže pa čaka obračun z zahodnoafriško reprezentanco Senegala. Aktualni svetovni prvaki Francozi so dobili v skupini D prvo »črno piko«, ki pa zanje ni bila usodna in so kljub porazu proti Tuniziji zasedli prvo mesto v skupini. Žal pa tudi ta zmaga simpatičnim Tunizijcem ni bila dovolj za napredovanje, saj je Avstralija premagala neprepoznavno Dansko, ki si drugega kot odhoda domov niti ni zaslužila. Argentinci, ki jih je v prvem polčasu zaustavil izjemni vratar poljske reprezentance Wojciech Szczesny, vratar trenutno razpadajočega Juventusa, ubranil je tudi enajstme- Vrstni red po 2. krogu: skupina E, vrstni red: Španija 4, Japonska, Kostarika 3, Nemčija 1 točka; skupina F, vrstni red: Hrvaška 4, Maroko 4, Belgija 3, Kanada 0 točk; skupina G:, vrstni red: Brazilija 6, Švica 3, Kamerun 1, Srbija 1 točka; skupina H, vrstni red: Portugalska 6, Gana 3, J. Koreja 1, Urugvaj 1 točka. Rezultati 3. kroga: skupina A: Ekvador – Senegal 1:2 (0:1), Katar – Nizozemska 0:2 (0:1). Vrstni red: Nizozemska 7, Senegal 6, Ekvador 4, Katar 0 točk; skupina B: Anglija – Wales 3:0 (0:0), Iran – ZDA 0:1 (0:1). Vrstni red: Anglija 7, ZDA 5, Iran 3, Wales 1 točka; skupina C: Mehika – Saudska Arabija 2:1 (0:0), Argentina – Poljska 2:0 (0:0). Vrstni red: Argentina 6, Poljska 4, Mehika 4, Saudska Arabija 3; trovko Messija, so v drugem polčasu realizirali svojo premoč in osvojili prvo mesto v skupni C. V drugi tekme te skupine so bili Mehičani boljši tekmec in so premagali Saudsko Arabijo, a s premalo razliko za preboj v osmino finala ... Argentina bo v osmini finala igrala proti Avstraliji, Francijo pa čaka dvoboj s Poljaki. skupina D: Francija – Tunizija 0:1 (0:0), Avstralija – Danska 1:0 (0:0). Vrstni red: Francija 6, Avstralija 6, Tunizija 4, Danska 1; - petek, 2. 12.: ob 16.00: Gana – Urugvaj (skupina H) ob 16.00: Južna Koreja – Portugalska (skupina H) ob 20.00: Srbija – Švica (skupina G) ob 20.00: Kamerun – Brazilija (skupina G) - sobota, 3. 12., osmina finala: ob 16.00: Nizozemska – ZDA ob 20.00: Argentina – Avstralija - nedelja, 4. 12., osmina finala: ob 16.00: Francija – Poljska ob 20.00: Anglija – Senegal - ponedeljek, 5. 12., osmina finala: ob 16.00: 1E – 2F ob 20.00: 1G - 2H Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) Nogomet z 1. SNL 7. KROG: Uniforest Prebold – GSV Ptuj (v soboto ob 18.00). Futsal z 1. SFL RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobovec – Meteorplast Šic bar, Oplast Kobarid – Mlinše; OB 20.30: Siliko Vrhnika – Sevnica, Dobrepolje – Bronx Škofije. Rokomet z Liga NLB RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 18.00: Urbanscape Loka – Jeruzalem Ormož; V SOBOTO OB 17.00: Maribor Branik – Celje Pivovarna Laško; OB 18.30: LL Grosist Slovan – Krško; OB 19.00: SVIŠ Ivančna Gorica – Krka, Dobova – Koper. Tekma Riko Ribnica – Slovenj Gradec bo odigrana 7. 12. Trimo Trebnje – Gorenje Velenje. 1. B DRL (m) 11. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Alples Železniki (prestavljeno), Velika Nedelja – Mokerc Kig (v soboto ob 18.00). 2. DRL (m) 10. KROG: Drava Ptuj – Kronos (v soboto ob 19.00). 1. A DRL (ž) – modra skupina 6. KROG: Z’dežele – Žiher hiše Ptuj-Ormož (v nedeljo ob 18.00). V čarobni Bratislavi nas bo z bratislavskega gradu navdušil lep pogled na mesto ob Donavi, sprehod po starem delu mesta pa nas bo vodil mimo Mihaelovega stolpa do slikovitega Glavnega trga, ki ga krasi Mestna hiša in Primatska palača iz 18. stoletja. Ogledali si bomo tudi palačo Palffy, kjer je slavni skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart kot otrok blestel na enem izmed svojih prvih koncertov, ter palačo rodbine Keglevič, pri katerih je bil pogosto v gosteh Beethoven. Igrivo vzdušje nas bo prevzelo na tradicionalnem božičnem sejmu. V Budimpešti, okrašeni s čarobnimi lučkami, bomo imeli dovolj časa za individualen sprehod po eni izmed lepših prestolnic v času adventa. Doživeli bomo praznično vzdušje na Vaci ulici in poskusili »kurtoskalacs« – dimnik pecivo, tipično madžarsko sladico. Božično okrašena Budimpešta je veličastna vse leto, zaznamujejo pa jo številni mostovi čez reko Donavo, zato si bomo s krožno vožnjo ogledali znamenitosti, kot so: Nep stadion, Trg junakov, Štefanova cerkev, citadela, ribiška utrdba, Matijeva cerkev ... Ob vrnitvi se bomo v smeri severne strani Blatnega jezera v eni izmed »čard« okrepčali s tipično jedjo »gulyas« (golaž). Razpored tekem od petka do ponedeljka: Športni napovednik RAZPORED 19. KROGA, V TOREK OB 14.00: Gorica – Bravo; OB 18.00: maribor – Kalcer Radomlje; V SREDO OB 15.00: Koper – CB24 Tabor Sežana; OB 17.30: Domžale – Celje; V ČETRTEK OB 17.30: Olimpija – Mura. ϭϬ͘ŝŶϭϭ͘ĚĞĐĞŵďƌĂďŽŵŽƐŬƵƉĂũĚŽǎŝǀĞůŝůƵēŬĞ ǀWZs>:/E/Zd/^>s/ ŝŶWZE/EKK