LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVIČO VOLUME VI. LETO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919-. AT POST Of'FI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 1679 ----- Naslikal J. J. JERICH SOBOTA, 14. AVGUSTA 1920. STEV. (NO.) 45- Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. IlL — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General. VSA EVROPA BO RUDEČA' Iz Pariza se poroča, da je Trotzky prišel v Bialystok, tam otvoril glavni stan in rekel: ' 'V enem letu bo vsa Evropa bolj-ševiška." Rudeči so zahtevali hrano od Poljakov v Bialystoku in postrelili vse imenitnčjše meščane* ker niso ničesar dobili. Hrana je izredno poskočila v cenah v onih krajih, katere so zavzeli boljševiki, ki plačujejo z ru-skm papirnatim denarjem. Veliko Poljakov šo prijeli, ker jih dolže vohunstva in pravijo, da so sovražniki boljševizma. Poslali so jih v Moskvo odkoder jih bodo poslali v Sibirijo. Poročilo pravi, da je ruska konjiča v najboljšem redu, toda pehota je brez orožja in redu. Boljševiki skušajo Poljake popisovati v zasedenem ozemlju. j , iRjnjtfvfo pmVr^/cT ftttfr, rs^ rjdeča armada velik uspeh na Krimu. rPrekoračili so Dnjeper in korakajo Wilson se ne pogaja s sovietom. Poljaki se mirno umikajo. sob progi Aleksandrovsk - Sebastopol in Rusijo, kakor tudi do vničenja 4 Kakor hitro bo podpisano premirje s boljševizma, ker ne bodo oni Rusi, Da bi se uredila rusko-poljska zadeva, je predsednik Wilson zahteva! sledeče: Vsi ruski vojaki se morajo odstraniti iz Poljske, ravno lako zavezniški iz Rusije. Druge države morajo dati poroštvo, da ne bo Ru: sija razkosana Predsednik neusmiljeno obsoja bolŠevike in jJravi, da bo imel z njimi opraviti tako malo, kar se da. Rad bi videl, da bi bilo premirje med Rusijo in Poljsko, a v pogajanje se ne mara spuščati; če bi to storil, bi morda moral pripozn->.ti boljševike in razdeliti Rusijo. Neizprosno nasprotuje, da bi se pripoznala soviet-s\a vlada. Predsednik predlaga, da vse države dajo garancijo, da ne Rusija razdeljena, da ostanejo njene etno- Po poročilu ruskih "i carjevih gene-ria ne to pustil, da b- Rusijo napa- ra]ov> ki so pribežaH v Berlin, je se zbirka ro-PVavi/oT da se ne bodo vstavili, ko pridejo v "Varšavo in jih vlada ne more zadr- Iz Varšave poročajo: Preiskava poljskih razmer dokazuje, da ni vse resnica, kar se piše o slabem položaju Poliske. Gotovo je, da je položaj resen. Da bi bila poljska armada premagana, da bo padla Varšava, kakor tudi Lvov v najkrajšem času, to je laž, katero trosijo v svet poljski sovražniki. Taka poročila dajejo tudi opazovalci, ki se ne razumejo na vojsko. Tudi tujci, ki se_selijo, oziroma beže, hočejo opravičiti svoje početje. Ravno tako se opravičujejo tudi begunci, češ, da je bila njihova armada razbita. "FOOLISH LUNATICS." (Konec.) Rusi v boju za plen. grrafske meje nedotaknjene in pravi, |armada samo Na ta način, misli predsednik Wilson, bo prišlo do miru med Poljsko r Poljsko, se bo cela tolpa obrnila proti Krimu. Soviet naznanja, da je v njihovih rokah štirideset milj proge Gdansko-. Varšava in da je Bela vjet. Šest tisoč boljševikov je prekoračilo reko Dnjeper pri Aleski in so zavzeli Coursonskey, Montainia in Kharka. Pomožne čete gredo prčhi Aleksandrovskem. Iz Carigrada se poroča: Sedež perzijske sovietske vlade je Ardebil, nekaj milj od Kaspiškega morja. Rudeči so odšli iz Enzeli in drugih krajev v Perziji, ker ni bilo hrane. Azerbeisk* • boljševiki so napadli Armenijo pri Nakičevanu. Enajsta ruska sovietska armada se imenuje Azerbeiska. Dvanajsto in trinajsto pričakujejo v kratkem. ki niso boljševiki, pričakovali pomoči od zunaj. Po njegovem načrtu bi Poljaki morali zapustiti Rusijo, Japonci pa Sibirijo. --o- . Železnice izgubile tožbo^ Železniške družbe so hotele povišati voznino za potnike in tovor, v odgovor so pa dobile sledeče: Ne smejo povišati voznino za ose- be na 3.6 centa na miljo. Državna postava izza leta 1907, ki določa voz- J° nikjer, ker je češka slabo oboro- \ je vsak shod mož, na katererr^ bi zagovarjali, da naj se vlada vrže s silo, kriminalno dejanje. Obsojeno nezakonito govorjenje je dobili svoje zadoščenje. Ti možje so mislili, da gredo vsi nosi-fcelji unijskih kart za njih rdečo zastavo. Unij ski možje na porotni klopi so pa vedeli o tem bolje. Poraba štrajka v revolucionarne namene je od danes naprej kriminalno. Največji sovražniki delavstva so pač "rdečkarji". Prav je imel pravdnik. Ko smo čitali to sodnijsko poročilo, potem se pa nismo več čudili* zakaj je ata Kristan tako na tihem in tako brez parade in brez glorije popihal neznano kam. Seveda, če enkrat tako daleč pride na dan z vsem sleparstvom rdečkarije, s katero so slepili tudi nas slovensko delavstvo, \rmada mora iti naprej, ker ni nobene vojaške zaloge. Vojaki se žive ob tatvin« in spe, kjer morejo; zato ne morejo ostati čez en teden v enem kraju. Našli bodo hrane na Poljskem, ki jih pa ne more rediti nad en mesec. Potem se morda napotijo na jug. Nekateri pravijo, da bodo šli na Ogrsko, postavili na prestol Bela Kuna in se polastili bogate žetve. Velikega odpora najbrž ne najde- -o- Albanija grozi Jugoslaviji. Iz Rima prihaja sledeče poročilo: Brzojavka iz Rurazzo pravi, da je albanska vlada poslala Srbiji ultimatum in zahteva, da Srbi opuste Tra-bosc in plačajo odškodnino v znesku 600.000 frankov. -o- Tri držve zoper novo vojsko. Jugoslavija, Čehoslovakija in Avstrija so sklenile,, da ne gredo v vojsko kljub prodirajočim Rusom, tako poročajo iz Prage Te tri drlave so mele posvetovanje v Pragi; predsedoval je avstrijski kancelar Renner in rekel, da "ne gremo v vojsko za nobeno ceno". nino na 2 centa, je še v veljavi tudi po prvem septembru. Ne smejo povišati voznine za tovore 40 odstotkov. Za sedaj se jim dovoli 33-odstotno povišanje pod pogojem, da se prevažanje zboljša. Novo zaslišanje o tej zadevi se bo vršilo 10. oktobra. Železnice ne smejo več računati v Pullman in parlor vozovih. Ovržena je aplikacija a povišanje listka z več vožnjami. Tudi ne smejo računat 20 odstotkov več za prevažanje mleka in smetane. S to določbo pa še ni stvar rešena. Železniške družbe niso zadovoljne s to odločbo in bodo skušale dobiti dovoljenje za svoje zahteve; gotovo je, da ne bdo toliko časa mirovale. --o- Turki podpisali mirovno pogodbo. Francija in Anglija needini. Francija se je sprla z Angljo zaradi rusko-poljske zadeve in poklicala svoje poslance iz Londona. Anglija se čudi in pravi, da sta se Amerika in Francija zedinili zoper Anglijo in Italijo. ——o- "ŠIRITE LIST "EDINOST/ Iz Pariza prihaja poročilo: Velika vojna je tehnično končana, ko so turški delegati podpisali mirovno po godbo v trgovini za porcelan v Sev-^ res blizu Pariza v sredo popoldan. Jugoslovanski delegati niso podpisali, ker stoji v listini, da mora Jugoslavija plačati del turškega dolga; Jugoslavija ne mara plačati t6liko, ker je premalo prejela. Tudi Združene države niso podpisale, ker Wilson ne mara Sultana v Carigradu, ker je Grčija dobila Tra-cijo in Smirno in mandat v Mali Aziji. žena in ker čete ne marajo Poljakov. Ogri nimajo orožja. Rumunci pa so demoralizovani. Nemčija edina ima še moč. p^ Nemčije ne bodo rabili, ker jo rabijo. Edini prijatelj Poljakov so Ogri, četudi ni nikake zveze med obema državama. Vsaka kompanija rdeče armade je razdeljena v oddelke po sedem mož; eden izmed njih je komunistični ao^nt Če eden izmed sedmih uide, ustrele drugih šest. Za prvo črto je posebna skupina, ki vstrele vsakogar, ki bi se obotavljal. -O-- Nemčija se smeje Poljakom. * zevati, ker je plenitcv njihov glavni ketnu posamezniku, ker postava pre namen. poveduje poslati koga v Joliet pod gotovo starostjo. Ob 8. zvečer so prišli iz posvetovalnice. Zagovornik' so naznanili pritožbo in zahtevo nove obravnave. Obsojeni so bili William Bross Lloyd, Winetka. milijonar, vratar komunistične stranke, organizator, podpornik in vodilni duh celega gibanja. Ludwig Lore, urednik newyor-škega "Class Strugle", on je pomagal sestaviti ustavo komunistične stranke. Arthur Proctor, trgovec s knjigami na 204 N. Clark St. v Chicago, on je dajal svojo trgovino, „ kjer so se shajali radikalci. Ti trije so dobili vsak po $2000 denarne globe in ječo v Jolietu.. V ječo in na $1.000 denarne globe sta bila obsojena: Maks Bed-dacht iz San Francisco, Cal.> in Jack Carney iz Dulutha, Minn., urednik lista "Truth". Nedoločeni čas ječe so dobili: L. G. Katterfield, Dighton, Kans, narodni organizator Edgar Owens, Mo-. Eno leto ječe so dobili: Samuel F. Moline, 111., Niels Kjar, Chicago, 111. Hnakin, Moris A. Stoljar, James A. Meinsinger, Charles Krumbin in Samuel Ash. Eno leto okrajne ječe so dobili: Perry Shipman, Dr. Oscar J. Brown, Edwin Firth, Dr. Karl F. Sandberg, Niels J. Chrinstensen. Državni pravdnik je sprejel izjavo porotnikov z velikim zadovoljstvom V svoji izjavi pravi drž. pravdnik: "To naj bode opomin vsem, ki ščuvajo k nezadovoljnosti in k nemiru v tej veliki krizi sveta, kaj jih čaka. To kaže, da bo Amerika že našla svojo pravo pot iz sedanjih svojih težav ?n da nas zagovorniki sile-ne bodo kar tako pahnili v zmešnjave in državljansko vojno. Ta obsodba obsoja kakor celo gibanje tako vse posameznike, ki so za tem gibanjem in določa konečno, da J% Med tem, ko Rusija s topovi trka na vrata v Varšavi, se Berlin v pest smeje, ko vidi, kako gredo angleški in francoski načrti v prah, liga narodov, njihova zavržena hči, pa je samo na papirju. Nemčija ne more ničesar, več zgubiti. Če boljševiki zmagajo, se bo Nemčija utrdila. Sedaj je Nemčija nevtralna. Radikalni element hoče biti nevtralen zaradi prijaznosti s sovietom. Nemčija pa se bo okrepila na mednarodnem stališču. Če Rusi zmagajo, bo hitro boja konec. Če se pa zavezniki vmešavajo, misli Nemčija, bodo hodili skozi ^Nemčijo, ji delali škodo in morda postane še Nemčija vojno pozorišče. "ŠIRITE LIST "EDINOST." Ti možje so bili sojeni po postavi našega državnega zakonodaj stva. Vzrok temu zakonu je to> ker so za-konodajci mislili, da je bolje ena unča zabranilnih zdravil kot deset Hay-marktskih revolt. Če mislite, da so to res samo navadni "Buks", nedolžni "keberčki",, tedaj -Vam povem, da se motite, da so to vrsta onih mož, ki povzročajo, da teče človeška kri po ulicah. Osem ur je vzelo porotnikom, da so se zjedinili in izrekli enoglasno svojo obsodbo, kajti ako bi le en porotnik ne bil prepričan, da so krivi, bi se morala vršiti ali nova obravnava ali bi bili spoznani nedolžnim. Ob 1. popoldne so se zaprli v svojo posvetovalnico. Ob 5. uri so prosili potem seveda, ne kaže voditelju dru- sodnika. naj jim da-starost vseh ob-|zega. kakor da izgin'T" _____ tožencev, lo je takoj poKažaio, da sO| Slovenko delavstvo, ki si se aaio jih našli krive, da treba starost sa-, premotiti rdečim našim enakim sle-4 mo za to, da so določili kazen vsa-jparjem, ki bi najbrže tudi sedeli na zatožni klopi s temi možmi, ko bi jih vlada spoznala vrednim te velike časti, — poglej, kaj nismo mi to pravili celi čas, da jim nikar ne verjemimo? Da iz vsega tega ne bo nič? Da je vse samo premeten židovski način kako bodo iz vaših žepov nakradli dolarjev in se za vaše žulje dobro imeli. Toliko si dalo, ubogo slovensko delavstvo svojim voditeljem! Zakaj? Ker si upalo, da ti bodo res pomagali do napredka, do boljšega stanja» da te bodo res varovali pred kapita-listiškimi izkoriščevalci in imozga-či- Pa kaj si .dobilo za to; So ti le za trohico pomagali ? Vidiš kolika je dragija? Kalco drago moraš vse plačati? Kdo je temu vzrok? Res, v prvi vrsti kapitalisti Toda s čigavo pomočjo so pa kapitalisti smeli in mogli cene tako povzdigniti? Ali ne s pomočjo nepremišljenih štrajkov* katerih večina, le verjemi mi. je bilo plačanih od samih kapitalistov? Ali ne moraš danes pritrditi državnemu pravdniku Comerfordu, da so se v resnici r.dečkarji skazali za največje sovražnike delavstva? Le premisli nekoliko! Le premisli nekoliko naše slovenske razmere v Ameriki? Da. prav je imel Mr. Comerford, ko pravi: Ta obsodba je obenem obsodba celega tega gibanja in obsodba vseh, ki so za tem gibanjem! Vsi so one vrste možje, ki prelivajo po ulicah nedolžno človeško kri in to radi svojih umazanih sebičnih name-no. Lloyd, ali ni miljonard Kapitalist? Če bi bil delavski prijatelj, zakaj ni svojih milijonov razdelil med / delavstvo? Zakaj se je urinil med naše ta rdeče kot njih voditelj ? Ali ni imel namen uprizarjati štrajke m pošiljati tvojo kožo pred bajonete, prodajati tvojo kri in pehati tebe in tvoje otroke v bedo n gorje? Kdo je voditelj socijalizma? Kdo je voditelj tega našega rdečega delavskega gibanja? Kdo so oni, ki so te slepili, da so tvoji delavski prija- (Dalje 1 4 strani.) t T ' " EDINOST" 14. AVGUSTA, 1920. EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. NASLOV: Edinost- Publishing Company. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98..... Chicago, 111. ADVERTISING RATES- ON APPLICATION. 66. DELG6AT0H! noti. Kar Zvezič pove, to gavni tajnik [misli. Vprašajte o tem društvenike Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Edinost Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Morda še nobeno konvencijo niso v Chicagi. katoliški ameriški Slovenci tako s ! _o- I »V zanimanjem čakalr. na to letošnjo. |y 01 AVEMOFT U U K Q17I HTM Sedanji voditelji nesrečne naše ka- lil IjLU lfiWIJlVlli flAoMiDiri. toliške jednote so jo tako za vozili, da j so razburili celo našo slovensko jav-1 nost. To pa čutijo ti možje sami. Zato pa se ni še nobeden glavni odbor, o-ziroma njegovi viditelji, tako pri- Bog ve, ali so mogoče katoliški duhovni tisti častniki, da jim to cepijo, da je boljše pobijanje drug drugega. Ali je mogoče kriv Rev. Kazimir, da ti ljudje nočejo več pošte"n<3 živeti? Dragi naprednjaki, z odprtimi očmi pogljete sedaj tisto zaželjeno svobodo, če je res tak napredek, da. se eden drugega pobija. Vaši voditelji vam tudi cepijo v vašo kri, da razburjenostjo in s takimi sredstvi, kakor sedanji. Obtežena vest se pač boji dneva odgovora. Zato je res občudovanja vredno, kakih sredstev se ta glavni odbor po islužuje, da b» gg. delegate zaslepil, da ne bi vedeli resnice! Kako se s su rovo silo odstranjujejo vse, da bi ne prišli na konvecijo taki ljudje, ki bi se le količkanj upali odpreti usta in povedati resnico. Zato so padli po možeh katerih se boje! Zato sta morala katoliška lista napasti list "Ave Maria" tako nesramno! Zato se je moral kat. duh ovnik izpostaviti in povzročiti javno pohujšanje. "Ave Maria" je pač stra šno pohujšljiv list, proti kateremu se je moralo nastopiti na prižnici in v kat. listih. Kaj se mente! To vendar niso mačje solze! Delegatom tre ba peska v oči! Da, c§lo tako daleč so se spozabili ti možje, da so hoteli izrabiti visoko in vzvišeno osebo škofa Trobca, da so ga povabili na konvencjo, da bi se bil« ti strahopetci skrili za njegove častitljivo osebo in delegate premotili- To je podlo! To je obsojevanje vredno! Sicer pa. ka> je mari takim ljudem ki so na eni strani člani društva Naj s vete j šega Imena in K. of C. na drugi strani se pa pajdašijo z najbolj za grizenimi sovražniki svete vere in po salonih pijani delujejo proti postav* delo, za !nim župnikom in ščuvajo celo katoliška društva proti njihovim župni- Cleveland, Ohio. — Katoliško časopisje, ali bolje rečeno, uredniki ka- • takrat"bode dobr^, če bodo duhovne toliških listov, so tudi začeli butati v pobiH in stran spraviii. V Mehiki še list Ave Mraa; to pa m me druzega. >sedaj ovirajo tisto zlato svobodo, ka-;kakor samo nasprotovanje. Zato je'tcfo yam vaši voditeIji obetajo. Če imate res odprte oči, sedaj poglejte tudi prav, da bo tedaj dobro, kadar (bomo vsi nekai in vsi ene misli. Ali pravljal na kako konvencijo s toliko ! . . .... . . , r , . ... , . . j _ . 'teh par pisacev čakalo prilike, kako Pozor, stariši! H V katoliškem slovenskem listu GLASILO KSKJ. je pred kratkem priobčil urednik dolg dopis, ki je oglas in poziv za neki kolegij v Dubuque. V tem članku se pozivajo slovenski straiši, da naj dajo svoje sinove v ta kolegij in slovenski katoliški mladenič! se vabijo, naj gredo v ta zavod. Sramota za katoliški list, za katoliško uradno glasilo katoliške organizacije, da se je ponižalo za reklamno sredstvo prezbiterijanske sekte. Kajti, vedite, katoliški stariši, s tem je katoliški urednik odprl predale katolškega lista ustanovi, ki je pod vodstvom sekte, ki zbira milijone po Ameriki za "misijone" med katoliškimi naseljenci v Ameriki, to je za odpad od katoliške cerkve in pristop k nekatoliškim sektam. Torej tako daleč smo že prišli! 1 N am je ta list očital, da pohujšujemo mladino, ker smo priobčili članek, ki je podučljiv za njo, kajti daje jim njihovim razmeram primeren nauk o najkočljivejšem njihovem vprašanju in kjer jo svarimo pred moderno spolno korupcijo, o kateri toliko bero po raznih časopisih, toliko vidijo po "moving pieturjih". "Ave Maria" naj proč vržejo, pač pa naj gredo v prezbiterijanski zavod, kjer se bodo seveda prav po katoliško vzgojili, ko bodo imeli za učitelje fanatične prezbiterijanske ministre, ali vsaj profesorje s to tendenco. Rojaki, ali ne vidite sedaj, zakaj se Vam svetuje, da vrzite proč naš list "Ave Maria"? Ali ne vidite, kaj hočejo nekateri katoliški (?) možje pri vaši Jednoti? Ali se Vam ne bodo oči odprle, da boste spoznali, zakaj smo jim mi na poti? zakaj je naše delovanje "humbug" in **pohujšanje"? Da, agitacija za prezbiterijanski zavod pa je "pristno katoliško katoliško jednoto in za katoliško ljudstvo — za katoliško vero. j kom. Takim možem pač nobeno sre ______ mm-. [ _____ _ i d stv o ni nedo\^>l Lle" da. celo, da je prišel v društvo in katoliško društvo ščuval proti lastnemu župniku? Vprašajte navzoče Tg. župnike, ali bi si to orri^dopusti-li? Ali to ne nasprotuje ustavi Jednote? 3.) V prašajte, koliko članov je bilo ta tri leta suspendanih radi neopravljene spovedi ? Ali So se res naenkrat vsi člani jednote toliko poboljšati, da so opravili tako vestno dolžnosti, da ni ibil nihče brez sv. spo vedi, kakor je bilo preje, ko se je Fa ther Čeme moral žrtvovati za ščiš-čenje jednote? 4-) Posebno pozornost obrnite stanju jednote! Koliko'je članov ta Jenny Lind, Ark. „ — Pošiljam Vam $3.50 za sedem Koledarjev. Sedaj dobivam redno Ave Maria in Edinost. Zelo sem jih vesel in težko pričakujem, kdaj jih 'bom dobil. Lepo, koristno in tudi podučno berilo najdem v njih. Tudi rudečim dobro peruti strižete, da ne morejo previsoko sfrčati. Le tako naprej! Tudi pri nas že bolj nizko letajo. Marsikomu se že odpirajo pči, ko vidijo, kake voditelje imajo, kako so'jih goljufali za miljonski fond. Koliko dobrega bodo storili z njim, revnim po-in koliko svobode kupili s tistim denarjem ? Le nekateri bodo imeli svobodo, tisti, ki so dali, ker so prosti denarja; nekaj drugih pa, general Kristan in njegovi adjutanti, bodo živeli ob njem . Vas pozdravlja Vam udani, John Eržer). -o-- Forth Howard, Md. — Ker je že dolgo, odkar se nisem oglasil, se zopet oglasim. Sicer se zelo rad spomnim naših listov Ave Maria in Edinosti. Zelo sem zaposlen pri vojakih. Tudi Slovenca še nisem nobenega videl: zato bi še kmalu pozabil slo-' vensko. Novic imam kaj malo na razpolago. Godi se mi 100 odstotkov boljše, kakor na Francoskem. Vsaj ob nedeljah slišim in razumem pridigo; in sicer slovensko; toda meni je vseeno, samo, da sem v katoliški cerkvi. Tukaj je res toliko cerkev, da mora Jc imeti odprte oči, če hoče v pravo priti. Tukaj v S^arow Point. Md., imamo na Zeenti Street kaj prijetno cerkev, in gospod zelo razumljivo govori. Tudi sem dobimo dobrega delavca v Gospodu iz Baltimore, Md., pride ob nedeljah za tiho mašo ob pol osmih. Tudi imamo priložnost, da gTe-mo k spovedi, kjer nas pouči v do- niso sedaj v Meksiki vsi enaki in ene misli za revolucijo in pobijanje? Tam je sedaj gotovo dobro* samo ne vem, zakaj se zopet sedanja vlada boji, da ne bode dolgo na krmilu, mogoče je katoliška, mogoče pa tudi, da duhovni vladajo in s tem zopet niso zadovoljni Meksikanci Ste videli, dragi naprednjaki, da brez poštenih voditeljev ni nič, pa naj bode duhovniki ali kdor hoče; brez pravice ni nič. Sedaj vidimo, da niso krvi duhovni toliko, kakor se jih povsod dolži, in če niso krivi, zakaj jim toliko krivice podtikat *n toliko sonraštva imeti do njih?.Dragi čitatelji naprednih listov z odprtimi očmi, če jih res imate, dajte pogledati Vi cenjeni urednik, le s korajžo naprej za pravico in resnico ! Vem, da je zelo težko in naporno delo, a ne gre drugače S pozdravom, John Koprivnik. --—o- Tioga, Wis. — Prosim za ta dopis prostora v lstu Ave Maria. V Jolie-tu so se začudili ljudje, ko so čuli s prižnice nekako opombo radi šanj mladine v listu Ave Maria. Radi to verjamemo, ker predobro vemo, da se mora vsak začuditi, ko bi čul iz ust katoliškega duhovnika napad na katoliški list "Ave Maria", o katerem ve cela Amerika že celih 12 let, da je pravi biser katoliškega lista. Kalvor v Jolietu, tako smo se tiidi mi refurt'!^^ am ahnlftflflnitn,lcfttniijli lista "Amerikanski Slovenec" i " Glasilo KSKJ." to opombo. Jak obžaljemuo, da je mogel katoliški duhovnik izreči kaj takega in pa da sta ta dva lista to brž ponatisnila, j Povem Vam pa, gospod urednik, nikar ne bodite radi tega užaljeni, ker povem Vam, da se nam je s tem list "Ave Maria" še bolj priljubil. Da, še pomagalo mu bode, ker bodo od sedaj segali po njem tudi nasprotniki, ki bodo v njem iskali "pohujševanja mladine". Vsem naročnikom, čitateljem , iskalcem pohujševanja mladine v listu Ave Maria rojaški pozdrav, Ludvik Perušek, slovenski farmar. P. S. Priloženi znesek prilagam za koledar, ostanek pa v dar listu, ki "pohujšuje mladino", da jo bode še bolj pohujševal na tako krepek in krasen način, kakor je to delal do sedaj. Pittsburgh, Pa. — Naznanja se v-sem članom društva Najsvetejšega Imena, da bomo imeli skupno sv. spoved v soboto popoldne in zvečer in v nedeljo zjutraj ob 8.30 skupno sv. obhajilo. Vsi člani so naprošeni, da kar naj- brem. Mislim, da je gospod poljski, ^tTdf* - SP°Ved V 1™ ____________p J soboto, da ne bi nadlegovali v nedel- ker so me poljsko ogovorili. jo zjutraj. Za spovedovat v soboto S tem sklenem svoje pisanje ter bode prišel č. g. Moder ker pozdravljam Vas, vse prijatelje in naročnike. Z Bogom! Pvt. Jos. Mihelich, 1st Co., Balto C. A. C., Forth Howard, Md. leta odstopilo in v kateri starosti so ! dela Martin, Pa. — Prišla mi je ena številka Prosvete v roke. Če sem prav njen sovražnik, ali za enkrat jo pa moram pohvaliti, da je pravo za- ŠI RITE LIST «\EDINOST' ti člani bili, ko so odstopili? 5.) Ali je smel urednik glasila pro t« jednotinim pravilom napasti osebno urednika katoliškega lista "Ave Maria" in se tako ponižati v sredstvo mržnje do odločno kat. lista? 6.) Kam vodijo jednoto dosedanji voditelji, vam pa zlasti kaže. dopis nekega Zvežiča iz Chicage, ki je zaupni mož glavnega tajnika pri j/?d- in resnico povedala, ko piše čla- nek o mehikanski revoluciji. Pravi, da ima sedanja vlada dvesto tisoč revolucionarnih vojakov in da hoče vlada poslati polovico tega vojaštva domov, da bi zopet delali in mirno živeli Ti vojaki se pa nočejo domov povrniti. Prosveta pravi, da se je tako vcepila v kri revolucija, da se no , - — našega domačega gospoda župn ka Mertela nebode doma ta čas. Popoldne bode skupni shod, kakor po navadi v šolski dvorani. Z pozdravom za društvo Najsvetejšega Imena. Jos. L. Bahorich, predsednik. ---*—o-- Mr. J. Widervol iz Clevelanda, delegat K. S. K. J. in naš zastopnik, nas je obiskal. Zveselili smo se njegovega obiska in ga prisrčno pozdravljamo. ■-— Cenjenim dopisnikom! Zaradi pomanjkanje prostora je moralo polovico dopisov izostati v HHHBP^ tej številki. Vse priobčimo prihod- cejo povrniti domov in to jim cepi- njič. Prosimo potrpljenja* jo v njihovo kri njihovi voditelji. I Uredništvo HRUŠKA ~ MEDENKA ZA ITALIJO. "EDINOST" 14. AVGUSTA. 1920. Vsi se še spominjamo, kako je nemški general Hoffman rožljal s sabljo in bil s pestjo po mizi. ko je bolj še viška revolucija prignala Rusijo, dje sklenila mir z osrednjimi državami v Brest — Litovskemu. Rusija je bila ponižana res, pa v isti dvorani za centralne države roka ob isti priliki nevidna zapisala na steno: mane, tekel, farez. Tu sta s podpisom pogodbe miru Nemčija in Avstrija podpisali lastno smrtno obsodbo. Avstrijski minister Ceernin je dal potvoriti besedilo pogajanj, ker se je bal avstrijskih slovanskih narodov in čutil v naprej njih osve-to. Čez pol leta na to se je začela na francoskih poljanah nad j an, najbrž na najslavnejšo svojo zmago pri Kobaridu in svojo spretnost v tekmu s zajci in begu proti Piavi. Sramota jih več ne peče, saj imajo "pakt"; bele zastavice na pohodu dva dni potem, ko je zadnji vojak bivše Avstrije zapustil italijansko zemljo, — na pohodu proti de-markacijski črti so jih obvarovale, da niso po naši zemlji prelivali po nepotrebnem svoje zajčje krvi; tudi teh zastavic se jim ni treba sramovati,^saj so priča najsijajnejše zmage vsega sveta in vseh vekov in dokaz italijanske pravičnosti in miroljubnosti sedaj po zavednih krajih. Tudi ta se naslanja na patto di Lon-dra. Na svetu ni nič stalnega, namanj pa rešpekt pred krivičnim sodnikom : Sodniki sveta v Parizu so si ga že tudi zaigrali, posebno od kar je romanska politika pritisnila amerikan- 4 - v---------- Nemčijo.----------t—pill.iaiuia amc,mdU. katastrofa in se v jeseni 1918 kon- skega strica iz evropske mešetarije. čala. Razpad Avstrije je bil plači- j Skoda od te spremembe ima gotovo lo za krivico Brest —: Litovskega Italija- Radi trmoglavosti, spletkarenja, bahanja in drugih lepih kulturnih lastnosti italijanske diplomacije in pod Wilsonovim vpljivom je izgubila nasilna Italija v Ameriki ves svoj preostali kredit. Z Wilsonovo črto se je zečela za Italijo in Jugoslavijo nova doba, ki se je v bistvu že od ločila, komu bo delila blagoslov, in komu prinesla — tragedijo. Italija za enkrat v ofbliki stradanja. Amerika je odrekla Italiji novi milijardni kredit. Italijansko časopisje besni, Kanonik Žlogar piše: Iz Dolenjskega, 16. julija 1920. — Ker je bila zgodnja in lepa pomlad, je vsa narava bujno ozelenela, žita lepo obrasla, vinogradi bogato nastavili, sadno drevje se kar šibi. Vse se je veselilo bogate letine. A vroče poletje kmetu rado prekriža njegove račune. Nevihta se pridrvi in v par minutah je ves up splaval po vodi. Časopisi nam poročajo vsak teden o hudourju, tako je silna toča* pridr-vila od Kuma čez Polšnik, Šmartno pri Litiji, Javorje proti Stični in Št. Vidu, koder je povzročila silno škodo. Kmalu potem pa je onstran Gorjancev uničila bogato obetajoče vinograde po občini Radovici, od druge strani pa je pokončala lepa polja okrog Vinice in Preloke ob Kolpi. r. ■i.^.wi.i,- nočejo snovati ker jim delo ne diši. lutrdbe. Poljaki odeovariaio Pac so pod d, žerjavovvo vlado Iz Varšave: N^hujTi boji se bijejo miru, popolni poraz nemške arma de in ponižanje Nemčije po zgledu nesrečne Kartagine v pruski vojski, pa povračilo za varanje sveta z istim mirom. Z boljševizmom so Nemci zastrupili rusko armado: toda strihnin, ki so ga ruskim lisicam nastavili, je otroval gardne čete Nemcev, ki so zasedale rusko zemljo in prodirale preko vsodne Berezine- Od ruskega vshoda se je boljševiški duh liki pegastemu legarjufrazširil na zapad. posledice so se prihodnje leto, t. j. 1918 pokazale najprej na fronti v Macedoniji, potem na Soči in koneč-no tudi na francoskem. Otrovana bolj še viška lisica je skočila za vrat zmedenim kuram, potem ko je petelin vodnik izgubil glavo: to je nemški cesar spoznal, da gre njegova i-gra proti koncu. V zid bolgarske trdnjave so Srbi naredili veliko luknjo. Avstrijske in nemške čete so se začele naglo umikati nazaj iz Srbije: "ušiva" Srbija je dobila zadoščenje, kakor ga skoraj ni še dobil v zgodovini kak na-rodič. Po križevi poti preko albanskih prejadov se je res na Kal-variji dvignila nad ves Balkan in prinesla odrešenje, vstajenje, politi-ško moč bratom do Triglava. Dan 29. oktobra je bil rojstni dan Jugoslavije. Veselje je bilo splošno, ker je nase ljudstvo verovalo svetim Naših rojakov iz Amerike se vedno več vrača. Dokler je bil ameriški dolar tukaj visok v kurzu, so pač mnogi prinesli seboj lepe vsote, ki so v kronah brojile kar na deset, trideset, petdeset tisočev, ali kaj -ker je vse tako drago in tudi ni dobiti, kar s« kdo želi. Marsikateri Ameri-kanec ne najde v domovini tega, kar je tam imel. Naši bogatejši ameriški rojaki ibi Jugoslaviji zelo ustregli, ako bi snovali konsorcije in zidali tovarne za sukno, platno, sladkor itd., da bi se naša mlada država postavila na lastne noge in bi jej ne bilo treba toliko uvažati iz tujine. Sicer se zdaj banke zelo ustanavljajo in zvišujejo svoje akcije za 10, 20, 50 in celo 100 milijonov kron, a ljudstvo kot tako vendar nima po- Wilson pa molči in Tezado volno T, k0t tak° Ve"dar nima P°" smeie. že ve. da JI S?bnek°"St" °d akcijonarji Trgo vci z narojeno obleke poročajo, da bode cene oblekam za jeden Ker jc nase ijuumvu vciuvčiiu svetim krat Precej padle. Bogata žetev vol-obljubam 14 Wilsonovih točk. Pri-|ne> ki se letos obeta, bode cena prešel pa je hladen curek od onih štirih cel znižala. smeje. Že ve, da se še tako trda in o-gatna hruška omehča in osladi s časoma. Tudi Italija bode postala dostopna pametnemu razgovoru o vrednosti slavnega londonskega pakta. Hruška se že mehča: dokaz temu so vskliki po italijanskih mestnih ulicah: Ev viva revoluziOne sociale, V-viva Lenin. Nitti je Italijanom pokazal s prstom v brezdajni prepad, pred katerim stoji Italja s svojo D'Annunziado: Giolliti ga ne bo zasul. Italija, za nas Jugoslovane deluje čas, tebi hruške mehča, ki ne bo- ust^novili podjetje "Ekonom", da bi lovili kaline, a kakor se čuje z njegovim odhodom hjra tudi Ekonom — ker je pač vse naperjeno proti stari S. L. S., katera je de-mokratom-lib^ralcem in socialistom trn v peti. Tem obojim tudi to ni všeč, da je ob regentovem obisku po Sloveniji bila na čelu pokrajinska vlada S. L. S. Ko se je svoj čas sestavljala, pa niso hoteli stopiti vanjo, misleč morda na njih fjasko v poprejšnji njihovi vladi. A zdaj se bližajo volitve v občinah in v konstituanto, zato si mislijo, da bi bilo vendar dobro imeti vpogled pri vladi ... Da bi slovensko ljudstvo le pregledalo in pri volitvah slovo dalo tem nasprotnikom kat. Cerkve in krščanskega napredka. Ko smo zadnje tedne po Dolenjskem imeli shode za koroške Slovence, katerih plebiscit se bliža, so se ondotni govorniki prepričali, da tudi naše ljudstvo — dasi ni zadostno narodno-zavedno — sočustvuje s koroškimi brati. A ta teden je pa kot bomba treščila vest med nas — .da Lahi postopajo prav barbarsko z našimi primorskimi Slovenci ' V Trstu, Puli, po istrskih mestih požigajo Narodne Dome, naše banke. trgovine, šole , . . plenijo, strel T Ijajo na ljudi itd. Ententa -brez Wil- 'p ,Se, ! sona je velik del naših bratov izro- oljskl čila laškemu malohu. Ali sme ta krivica obstati? Kedaj pride rešitve dan. — ob reki Bug. Rudeči se polagoma približujejo Varšavi. Manjša mesta so Poljaki že izgubili, potem pa zopet zavzel. Poljski prvi minister VVitos pravi, da bo vlada ostala v Varšavi. Zastopniki tujih vlad lahko ostanejo na svojo odgovornost. Kardinal Ratti, papežev delegat, pravi, da bo ostal, tudi če boljševiki zavzamejo Varšavo. Časopisi pravijo, da bi se oni Poljaki, ki beže, ne smeli vec vrniti nazaj v mesto. Na tisoče delavcev utrjuje Varšavo na vzhodni strani Vistule. London: Lloyd George je poslal Rusom zahteve, po katerih bi se pričelo premirje med devetim in desetim avgustom. Druge zahteve so: Poljaki ne smejo več oboroževati svoje armade ter pošiljati čet in streliva, ,soviet pa ne sme utrjevati mej. Zavezniki ne smejo pošiljati čet in orožja Poljakom. Sovietsko zastopništvo naj v Gdanskem gleda na to, da se pogoji izpolnijo in se ne smejo spuščati v propagando. Ruski in poljski delegati naj se zberejo in določijo pogoje. Hvthe, Anglija: Boljševiška vlada je zavrgla zavezniške pogoje in desetdnevno premirje, zato sta se sešla angleški in francoski prvi minister, govorita, kako pomagati gledajo bolj na visoke dividende. In bržkone se bo po takih bankah zopet razpasel stari kapitalizem, katerega so socijalisti z besedami tako napadali, dokler niso njih voditelji sami prišli do korita la Kristan, Bugšeg, Korač ... Za naše ljudstvo na Dolenjskem — pa tudi drugod po Jugoslaviji, kjer so večinoma agrarne pokrajine — bi najbolj bile primerne zadruge : kmetijske, gospodarske, vinarske, sadjarske, živinorejske, posojilne! ziv na vse krščanske dežele, da se združijo proti boljševikom. Ogrsko poslanstvo je prišlo v Varšavo in ponudilo Dachinskemu čete in orožje. Vsa poljska policija iz Varšave, 1000 mož, oborožena z novimi an- ------, •». ..v t _ puaujHuc, gleškimi puškami, je šla na bojno do sladke......... obliki jugoslo- hr*nilne itd., da bi si s skupno požrt- |čr*o. Njihovo mesto doma so za- vovalnostjo pomagali k večjemu bla- v gostanju. A žal, da je premalo požrt -o- Rusko-poljska kriza. Ker so boljševiki zavrgli pogoje, so zavezniki malo manj kakor napovedali vojno, zablokirati hočejo Rusijo in gledati, da dobi Poljska vse potrebno. Maršal Foch bo na čelu pomožne akcije. Francija bo poma- --• ------j * 1 uo poma* Iz Varšave se poroča skozi Ber-!^ "a Suhem' An^Hia P* bo odgo-lin, da je rekel vatikanski poslanec1'Tr?.b,ok!.do-poljski vladi, da fbo papež poslal po-', ro,jakl v Chicagi pršijo Ameriko pomoči. Imeli so shod, na kate- vanskih bunk. Cene za obleke znižane. v Parizu. Romanska zavist je nad-ladala pravičnost Amerikanca, in londonski pakt je vstal in plačano propagando natrobil svetu, da do Lju'bljane biva — čistokrvni Itali- Urnrl je v Ljubljani 80 letni Tc maž Eržen, vrši poštni kontrolor. vovalnih sotrudnikov na gospodarskem polju. Pa še tistim, kateri se v resnici trudijo za kmeta, se polena mečejo pod noge. Tako se godi naši požrtvovalni duhovščini, ki je največ storila za zadružništvo, da jo skuša nova .samostojna kmečka stranka' odriniti iz zdaj cvetočih zele stare, ki niso več za boj. V Varšavi so odkrili zaroto, katere namen je b«"l, da požene v zrak glavni stan poljske armade; zaroto so povzročili boljševiki. Zaprli so ve liko ljudi in pobrali veliko množino orožja, katero so našli v ruski stolnici nasproti vladnih armadnih uradov. Iz Londona se poroča: Izza petka rem se je sklenilo, .da bodo imeli prihodnjo nedeljo parade in shode, da uzbude zanimanje pri Amerikancih za Poljsko. V ta namen so se združili zastopniki poljskih bratskih društev, bankirjev, časnikarjev in trgovcev- ŠIRITE LIST "EDINOST' NE OAK A J TE! Prostor na vseh boljših parnikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni pamik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naorei- NEW YORK — DOBROVNIK — TRST. 12. avgusta — ARGENTINA, 28 avgusta — PANONIA, 14. septembra — PRESIDENT WILSON. 21. septembra — BELVEDERE. NEW YORK — GENOA. " . 1. septembra — PESARO. _ NEW YORK — HAVRE ALI CHERBOURG. 12. avgusta — IMPERATOR 14. avp-usta — LA TOURAINE, -14. avgusta K. A. VICTORIA. 20. avgusta — LA LORRAINE 21 avgusta — ROCHAMBEAU 27 avgusta — LA FAYETTE, 28. avgusta — AQUITANIA. 2. septembra — MAURETANIA 3. septembra — LA SAVOIE 8. septembra — LA FRANCE. 9. septembra — IMPERATOR. Navedeni vozn ired je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede- Potni listi: — Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: — je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za-katere sem jaz izdelal potrebn listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pište za tozadevna pojasnila. ^ Za nadaljna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJSEK 70-9th Ave., I New York, N. Y. _ J vivtuuJl --------pcihd avodov. Sami svojih zavodov pa so R"si oblegali zunanje varšavske DRS. HOLLANDER n .. . & DR. H. O. STERN UentlSIS 3» 1355 E. 55th St vogal St. Clair Ave. tfAD LEKARNO. Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah. -s/l- H VAŽNA OBJAVA Amerikanski konzulat v starem kraju dovoljuje sedaj vašim domačim, da smejo pritr za vami v Ameriko, ako imaio od vas podpisani poziv in plačano pot. Take pozive napravija najtočneje: E M I L K I S S BANKIR A, 133 Second Avenue, New York, On preskrbi potrebna potrdila in jih pošilja v^ stari kraj ter daje sploh vsa pojasnila. Pošilja tudi izseljencem čeke na dolarje po nominalni ceni. Takisto tudi poštne in brzojavne denarne pošiljatve, menice (draft) samo v novih kronah po najnižji dnevni ceni. Potrdila pre-jemalcev se izročaio v najkrajšem času. Zahtevajte moje cene. POTNICI, STE LI JAVILI ŽE. KDAJ HOČETE ODPOTOVATI? Direktne Sifkarte iz New Yorka v Zagreb, Brod in dalje. Potne liste, viza in dovoljenje dobite najbrze skozi mojo pomoč. 38 Orle pozdravlja pariški londonski kardrnal Bourne na Angleškem. Pri-pravljavnemu odboru in mariborski vseslovenski orlovski tabor je pisal: Jugoslovanska mladina naj ima orlovsko vstrajnost, jasen pogled in naj hrepeni po višjih idealih. Bog živi! »LOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO " L.X B A " Slo f. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Antoi* Grdl-na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe-vovodja: Matej Holmar 1109 Norwood Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-šič, 6515 Edna Ave. olektor: Anton Hlabše str- Pevske vaje so vsaki torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Soja vsaki prvi torek v mesecu. DBFSTVO SV. VIDA STZV. 25 K. 8. K. J. Ima svojo redno mesečno sejo n* 'sako Drv o nedeljo v mesecu v Knausovi ivorani. cor- St. Cleir Ave. and fcnt Str. N E. Uradniki z& leto igao Predsednik, John Widerwol H53 E. 1st Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd. W.; Društveni sdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St Clair Avenue. Ko vi člani se sprejemajo ▼ društvo 3d 16-ga leta do 50-ga leta starosti i* e zavarujejo za posmrtnino $1000 50006 ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 to-lenske bol. potpore- Naše društvo sprejme tudi otroke ▼ Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po i 'lačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pre-skanT od zdravnika naj kasneje do 15-lne vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obmi-e na orori« imenovane uradnike. T*TV H Tt " EDINOST" 14. AVGUS i T< TA, 1920. ^■■mm - h mm i — _g , — mm KRIŽ ArR J I. igodovinski roman v štirih delih. Spisal: H. Sienkiewich. Poslov.: PodravskL (Dalje.) Veliki mojster je vedel, da so te grožnje, ki jih je izrekel tajnosten glas zoper Križarje v razodetju sv. Brigite bile opravičene. Vedel je, da^se dolgo ne more vzdržati hiša, postavljena na tuji zemlji, na krivici n hlimbi, na izdajstvu in verolom-stvu. Bal se je, da se podere pod .enim udarcem močne poljske roke, podkopavana v teku tolikih let s solzami in krvjo. Začutil je že naprej, da mora zavoziti v propast voz, v katerega so vpreženi nepokorni konji, in zato si je prizadeval odnesti kolikor le mogoče dan kazni in sodbe. Radi tega se je navzlic svoji sla-bsti krepko vprral svojim drznim in okrutnim svetovalcem ter nikakor ni dopustil, da bi bilo prišlo do vojne s Poljsko. Zaman so mu očitali bojazljivost in nesposobnost* zaman so obmejni komturji storili vse, samo da bi prišlo do vojne. On se je temu yP^I že v poslednjem trenutku, ko je imel ogenj že izbruhniti in je potem zahvaljeval Boga v Marburgu, da se mu je posrečilo pridržati meč, ki je bil že vzdignjen nad glavo križarskega reda. Vedel je pa, da do vojne mora priti. Toda prepričanje, da križarski red ne sloni na božji pravici, marveč na krivici in laži in da mora radi tega propasti, ga je napravlo naj nesrečne j šega človeka na svetu. On bi bil dal takoj svoje življenje in svojo kri, ako bi moget to predruga-čiti, ako bi pridobil čas, kreniti na pravo pot, toda čutil je, da je bilo že prepozno! Kreniti na pravo pot — to bi pomenilo: vrniti pravim lastnikom vso*r ugrabljeno zemljo, a ž njo vred mnogo tako bogatih mest, kakor je bilo mesto Gdansk. In še ne dovolj tega. - To bi pomenilo, odre-č« se Žmudske,.odreči se napadov na Litvo, vtakniti meč v nožnico ter končno popolnoma oditi iz krajin, v katerih že niso imeli več koga spre- obračati na pravo vero ter nastaniti se zopet v Palestini ali na nekaterem grškem otoku in ondi braniti sveti križ zoper prave Saracene. Toda to je bilo nemogoče, kajti to bi bilo slično obsodbi, s katero bi bil križarski red ugonobljen. Kdo naj bi se strinjal s tem? Kateri veliki mojster bi mogel zahtevati kaj takegad Konrad von Juningen sicer ni bil okrutnež, vsekako pa bi on prvi dal zapreti v tamnico onega, ki bi svetoval kaj podobnega, kot. človeka brez razuma in pameti Moralo je iti dalje in dalje, do onega dne, ko sam Bog nared konec temu. Veliki mojster je torej šel, toda žalosten in otožen v dnu svoje duše, Glavo in brado je imel že precej osivelo in njegove nekdaj jasne oči so mu bile vedno na pol zakrite s trepalnicami. Zbišek nikdar ni videl na njegovem obrazu smeha. Lice velikega mojstra ni bilo niti grozno, niti mračno, marveč se je zrcalila na njem neka tajna bolest. Pod oklepom, s križem na prsih, sredi katerega je čepel majhen črn orel pod belim plaščem, na katerem je bilo takisto videti znamenje svetega križa, je bil podoben sliki veličanstva in tuge. Konrad je bil svoje dni veseljak ; ljubil je šale in zabavo, tudi sedaj se ni ogibal gostij, gledališč in turnirjev ter jih celo sam prirejal, vsekako pa se sam ni mogel razvedriti niti med vitezi, ki so trumoma prihajali v Marburg, niti v radostnem trušču, pri odmevu tromb, pri žvenketu orožja, niti pri polnih vrčih ; da, niti takrat, ko je vse okrog j njega razodevalo največjo moč in (največje bogastvo, ko so cesarski in kraljevi poslanci ponosno klicali, da je križarski _ red prav tako močan, kakor druga kraljestva, se on ni motil, marveč mislil zgolj na one zlo-kobne besede v razodetju svete Brigite : "Zato napoči čas, ko jim bodo polomljeni zobje, ko jim bo odsekana desna roka, kojim desna noga postane hroma, da spoznajo svoje kajti veliki mojster je imel ondi rešiti zadevo zaradi ribolova med križarskim mestnim starosto in plemstvom po okolici, ki je imelo syoja posestva ob Visli. Odtod pa so od-pluli na križarskih ladjah po reki Nogati v Marburg. (Dalje prihodnjič.) Angleška mornarica zmagovita. FOOLISH LUNATICS." Nadaljevanje s 1. strani.)) grehe." XI. telji? Milijonarji, kakor je bil Lloyd. Ali se sedaj še čudiš kako je bilo mo goče, da tvoji voditelji ničesar ne delajo, temveč lepo komodno se vozijo v avtomobilih, pijo rujni "munšajn"? Morda si socijalist že deset ali 20 let. Kaj si ti do danes socijalisti zboljšali tvoje stanje? Koliko si dobil in kaj si dobil za vse obilne dolarje, katere si niim znosil? Zakaj so nabirali miljondolarski sklad? Kje je ta sklad? Italijan je še v Trstu! Reka še ni naša! Pa ti si vendar dal za to. Vprašajte delavci, vprašajte, zakaj je moral Krže popihati iz Chicage? Kdo ga je prisilil? Zakaj je moral Terbovec proč? Na poti sta bila nekaterim višjim in bila sta še prepoštena, zato so ju pa preganjali. K0 fbi hotela in ko bi ne bila tako značajna rdečkarja in rdeča pristaša svoje stranke, izdala bi javnosti stvari, ki bi tebi, delavstvo, odprlo oči, ki bi bilo jako zanimivo za nas vse ameriške Slovence, ki bi marsikaj pojasnilo izza kulis glede miljon-dolarskega fonda in drugih zbirk. V kolikor nam je znano, sta ta dva moža samo žrtvi teh slovenskih delavskih voditeljev. Kajti ti voditelji so enako brezobzirni proti svojim lastnim pristašem, ako ne trobjo z njimi, ako jim ne pustijo prostih rok pri kasi, kakor so do nas in še bolj. Marsikak spreobrffjen socijalist sedanje dobe bi vedel povedati marsi-kako neprijetno storjico. Morda bode prišlo še vse na dan, vsaj so ata odšli. Glavni bavbav je odšel. Sedaj se bode že ojunačil kdo, da toode kaj povedal. Iz Londona se poroča: Nadškof Mannix, katerega je torpedorušilec vzel iz ladije Baltic, je prišel sedaj v London. "To je bila najbrž največja zmaga angleške mornarice od bitke pri Jutlandu sem," je rekel nadškof. Štirje angleški torpedorušilci so obkolili Baltic, ko je priplul k irski obali. Poveljnik Wivern z dvema de tektivoma je prišel na krov in areto-val nadškofa. Prepeljali so njega ter njegovega tajnika Rev. A. Vaughna v Fishguard; med potjo je fjrisel brezžični brzojav, naj ga prepeljejo v Penzanee, v južni Angliji. Tja je prišel nadškof v pondeljek. Odtod je šel v London. Na posvaji so preiskali njegovo prtljago. Vsi londonski listi poročajo o celi zadevi, da je velika blamaža. Nadškof dobiva veliko vabil na razne shode in govore. Njegova navada je tudi, da hitro zapusti svoje sta-1 novanje in se^ odpelje z avtomobilom, kar daje detektivom obilo dela- ZA RATEK ČAS. Potovali so po suhem mimo Helm-že k Gradziadu, kjer so prenočili, ŠIRITE LIST "EDINOST". "Svoj živ dan nisem nikdar mislil, da bom mogel kedaj jia stare dni brez piva živeti." "Kako to? — Saj pijete ravno kar že osmo časa piva." "Prosim lepo, saj ta brozga tu ni pivo." Žena: (zdihljaje) Da, da, možem se vedno bolje godi, nega ženam: jaz bi tudi rajši bila mož." Mož: (ki ni imel veliko za govoriti pri hiši) "Jaz tudi." "Kak dolgo boste ostali letos na počitnicah ?" "Čakajte* grem vprašat kuharico." Strašno mi lasje izpadajo. Kar po cele pesti jih zgubim naenkrat. Pa se nehajte pretepati s ženo pa bode bolje. Kako se pa vaša novoporočenca razumeta ? Prav dobro. Zdi se, da se jima jako dopade prepirati se med seboj. YAZN0 NAZNANILO. Dr. J. V. Župnik, ki ie imel svoj zdravniški urad na 6127 St. Clair Ave. nad pet let, bo preselil svoj urad v sosednjo hišo v 6131 St. Clair Ave. prvega avgusta. Od tedaj naprej ne bo vveč uradoval v starih prostorih. Dr. Župnik se je preselil v Knausovo poslopje, kjer je Knausova dvorana. Urad bo ravno pod dvorano na oglu St. Clair Ave. in East 62nd St., nad uradom denarnega zavoda The New Bank. Glavni uhod bo na vogalu dvainšesdesete ulice, kakor v Knausovo dvorano. Pazite na napis! IZVIRNIK. S ponarejeni stvarmi se vedno ba-hajo, da so izvirne. So pač prepriča-valni dokazi, da so izvirna zdravila zelo priljubljena. Nihče ne bo ponarejal izdelkov za katere se javnost ne zmeni. Toda vsak moder človek se bo bal ponarejenih stvari in se bo držal izvirnih. To je v slučaju želodčnih bolezni. Trinerjev American Elliksir of Bitter Wine, to izvirno zdravilo je sad dolgoletnega proučevanja, brezštevilnih poskusov in na-tanjčnih preiskav, da so dosegle sedanjo popolnost Trinerjevega American Elliksir of Bitter Wine. Kdor pozna.njegove vspehe, ga bode hvalil z navdušenimi besedami, kakor ga je Mrs. A. Hamsa, Route 4., Altmar, N. Y., ki nam je pisala 14. julija: "Jaz ne morem biti brez njega, Trinerjev Bitter Wine je najboljše zdra vilo. Ndbena stvar ga ne prekosi." — Vaš drugist ali lekarnar ima tudi druga Trinerjeva zdravila v zalogi. Vprašajte zanje! — Joseph Triner's Company, 1333-45 So Ashland Ave. Chicago, 111. (Adv.) ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevr&lgične in bolečine r milicah bo hitro odpravljene s primerno uporabo PAIN-EXPELLERJA Tvornttk* znamk* reg. ▼ pat. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—slavnega že več kot 50 let. Zahtevajte 8IDB0 tvornlSko znamko. RADA BI -ZVEDELA kje se nahaja moja sestra. MRS. KATIE ŠIME Živela je v So. Chicago, 111.. ka» kor sem cula. se sedaj baje nahaja v Jolet. 111. Cenjene rojake prosim« da, ako je komu znano kje se naha~ ja naj mi blagovoli naznaniti njen naslov. Ako pa sama to čita, jo prosim, da se mi javi, ker ji imam sporočiti važne stvari iz starega kraja« Moj naslov je: Mrs. Lucija Kure 1849 Allport Street, Chicago, I1L Dr. Župnik je vspešno opravljal zobozdravniško delo nad pet let v svojem starem prostoru. Sedaj se seli samo v sosednje poslopje, kjer bo imel najboljše opremljen zobozdravniški urad. Tu bode izvrševal vsa zobozdravniška dela kakor: zlate kapice, krone (Crowns) na slabe zobe, mesto izdrtih deval v usta nove po načinu "mostičkov" (bridgework) nagnite bode zalival, izdiral zobe brez bolečin, deval novo zobovje po načinu "ploščic" (plates). Dr. Župnik zdravi vsakega bolnega osebno; nikoli ne najame kakega drugega zdravnika praktikanta, da bi se učil na bolniku; vedno se zanima zanje sam, kar vam jamči, da boste najbolje postreženi. Vsi Slovenci v Clevelandu priporočajo Dr. Župnika. Več jih pride tudi iz Collinwooda, Nottingham. West Parka in Newburga. Dr. Župnik je naročil, da se to tiska, samo zato, da ga oni lahko najdejo, ki iščejo njegove pomoči; da ga najdejo po prvem avgustu v njegovem novem zabozdravniškem uradu na St. Clair Ave. in E. 62nd St., v Knausovem poslopju, pod dvorano in nad banko. Glavni uhod na E. 62nd St., kakor za dvorano. Dr. J. V- Župnik ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue JAVNA ZAHVALA! Cenjeni Wahcic: — Jaz sem rabila Vas^k hvale vredno ALPENTINKTURO zaTase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje^ so mi takoj prenehali spadati in ^ mi srosti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo v .taki potrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila Vaše tinkture bi vse lase zgubila, zatorai se. še enkrat lepo zahvalim, Vaša rojakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave-Johnstown, Pa. Alpenpomada za moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in ženam popolnoma naturni lasje kakoršne ste v mladosti imeli. Wahcic Fluid ozdravi vsaki najstariji Revmatizem, kostobol, trganje v lokah. nogah ali križicah se ozdravi v 5vtih dneh popa'nomar Rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte in lišaje, potne noge kfcrje očesa, bradovice. debelo kožo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v 3 dneh popolnoma ozdravijo- Pišite takoi po cenik in krasni žepni KOLEDAR za leto 10^0 pošljem popolnoma zastonj. JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave N. E Cleveland. O. ROJAKI Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno.. VARNO IN ZANESLJIVO POŠILJAMO ... Denar v stari kraj najhitreje in najceneje..... ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbimo potne liste. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA: .........MICHAEL ŽELEZNIKAR Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA: EDINOST" 1849 W. 22nd St, 66 Chicago, EI.