zborniku, Planinskem vestniku in drugih poljudnih revijah, si je med slovenskimi geografi pridobil sloves ne le najbolj vsestranskega poznavalca Gornje Savinjske do­ line, temveč tudi edinega, ki je kot regionalni geograf specializiran na eno pokraji­ no. Ko pa je postala G ornja Savinjska dolina pretesna za njegovo proučevanje hri­ bovskih kmetij, je raziskave razširil na vso SR Slovenijo in zanje v svojem inštitutu pridobil sodelavce. Sam je doslej v Geografskem zborniku objavil osem daljših raz­ prav o samotnih hribovskih kmetijah: na Solčavskem (1963), v Lučki pokrajini (1965), v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline (1969), v Gornji Savinjski dolini po letu 1967 (1979), ob Kokri in v Krvavškem predgorju (1981), med Preddvorom in Begunjami (1980), med dolinama Kokre in Drage (1984), v Polhograjskem hri­ bovju in sosedstvu (1985). Vse te študije slonijo na zelo podrobnem geografskem, zlasti gospodarskem in socialnem gradivu za vsako kmetijo posebej. Ker je Meze o zaključkih seznanjal tudi širšo slovensko in deloma tujo strokovno javnost (Geogra­ phica Yugoslavica, 5, M ünchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie, 27), si je pridobil v javnosti ugled strokovnjaka za vprašanja hribovskega kmetijstva. U pam o, da bo jubilant to lahko še potrdil z zaključnim pregledom hribovskih kmetij na Slovenskem, ko bo naloga končana. Meze se je v širšo strokovno javnost prebil tudi z objavami z drugih geografskih področij. Naj omenimo študijo o razvoju slovenskega reliefa v kvartarju v knjigi A r­ heološka najdišča Slovenije (1975) in poglavje z naslovom Raziskovanje v odmevni knjigi Slovenske gore (CZ, 1982, zdaj v ponatisu). Treba je pripomniti, da je to do­ segel ob vsej znani skromnosti in nevsiljivosti. K temu so pripomogli tudi njegovi številni članki v raznih revijah kot Celjski zbornik, Planinski vestnik, Turistični vest­ nik, prispevki v raznih enciklopedijah i.t.d. Z a svoje delo je jubilant dosegel številna uradna priznanja. Med drugim je dva­ kratni dobitnik nagrade Sklada Borisa Kidriča (1967 za geomorfologijo Gornje Sa­ vinjske doline, 1. 1983 za proučevanje hribovskih kmetij) in priznanja občine Mozir­ je (1970). Predsedstvo SFRJ mu je 1. 1984 podelilo Red dela z zlatim vencem. G eo­ grafi ne smemo pozabiti njegovega dela v geografski organizaciji. V GDS je bil več let odbornik in tri leta tajnik, v ljubljanski podružnici dve leti predsednik. Svojemu nekdanjem u glavnemu uredniku (1979— 84) želimo člani uredniškega odbora in čitatelji Geografskega vestnika prav tolikšnega uspeha še pri sedanjem sourednikovanju Geografskega zbornika. Vsi mu tudi želimo trdnega zdravja in na­ daljnjega plodnega strokovnega dela. Ivan Gams Prof. dr. Vladimir Klemenčič — šestdesetletnik 10. julija je praznoval šestdesetletnico eden najvidnejših slovenskih geografov — Vladim ir Klemenčič. S svojo energijo in delovno vnemo je v več kot tridesetih le­ tih posegel na tolikšna področja stroke, njene organizacije in aplikacije, da vsega v tem kratkem zapisu še približno ni mogoče zajeti. Izjemno aktiven je bil tudi na dru­ gih področjih, ki so večinoma imela zvezo s stroko, še zlasti z njeno popularizacijo in afirmacijo. Vse to je ves čas uspešno povezoval s svojim osnovnim pedagoškim de­ lom, ki ga je začel opravljati kot asistent po diplomi 1951. leta, nadaljeval kot do­ cent (I960 ), izredni profesor (1966) in redni univerzitetni profesor od 1972. leta na O ddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Svoj nemirni duh, problemski pristop in vsestransko zanimanje za stroko je dr. K lem enčič izpričal že v svojih prvih raziskovanjih, ko se je lotil agrarne geografije Tuhinjske doline (1952), urbanizacije okolice Kamnika (1953), demogeografske in m anjšinske problem atike ter v svoji disertaciji Pokrajina med Snežnikom in Slavni­ kom (1959) tudi regionalne geografije. Posebno pozornost je Klemenčič posvetil proučevanju Avstrijske Koroške, zlasti njenega prebivalstva. Sprva so bili v ospredju proučevanja popisi prebivalstva. V številnih razpravah, predvsem pa v delu Kritični p re tres avstrijskega popisa prebivalstva 1951 z ozirom na jezikovno strukturo na K oroškem (1960) je znanstveno-dokum entirano dokazoval popisne manipulacije v škodo Slovencev. Kritično je spremljal tudi kasnejše popise, še posebej njihovo me­ todologijo in o tem pisal v razpravah Avstrijski popis prebivalstva po materinem je­ ziku leta 1976 in v drugih razpravah. Ob vsem tem se je lotil tudi priprave karte dvojezičnih imen na Avstrijskem Koroškem (1972), ki je še danes edini in najbolj uporabljen tovrstni vir. Kasneje je svoje proučevanje razširil na vsa narodnostno m ešana območja tostran in onstran meja. Proučevanja so postajala vedno bolj kom­ pleksna socialnogeografska, s čimer je kot eden najboljših poznavalcev socio-eko- nom skih procesov obravnavanih območij veliko prispeval k njihovemu reševanju. Eden prvih je z znanstveno m etodo razlagal razvojne procese v obmejnih in hkrati tudi večinom a manj razvitih območjih, pri čemer njegove ugotovitve o smereh na­ daljnjega razvoja sodijo že v področje prognoze. Veliko pozornosti je posvečal izpo­ polnjevanju m etodologije tovrstnih proučevanj, o čemer je poročal na številnih do­ mačih in tujih znanstvenih sestankih. Med njimi je bila posebej pomembna konfe­ renca o evropskih narodnih manjšinah 1. 1974 v Trstu, kjer je za soorganizacijo pre­ jel p laketo Tržaške pokrajine. Na ta način in še zlasti s svojim angažiranim nastopa­ njem je veliko prispeval k praktičnem u reševanju narodnostne in razvojne proble­ m atike na narodnostno mešanih in obmejnih območjih. Njegova posebna pozornost je veljala tudi Prekmurju, kam or je podobno kot na Koroško s posebno ljubeznijo vodil številne generacije študentov geografije. Prekmurje proučuje že več kot 15 let s svojimi sodelavci, študenti in v okviru mladinskih srednješolskih raziskovalnih ta­ borov na narodnostno mešanem ozemlju. Več kot trideset let se Klemenčič ukvarja z metodologijo proučevanja prebival­ stva. Je neum oren proučevalec prebivalstva Slovenije v celoti in njenih posameznih delov v procesu deagrarizacije in urbanizacije, v zadnjem času predvsem Alpskega sveta. Dolenjske z Belo krajino in JV Koroške. Med njegovimi tipologijami prebi­ valstvenih procesov je zlasti znana karta demografskih območij Slovenije (1972). Bil je najbolj tem eljit proučevalec migracij delovne sile v industrijska podjetja (1963) in migracij nasploh (Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebi­ valstva 1971). Enako važnost je posvetil tudi problematiki novejših ekonomskih mi­ gracij te r slovenskim in jugoslovanskim izseljencem po svetu. S tem se je seznanjal tudi v Z D A in tesno sodeluje s specializiranimi inštitucijami v Jugoslaviji in inozem­ stvu kot konzultant, predavatelj in m entor doktorantom. V sedemdesetih letih so ga močno pritegnila tudi metodološka vprašanja še danes aktualnih vprašanj mešanih gospodinjstev (1968). Sodelovanje z madžarskimi geografi, še posebej pa s poljskimi, je Klemenčiča močneje usmerilo na področje agrarne geografije. Rezultat sodelovanja pri projektu proučevanja izrabe tal v vzhodnoevropskih državah je porodilo številne študije, med katerim i je Kmetijska proizvodnja in izraba tal vasi Podgorje pri Kamniku (1962) klasičen model tovrstnih proučevanj širom po Jugoslaviji. Sodelovanje z nemškimi geografi, še posebej z miinchensko socialnogeografsko šolo, kjer je Klemenčič več­ krat izpopolnjeval svoje znanje, je poglobilo njegovo socialnogeografsko usmeritev, pri uveljavljanju katere je imel sicer številne težave. Praktično in teoretično je ta usm eritev prišla najbolj do izraza v proučevanjih deagrarizacije in urbanizacije Slo­ venije, med katere štejejo poleg številnih drugih tudi naslednje študije Industriali­ sierung und Raumwirksam e Urbanisierung in Slowenien und Jugoslawien (1981). Problem i semi agrarne strukture in semi urbanih območij v Sloveniji (1981), U rba­ nizacija in deagrarizacija ter izraba tal za proizvodnjo hrane (1982). A plikativna usmerjenost Klemenčičevega znanstvenoraziskovalnega, organiza­ cijskega ter mentorskega dela je povezana z njegovim dolgoletnim delom v Inštitutu za geografijo univerze, ki mu je bil ob delovnem mestu profesorja na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete uspešen direktor od njegove ustanovitve 1962. leta kar celih 18 let do leta 1980. Da je bilo takratno delo Inštituta, v katerega so bili kot zunanji sodelavci vključeni skoraj vsi delavci Oddelka in Pedagoške akademije v M ariboru, uspešno in odmevno, je v veliki meri njegova zasluga, kar ni treba pose­ bej poudarjati. Zadostuje že podatek, da je bilo delo sodelavcev znano in cenjeno tudi daleč preko naših meja. To je tudi obdobje najbolj intenzivnega jubilantovega sodelovanja pri proučevanjih v drugih območjih Jugoslavije, še zlasti s hrvatskimi in makedonskimi kolegi. Izredno ploden je jubilant pri navezovanju, vzdrževanju in krepitvi stikov. V tu ­ jini je objavil kar 44 del, predaval je na številnih tujih in jugoslovanskih univerzah, med drugim je imel ciklus predavanj na podiplomskem študiju na Dunaju, na med­ narodnih, jugoslovanskih in slovenskih simpozijih in kongresih, kjer je s svojimi sve­ žimi in aktualnimi idejami vedno vzbujal pozornost. Vodil je številne akcije s tujimi in domačimi geografskimi inštitucijami, tehtno pa je bilo tudi njegovo sodelovanje s slovenskima raziskovalnima inštitutom a v Trstu in Celovcu. Nešteto geografov ter študentskih ekskurzij je vodil po Sloveniji. Za vse to ga je Geografsko društvo M a­ kedonije izvolilo za častnega člana, Italijansko geografsko društvo za dopisnega čla­ na in M ünchensko geografsko društvo za svojega člana. Klemenčičevo organizacijsko in družbeno politično delo obsega domala vse geografske dejavnosti od Geografskega društva Slovenije, v katerem je bil dolga leta član raznih organov, njegov podpredsednik in tri leta tudi predsednik, pa do članstva v Predsedstvu Zveze geografskih društev Jugoslavije v funkciji podpredsed­ nika in predsednika Komisije za znanstveno delo. Bil je eden najbolj aktivnih članov izjemno dejavne generacije jugoslovanskih geografov, česar se ob današnjem stanju v organizaciji jugoslovanske geografije lahko le z nostalgijo spominjamo. Omeniti velja še njegovo članstvo v raznih republiških komisijah za znanstveno delo, za pro­ blem atiko zamejskih Slovencev in drugo, dolgoletno članstvo v raznih komisijah Raziskovalne skupnosti Slovenije, kjer je bil dve leti tudi predsednik izvršilnega od­ bora. Dolga leta je bil član uredništev Geografskega vestnika in Geographice Slove- nice, poleg tega pa še urednik, sourednik in član uredniških odborov številnih zbor­ nikov. D a sodi jubilantovo pedagoško delo prej na začetek kot na konec prikaza nje­ govega delovanja kaže velika odmevnost njegovega pedagoškega dela, mentorstva pri m agistraturah in disertacijah, petnajstletno delo z mladimi raziskovalci na mla­ dinskih raziskovalnih taborih v Prekmurju in drugod, za kar je prejel plaketo giba­ nju Znanost mladini. Dolga leta je vodil vsakoletne ekskurzije koroških maturantov po Jugoslaviji ter uvajal mlade raziskovalce in študente v znanstveno-raziskovalno delo. Je eden redkih univerzitetnih profesorjev, ki zna študente navdušiti za stroko. Kot direktor Inštituta za geografijo je mlade raziskovalce usmerjal na študij v znana evropska geografska središča, bil je prijatelj in m entor mariborskim geografom. Po­ sebno doživetje so njegove terenske vaje, na katerih razprava začenja ob odhodu iz Ljubljane in traja pozno v noč. Za svoje vsestransko obsežno delo je jubilant prejel red dela z zlatim vencem, za znanstvene dosežke pa nagrado Sklada Borisa Kidriča. Če za koga velja, da leta niso važna, velja to za Vladimirja Klemenčiča. Njegova delovna vnema in razisko­ valni nem ir ne upadata. Prav v zadnjem času se je z vsem žarom usmeril v organiza­ cijo, raziskovanje in pripravo metodologije projekta Geografske primernosti organi­ zacije proizvodnih celic na Koroškem. Vedno znova odkriva prostorske probleme in raziskovalno vznemirja ter drami slovensko geografijo, za katere položaj si je prizadeval vseh trideset let. Slovenski geografi mu želimo še obilo zdravih let, da bi še naprej z njemu last­ nim optimizmom pomagal uspešno ubirati vedno bolj zavita pota slovenske geogra­ fije v znanosti, praksi in šoli. Mirko Pak Prof. dr. Branislavu Bukurovu v spomin 20. aprila 1986 je v Novem Sadu umrl častni član Geografskega društva Slove­ nije, univ. prof. in akadem ik dr. Branislav Bukurov. Spominjajo se ga predvsem sta­ rejše in srednje generacije slovenskih geografov, s katerimi je rad sodeloval, jih vo­ dil po njemu nadvse dragi Vojvodini, ter z njemu lastno vnemo in toplino razlagal njeno kompleksno geografsko problematiko. Rodil se je 13. maja 1908 v banatski vasi Ostojičevu, po diplomi pa ga je služ­ bena pot vodila od gimnazijskega profesorja v Senti preko univerzitetnega profesor­ ja v Beogradu do Novega Sada, kjer je osnoval Geografsko katedro in kasneje Inšti­ tu t za geografijo na Naravoslovno-matematični fakulteti. Bil je njegov dolgoletni di­ rektor, poleg tega pa še skoraj dvajset let prvi podpredsednik Matice srpske, sekre­ tar O ddelka za naravne znanosti in urednik Zbornika za prirodne nauke Matice srpske, ter dolgoletni predsednik Geografskega društva Vojvodine. Izjemno obsež­ no in vsestransko pa je bilo Bukurovo dolgoletno znanstveno delo, ki j>a je v izjem­ no velikem obsegu organiziral in vanj uvajal tudi mlade raziskovalce. Že to, da je bil organizator in seveda tudi snovalec metodologije za proučevanje kolonizacije Voj­ vodine po prvi in drugi svetovni vojni, organizator proučevanja Šajkaške, sistemat­ skega proučevanja vojvodinskih mest in podeželskih naselij ter organizator med- disciplinam ih raziskovanj Fruške gore in Vršačkih planin ter končno nosilec projek­ ta Proučevanje občin Vojvodine, ga uvršča med naše prve organizatorje in sistema­ tične proučevalce regionalnih enot. Bukurov je v svojih proučevanjih Vojvodine posegel domala na vsa področja geografije, pa tudi na nekatera sorodna, pomembna za geografsko tolmačenje orga­ nizacije prostora. Iz njegovih številnih knjig, razprav, strokovnih člankov, visokošol­ skih učbenikov, enciklopedijskih prispevkov, elaboratov in drugega naj navedemo le nekatere. Iz geomorfologije Dolina Tise v Jugoslaviji (1948), Geomorfološke črte južne Bačke (1953), Geomorfološke prilike banatskog Podunavlja (1954), Geom or­ fološke prilike sevem og Banata (1961), sintetično-študijo Geomorfološki prikaz Vojvodine (1953), Fizično-geografski problemi Bačke (1975). S področja hidrogeo- grafije je napisal tri dela, med temi Jezera i bare u Bačkoj (1954) in Veliki kanal D unav-Tisa-D unav (1949). Še več je napisal s področja družbene geografije, kjer ga je zanimalo skoraj vse o Vojvodini, največ pa o prebivalstvu: Posleratne migracije u severozapadnom Po- tisju (1939), Poreklo stanovništva Vojvodine (1957), Kolonizacija Bačke za vreme drugog svetskog rata (1971), Stanovništvo i naselja u Potamišju (1968). Dodati je treba njegove številne študije o vojvodinskih naseljih, ki so bile metodološki kažipot številnim raziskavam vojvodinskih naselij v šestdesetih in sedemdesetih letih. Pisal je tudi o ekonom sko-geografski, agrarnogeografski, prometno-geografski in sorodni problem atiki. Njegovo najbolj obsežno delo pa je Geografski prikaz Vojvodine (1968), nam enjen širšemu krogu čitalcev, kar je sploh značilnost domala vseh njego­ vih del. Poleg Vršačkih planin (1950) je napisal še vrsto regionalnogeografskih del in učbenikov.