Pattnina pliiua r gotorial.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO
DRZAVNU TuilLol VO V L ju TL Ar
Došlo 2.X. 1830
krat prilog
n
poaameini Številki Din 1*541.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo : letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 2. oktobra 1980. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 115.
Dr. Fran Windischer:
Naša zemlja in tujci.
Tujski promet postaja v gospodarstvu vse važnejši tudi za naše kraje, pa je upati, da razvoj na tem polju še napreduje, ko bodo naši kraji po zasluženju v velikem svetu izpozna-,ni, pa se dovršimo snovno in duhovno po potrebi naraščajočega tujskega prometa v tistih pogledih, kjer smo še dokaj zaostali in pri tem ne pozabimo, da je odločilen moment za prihajanje in ostajanje tujih gostov ipak stvar računa in cen. Kupčijsko življenje res ni dobrotvorna naprava. Gonilo je bilo in ostane v gospodarskem udejstvovanju želja po zasluž-
i, ali je, 'ipak treba vzgoje in discipline ter umerjenosti, pa se je ogibati pretiravanja v cenah, ker pretirane zahteve odbijajo in ustvarjajo nepregledno škodo, zakaj dejstvo je, da se slabe in neugodne vesti širijo (lokaj bolj naglo kakor dobre in ugodne. Tujski promet je jako važna točka v našem gospodarstvu, pa je to stroko treba skrbno negovati osobito v časih, v katere smo prišli in v katerih utegnemo za bližnja leta ostati. Časi lahkih in debelih zaslužkov so minili. Uspevanje se obeta samo tam, kjer se vidi resno in vredno delo ter umerjene cene. Računati treba z okolnoi&tjo, da prihaja k nam več ali manj samo srednji sloj, ki ima svoj denar za pot preštet, ga skrbno obrača in ne ljubi presenečenj v tujini, zbog katerih bi prišel v zadrego s svojo razpoložnino. Tudi ni prezreti
dejstva, da se polaga velika važnost negi tujskega prometa vsepovsod po svetu. Tekma je ostra in postane predvidoma še ostrejša. Važno vlogo igra vprašanje jezika, pa je nujno priporočati, da se ljudem, ki imajo opravka s tujci, daje prilika, da se priuče potrebnih tujih jezikov. Gostu iz tujine se jako prikupi in priljubi letovišče, kjer nima težav z jezikom. Naš starejši in srednji rod je v tem pogledu v neprimerno ugodnejšem položaju nego naš pomladek, ki nima niti prav posebnega veselja za učenje niti dovolj prilik, da se priuči jezikov za praktično porabo. Kvaliteta tega, kar nudiš, je največje važnosti za pridobivanje tujcev. Kakor napreduje gibanje proti alkoholu, je ipak dejstvo, da je za alkoholne pijače, ki so kvalitativno dobre, dovolj zanimanja. Produkcija našega vina je velika, in so težave za prodajo vsakoletnih pridelkov1 osobito po ugodnih letinah. Ne more biti dvoma, da se kvaliteta našega pridelka dviga in da je resno stremljenje pridelovati vedno žlahtnejše pijače, na drugi strani ie pa ipak neutajno dejstvo, da je v prometu kaj malo res dobrega blaga, pa tuji gostje, ki so poznavalci' dobre kaplje, našim krajem oponašajo, da ne posvečajo tej strani oskrbe zadostne skrbnosti in izbirčnosti. Dobro blago ljudje iščejo, za njim gredo in ga tudi neprimerno rajše dražje plačajo nego vinske pobirovce po nizki ceni. Priporočljivo bo, da se v prizadetih krajih polagoma prične pri-lagojevati tudi kmečka proizvodnja potrebam in zahtevam, ki jih prinaša tujski promet v naše kraje.
Zgradba ljubljanske Trgovske akademije zagotovljena!
V	pondeljek 29. sept. se je vršil v sejni dvorani Zbornice TOI pod predsedstvom g. Ivana Jelačina občni zbor »Trgovska akademija« v Ljubljani. Ena glavnih točk dnevnega reda je bilo poročilo o stanju akcije za zgradbo poslopja za Drž. trgovsko akademijo; v Ljubljani.
Kakor znano teče že od ustanovitve naše ljubljanske Trgovske akademije akcija, da bi ta za naše gospodarstvo tako važni učni zavod dobil ■lastno streho in primemo opremljene učilnice, laboratorije, zbirke itd., ki bi odgovarjale zahtevam modernega času. Za to stvar se je kmalu zavzela tudi naša širša javnost in (leta 1928 so ustanovili ugledni predstavniki naših trgovskih in industrijskih krogov z g. Ivan Jelačinom na čelu Društvo »Trgovska akademija«. To si je nadelo nalogo, da samo zbere potrebna sredstva za zgradbo Trg. akademije. Privatna inicijativa je bila ne-obhodno potrebna, ker v takratnem času ni bilo upati, da bi se dobila za to zadostna državna sredstva.
Društvo je tekom let nabralo lepo premoženje, ki predstavlja danes s Prispevki drugih korporacij, osobito Zbornice TOI skupaj že vrednost nad en milijon dinarjev.
Poročilo, ki ga je podal društveni predsednik g. Ivan Jelačin na včerajšnjem občnemi zboru, kaže, da se bližamo končno vendarle ugodnemu zaključku gradbene akcije 'in da prične — aiko ne bo kakih nepredvidenih zaprek — rasti iz tal ponosna zgradba naše Trgovske akademije na
vogalu poleg Trgovskega doma in banske palače že tekom letošnje jeseni. G. I. Jelačin je uvodoma omenjal trnjevo pot in tiho, toda ogromno delo društva v preteklih letih. Društvo je zainteresiralo za svojo akcijo tudi merodajne vladne kroge. Predsednik je osebno ponovnokrat obiskal razne ministre, tako osobito dr. Spaha in dr. Korošca. Zagotav-ljeno je bilo za zgradbo iz državnega dolarskega invest. posojila že vsota treh milijonov dinarjev. Žal je to že stvar preteklosti, kakor je padla v vodo tudi druga večja akcija, da bi ministrstvo za šume in rudnike podelilo društvu subvencijo v naravi iz državnih šum, kakor so jo dobile nekatere druge dobrodelne korporacije. Večkrat je bila stvar že tik pred ugodnim' zaključkom, a peripetije, ki so bile svoječasno tako pogoste, so pokopale tudi že skoro popolnoma uspele gradbene akcije društva.
Ko so nastopile nove notranje politične razmere, osobito ko je prevzJ trgovinski resor minister g. dr. De-metrovič, se je društvenemu predsedniku vendarle posrečilo z osebnimi intervencijami pri ministru in merodajnih referentih premakniti akcijo z mrtve točke s tem, da je dosegel, da je bila vstavljena v državni proračun za leto 1929/30 anuiteta 400.000 Din za odplačilo gradbenega posojila pri Drž. hipotekarni banki v znesku 4 milijone Din. V veliko oporo je bila društvu pri tem izjava mestne občine ljubljanske, da je pripravljena prevzeti jamstvo za štirimilijonsko
gradbeno posojilo pod pogojem, da se odplačujejo anuitete iz državnega proračuna.
S hvaležnostjo se spominja pomoči ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca, podžupana g. dr. Evg. Jarca in članov finančnega odbora, ki so šli društvu na roko in krepko podprli njegovo akcijo.
Sedaj se bliža gradbena akci ja svojemu ugodnemu zaključku. Na poziv ministrstva je društvo predložilo gradbene načrte, ki jih je izdelal g. inž. Vladimir Šubic. Po teh načrtih bo zgradba gotovo ena najlepših in najmodernejših šolskih poslopij v državi. Načrte je po nalogu ministrstva pogledal tehnični oddelek tukajšnje banske uprave ter jih odobril. Stvar se je pospešila tudi z osebno intervencijo društvenega tajnika g. dr. Jo- 1 sipa Pretnarja pri trgovinskem mini- ; stru v Beogradu. Po poročilih, ki smo jih dobili, je trgovinski minister g. dr. Demetrovič predložil predsedniku vlade g. Živkoviču v odobritev zadolžitev države za 4 milijone pri drž. Hipotekarni banki. Cim bo to odobreno in se otvori pri H. B. gradbeni kredit, kar se more pričakovati že v najkrajšem času, bo društvo razpisalo gradbena dela in pričelo z zgradbo.
Po tajniškem poročilu g. dr. Jos. Pretnarja in blagajniškem poročilu g. centr. (lir. Hanuša Krofte se je na predlog g. Franc Stupice kot preglednika računov soglasno podelil odboru absolutorij. Z živahnim odobravanjem je nato pozdravil občni zbor predlog društvenega podpredsednika g. dr. Frana Windischerja, da se izreče predsedniku g. Ivanu Jelačinu za njegovo veliko požrtvovalno delo in neumorno prizadevanje za uspešno dovršitev gradbene akcije najlepša zahvala.
Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 7. oktobra 1930 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev Celje, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. — Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevali, katera zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
ŠVEDSKI KONZULAT V ZAGREBU.
Opravila, švedskega konzulata v Zagrebu je prevzel kot honorarni konzul g. dir. Milan Vrbanič. Urad švedskega konzulata se nahaja v Zagrebu, Iliča 25 ter je rza stranke odprt vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure in od 4. do 6. ure popoldan.
VELIK IZVOZ SADJA PREKO SUBOTICE.
'V teku nove kampanje je bilo izvoženih preko Subotice 1612 vagonov sliv, v prvi vrsti iz Bosne in Srbije. Jz Smedereva je prišlo 98 vagonov svežega grozdja, dalje zelo veliko jabolk in drugega sadja. Vagoni so v zadostnem številu na razpolago. Dalje se izvozi preko Subotice vsak dan 10 do 15 vagonov prašičev ter 5 vagonov perutnine. Samo 26. septembra je bilo izvoženih 200 vagonov sliv in jabolk. V območju subotiske železniške direkcije prometnje 3275 zaprtih in 4430 odprtih vagonov.
Težavnost tarifnega problema našega gospodarstva.
Predlogi za olajšanje izvozne krize. — Konkurenca inozemskega premoga. — Posledice vodne konkurence za našo industrijo.
(Iz poročila zborničnega tajnika g. Ivana Mohoriča na plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani, dne 25. septembra 1930.)
Za uspešno reševanje tarifnega vprašanja je treba predvsem razmotriti finančni efekt zahtevanih popustov na železniške finance. Že minimalni program olajšav, ki jih je sklenil tarifni odbor po zrelem piroučavanju vprašanj predložiti prometnemu ministru v ugoditev, je pokazal po »ribližnih cenitvah efekt okrog 70 milijonov dinarjev. Od tega odpade na popuste v prilog poljedelstva ca 28 milijonov dinarjev, na lesno trgovino in šumsko industrijo okrog 21 milijonov dinarjev, ostalih 21 milijonov dinarjev pa na ostale panoge izvoza. Tarifni odbor je stavil predlog, da naj bi se za izvoz drv, za katere je bila tarifa tekom lanskega leta. dvakrat v občutni meri povečana, zniža iza povprečno 12 odstotkov odnosno pri izvozu v Vojvodino za povprečno 17 %. Nadalje se je predlagalo, da se zniža izvozna tarifa za rezan in tesan les za 7 %, pristani-ščna tarifa za pa 10 %.
Glede tarife za dovosz okroglega lesa na domače žage smo predlagali, da se ukine sedanja omejitev veljavnosti tarife samo na 250 km. in odobri razširjenje veljavnosti tudi na tovarne par-ketov, kopit, lesenih klitnoev, jermen ie, frizov, pohištva iz upognjenega lesa in sodov. Nadal.jni predlogi se tičejo znižanja voznine za taninstoi les, za izvoz bordonalov, parketne robe in parjene bukovine, za prevoz lesenih sodarskih deščic do dalmatinskih cementnih tovarn, za izvoz pohištva iz upognjenega lesa in uvede .reekspedicijsku .postaja za les na sušaški progi.
Glede ostalih industrij srno predlagali znižanje voza rine iz postaj, v območju katerih se nahajajo železarne odnosno tovarne železnih izdelkov, preko Caribroda, končno za izvoz apna, aluminijevih polfabrikatoiv in kleja ter da se znižajo pristojbine za železniške ležarinsike prostore ter za dostavo vagonov na industrijske tire in za vzdrževanje teli tirov.
V	podrobno razniotri vanje vseh teh interesantnih vprašanj, se žalibog v okviru tega poročila ne morem spuščati. Pač pa bi želel z nekoliko številkami predočiiti zbornici, kako težak in kompliciran je železniško tarifni problem Jugoslavije baš s stališča naših ožjih gospodarski h .razmer in interesov.
iDočim vzhodni del države, (ki. leži ob plovnih rekah, lahko izbira med vodno potjo in železnico, je naše. zbornično področje glede izmenjave blaga in prevoza sirovki ter pogonskega materijala navezano izključno na železnico. Razni tarifni ukrepi so imeli, za posledico, da je neto-tonaža na naših železnicah pričela padatii. Tovor išče vodno pet, ki je povprečno za. 75 % cenejša. Nam ta možnost ni dana in to pomeni od leta do leta stalno poslabšanje in otežit e v naše konkurenčnosti v najbogatejših krajih države, kamor smo primorani izvažati svoje izdelke.
Mnogo jasneje pa prihaja to do izraza.
še v zunanji trgovini. Tu vidiimo, da izr voz po Donavi in po morju stalno narašča iin jo dosegel lansko leto- že 42-33 odstotkov celokupnega izvoznega pro-iineta, dočim je v uvoznem prometu že prekoračil polovico in dosega. 51-11 odstotkov vsega uvoza. Nas interasirajo v prvi vrsti posledice uvoza 'konkurenčnih izdelkov iz inozemstva po Donavi Ln po morju, ker je razlika med voznino, ki jo mora plačati naša industrija za dovoz blaiga v Vojvodino in Srbijo in nizko voznino po vodii tolika, da konsu-3i lira znaten del -zaščitne carine oin je tako inozemstvu konkurenca v teh krajih že vsled same različnosti transportnih stroškov zelo olajšana. Posebno velja to za madžarsko industrijo, ki se poleg tega nahaja Še v neznatni oddaljenosti od naše meje. Najjasneje se je to pokazalo v produkciji in prodaji premoga. Uvoz inozemskega premoga rapidno narašča, posebno odkar je železnica za tuzemski promet tako občutno povišala voznino.
Tako se je uvozilo v našo državo v prvem polletju:
Leta
V vrednosti Ton premoga	Dih
1927
1928
1929
1930
187.564
235.815
258.067
296.660
78.500.000--
86.300.000--93,000.000'-
105,600.000-
Trgovina med Jugoslavijo in Nemčijo.
Progresivni porast uvorza pokazuje tudi celoletna statistika uvoza premoga vseh vrst, ki je znašala1:
V vrednosti Leta Ton premoga	Din
1927	449.206	165,298.000 —
1928	531.126	190,367.000—
1929	663.983	227,199.000-—
Od tega je prišle po Donavi: Leta Ton premoga 1825	125414
1926
1927
1928
1929
180.238
184.942
243.887
282.349
Uvoz inozemskega premoga je pora-stel tekom dveh let za 224.000 ton, od tega skoro stotisoč ton po Donavi, in bo letos zabeležil brez dvoma zopet nov rekord in zato tudi ni čudno, če je končno letos padla produkcija v naših rudnikih -za 385.000 ton.
Največ ipremoga pride v državo vodnim potom iz Nemčije, Češkoslovaške, pa tudi Folijske in Madžarske. Premog predstavlja od 70 do 80 % celokupne Uvozne tonaže v rečni pldvbi. Pa tudi po železnici se uvaža premog iz inozeiiištva preko obmejnih prehodov pri Belem Ma-hiastiru, Kalebijiin Koprivnici. Pečuški premog, ki Teži neposredno na naši državni meji, se do Osijeka v tarifni konkurenci ne da obvladati.
Ostali madžarski premog prihaja predvsem v Bahat, posamezne pošiljka gredo celo do Škoplja, služeč se pri temi med potom tarifnih olajšav, fci so bile dane -/ja domače rudnike. Inozemski premog, ki prihaja na primer po morju v Split, se poslužuje od Drniiša naprej izjemne tarife, ki je bila prvotno določena za domači premog m vse postaje v državi. Prišli smo tako daleč, da prihaja v Beograd že oelp bolgarski premog.
K vseinu temu pa je prišlo še to, da je železniška uprava znižala kvoto za dobavo državnim železnicam v letošnjem teto za 243.009 ton ali 39 % lanskoletne produkcije geloma v korist drugih rudnikov In s tem poostrila položaj v naših revirjih- Tarifarno se da ta kriza le deloma ločiti in je tarifni' odbor že predlagal potrebne ukrepe. Treba pa bo tudi misliti na carinsko politične ukrepe, da najdemo izhodišče iz te težite krize,
(Konec prihodnjič.)
Dr. R. Schlesinger iz Breslaue piše:
Dr. Schober se je trudil, da bi misel Panevrope vsaj deloma približal uresničitvi, ker se to v popolnosti pač še ne da izvršiti. V 2enevi se mu je posrečilo, da je pridobil tudi nemškega zunanjega ministra Curtiusa za ožje gospodarsko sodelovanje z državami jugovzhodne Evrope. Curtius je prav tako kot ogrski zunanji minister obljubil, da bo prišel na predkonferenco, ki naj se sestane v kratkem na Dunaju. Med tem je prišlo do velikih političnih sprememb v Nemčiji in Avstriji in bo vprašanje gospodarskega sodelovanja z jiiugovzhodnimi državami dobilo nekoliko drugačno sliko.
Ožje gospodarsko sodelovanje s temi državami bi bilo faktično velikega pomena tudi za Nemčijo. Kajti jugovzhodna Evropa dobiva v nemški zu-
nanji trgovini od leta do leta večji pomen. Leta 1929 je prekosil nemški eks-port v balkanske dežele onega iz leta 1928 za 52 milijonov mark. Ta izredno veliki prirastek nemškega blagovnega eksporta na Balkan izvira v prvi vrsli od močno pomnožene prodaje nemškega blaga v Jugoslavijo. Nemški eksport v Jugoslavijo je znašal po uradni nemški statistiki leta 1925 62 milijonov mark. Tako je Jugoslavija sedaj v nemški eksporlni trgovini na Balkan že na drugem .mestu. Znaki pa kažejo, da bo Jugoslavija že letos prišla na prvo mesto, ki ga zavzema sedaj še Rumunija.
Po jugosl. uradni statistiki je Nemčija med jugoslovanskimi eksportnimi in importnimi deželami vsakokrat na tretjem mestu. Sledeči seznam, sestavljen po uradni jugoslovanski trgovski statistiki, nam kaže razvoj jugoslov. zunanje trgovine v relaciji do najvažnejših dežel importa in eksporta v letih 1927, 1928 in 1929.
Izvoz Jugoslavije v		1927		1928		1929	
		v mil. Din	v %	v mil. Din v %		v mil. Din	v %
1.	Italijo	1589 982	24-84	1679-590	26 06	1971-248	24-88
2.	Avstrijo	1448795	22 64	1153-515	1790	1237-803	15-63
3.	Nemčijo	678774	1060	779747	12-10	675 131	852
4.	češkoslovaško	726-722	11-35	579-608	899	425911	5-38
5.	Ogrsko	488765	763	566738	8-80	538414	6-80
Uvoz Jugoslavije iz							
1.	Češkoslovaške	1399315	1920	1402-113	17-89	1328 927	17-50
2.	Avstrije	1424 190	19-,53	1354-954	17-29	1323-913	17-43
3.	Nemčije	898740	12-34	1066-509	13-61	1188049	1564
4.	Italije	940724	1290	9397 82	11-99	823155	10-84
5.	Ogrske	357996	4-91	519-636	663	490359	646
Naš	izvoz v Nemčijo	je v zadnjem		agrarnih	produktov. V žitu im		
letu precej padel, uvoz iz Nemčije pa stalno raste in je že blizu Češkoslovaške in Avstrije, dočim je bil leta 1927 še daleč za njima. Lani je importirala Jugoslavija iz Nemčije za 23 milijonov mark razne železnine, 121 strojev lrey-zen električnih z 1*3) 7 3 kemičnih in farmacevtičnih produktov, 7-1 tekstilnih strojev, 5 elektrotihniških izdelkov^ 47' orodnih stroj ev| 4;6 volnene tkani4 ne, 4 3 bakrenega blaga, 4 avtomobilov in motornih koles, 3 9 poljedelskega in drugega orodja, 3-7 bombaževe tkanine, 3 5 premoga, 3 5 pohištva in lesenega blaga, 31 barv, firneža in lakov, 3T kotlov in strojnih delov, 27 stekla in steklenega blaga, 26 paličnega in likovnega železa, 2 3 izdeIkoy fine mehanike, 22 kavčukovega blagri, 27 cevi in valjarjev, 2 usnja, 2 kožuhov in kožuhovine, 2 papirja in papirnega blaga, 16 tkanine iz svile in umetne svile, 16 pločevine in žice, 1;5 Čevljev in usnjenega blaga, 15 glinastega in porcelanastega blaga, 1*5 umetne svile in prediva floretne svile, 13 raznih drugih tekstilij, 12 poljedelskih strojev, 12 železniškega nadgrad-benega materijala, 11 koles (biciklovl, 17 motornih vodnih vozil, 11 glasbenih inštrumentov, PO knjig in not, 02 usnja.
Jugoslavija ima za Nemčijo velik pomen v prvi vrsti kot dobaviteljica
Nemčija iž Jugoslavije predvsem pšenico. Tudi konopnega blaga in vrvi gre veliko v Nemčijo, dalje v večjem obsegu tobak, Čeprav je zaenkrat glavna dobaviteljica še Bolgarija. Nemčija ic eden glavnih odjemalcev jugoslovanske hmeljske produkcije in je na drugem mestu kot nakupovalec bosanskih sljv. Tudi perotnine in jajec pošilja Jugoslavija v Nemčijo v velikem obsegu in je Nemčija tudi tukaj na drugem mestu. Surovih govejih kož dobiva Nemčija iz Jugoslavije več kot Avstrija ali Italija ali Čehoslovaška ali Grčija. Prav tako eksportiramo v Nemčijo v veliki meri tudi produkte našega bogatega gozdarstva. Tudi zemske zaklade pošilja Jugoslavija v Nemčijo, ki je ena najboljših odjemalk našega bakra in našega v Dalmaciji produciranega boksita. Itd.
Pri razmotrivanju razvoja v gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo v prvi vrsti nikakor ne smemo prezreti stalno naraščajočega zanimanja in udeleževanja nemške industrije na razvoju jugoslov. industrije. V teku zadnjih let so se nemška industrijska podjetja opetovano udeležila produkcije v naših podjetjih.
Bodočnost gospodarskega razvoja med obema državama se mora ocenjevati z optimističnega stališča.
Koncentracija v angleški bombažni ndustriji. Odkar se je ustanovila Lan-;ashire Cotton Corporation (cotton-jombaž), so glede možnosti spojitve ireiskali 204 družbe, ki razpolagajo skupaj z 20 milijoni vreten. 164 druž-iam so stavili fuzijske ponudbe, 40 Irugih družb so izvrgli. 99 družb, ki razpolagajo z 9,250.000 vreteni in 2500 itatvami, je izreklo svojo pripravljenost ia pristop1 h Cotton Corp. S 17 družbami, 1,750.000 vreten, se pogajanja še vršijo.
ZA DVIG REJE RAKOV.
Poljedelsko 'ministrstvo je prepovedalo izvoz raikov 'iz sladkih voda. Dalje je prepovedan lov na rake za samice od 15. oktobra 1930. do julija 1931., za samce od 15. oktobra 1930. do 1. januarja 1931. (Prav Itako je prepovedan tov ha rake, ki merijo od repa do konca glave manj kot 9 cm ier lov na rake v vodah, kjer so raki izumrli in v katerih se jb z rejo rakov zopet pričelo. Raki so nesli sv6j čas našim ljudem lepe denarje in je upati, da se bo to ponovilo.
nujno opozarja na potrebo gradbe železniške proge Bakar postaja — Bakar pristanišče. Vsa terenska dela za to progo so že dovršena. Da prične obratovati, so potrebne samo tračnfce in pragovi.
* * *
0 ZGRADBI PRISTANIŠČA V BAKRU.
Dnevno časopisje je o item že pisalo. Pridenemo, da ise je izvršil ogled Bakra po skupini angleških industrijoev da po zastopnikih železnih rudnikov v Ljubiji z dovoljenjem jugoslov. vlade in da je obsegal več jugoslov. jadranskih pristanišč. Po obisku dalmatinskih pristanišč so ©i ogledali Angleži i. dr. tudi Sušak in (Baker. Zdi se, da so se izrekli zastopniki železnih irudnikov v Ljubiji za. Baker ih ©e sliši, da bodo v pristanišču (takoj pničelli z igradbo nalagal n e baze. Te dni pridejo v Baker tudi' tehniški strokovnjaki podjetja, da študirajo terenske razmere in da izdelajo potrebne načrte. Zupan Bakra' je odšel z nekaterimi občinskimi Svetniki v Beograd, da
UMETNA GNOJILA ZA BOLJŠE OBDELOVANJE,
PioOljedelski oddelek Dravske banovine plača patom kmetijskih organizacij poljedelcem za vsak kupljeni metrski stot superfasfata premijo 10 Din v svrho pospeševanje raoioneilnega obdelovanja zemllje. Hkrati so tudi tovarne umetnih gnojil cene 'znižale. Če bo šlo v tej smeri naprej, se bo dalo tudi ipri nas mnogo napraviti. Tovarne 'bodo (kljub znižanim cenam veliko na boljšem, ker bodo toliko več prodale.
IZVGZ SADJA IZ DRAVSKE BANOVINE.
(Vsalko toto prihajajo v Maribor nakupovalci sadja in zlasti štajerskih jabolk (ž Dunaja, iz Nemčije, Holandije in Francije. Letos so se pojavili tudi Belgijci in je neka .tvrdka sama naročila več 'vagonov jabolk. 'Sedanja cena je 32 mark za 100 kg franko jgsl. meja (Spielfeld). V Francijo in Holandijo gre preko Maribora vsak dan več vagonov .
Gospodarski položaj Poljske se presoja sedaj nekoliko bolj optimistično kot se je še pred kratkim. Likvidnost denarnega trga je znatno narasla. Kritje bankovcev znaša 60-7 odstotkov. Bilanca zunanje trgovine za prvo letošnje polletje se je zaključila z aktivnostjo 89 milijonov zlatov, dočim je bila lani s 433.000 zlati pasivna.
Pogajanja nemške in češkoslovaške industrije porcelana so se zaključila po dolgotrajnih razgovorih z načelnim sporazumom. Treba je urediti samo še podrobna vprašanja.
Češkoslovaška tobačna režija računi v tekočem letii z dobičkom 1307 milijonov Kč ali 56 odstotkov, kljub temu, da je splošna konjunktura v znamenju padanja.
Stabilizacija turške valute je bila sklenjena v parlamentarnih odsekih. Državna banka bo izdajala tedenske bilančne izkaze.
Pogajanja Bata s prusko vlado glede nakupa zemljišča za zgradbo tovarne čevljev so se razbila. Zahteve vlade so bile prevelike; Sedaj se pogaja Bata z zasebriiki, ki mu ponujajo stavbni svet.
Francoski producenti aluminija se nič kaj ne morejo sprijazniti iz mislijo evropskega kartela za znižanje cen, ker njih industrija prodajne krize ne Čuti posebno močno.
Ceno bencina hočejo iz nemške bencinove konvencije izstopivši vodilni koncerni zopet znižati.
Produkcija avtomobilov v U. S. A. v prvih osmih letošnjih mesecih je bila z 2,704.000 avtomobili za 1,520.000 voz manjša kot v istih lanskih mesecih.
Obtok bankovcev v Avstriji v znesku 870 mil. šil. je bil po zadnjem izkazu avstrijske Narodne banke krit s 83-6 odstotki.
Švicarski in švedski električni koncerni iŠČejo zbližanja, s Čimer bi bolj varovali tudi svojo neodvisnost od ameriških velekoncernov.
Produkcija umetne svile iz šote je nov češkoslovaški patent, ki ga bo izrabljala mednarodna družba s sedežem v Parizu in z začetno glavnico 100.000 dolarjev.
Kriza v amsterdamski industriji de-
mantov se poostruje od tedna do tedna. Zaposlenih je samo še 20 odstotkov vsph zadevnih delavcev, brez dela jih je 4330.
Angleška Austin Motor Comp. razdeljuje za poslovno leto 1930., ki obsega samo sedem mesecev, 60-odstotno dividendo na osnovne delnice; prva dividenda po letu 1918. je bila izplačana šele lani, in sicer 20 odstotkov.
Češkoslovaška je uvozila prašičev v juniju 37.000, v juliju 40.000, v avgustu nad 53.000, od teh 33.000 iz Poljske,
11.000 iz Ogrske in 3000 iz Jugoslavije. Morcau, predsednik Francoske banke, je odstopil; na njegovo mesto je prišel Moret.
Zlate zaloge Francoske banke so narasle po zadnjem izkazu na 47.672 milijonov frankov, a so se od tedaj pomnožile gotovo še za pol milijarde frankov, tako da znašajo sedaj nad 48 milijard.
M.očne petrolejske vrelce so navrtali v Hannoveru na Nemškem; tako močnih doslej v Nemčiji še niso našli.
Število motornih vozil v Nemčiji je znašalo po uradni statistiki 1. julija t. 1.
1.420.000 kosov, to je 206.000 kosov ali 16-6% več kot lani ob istem času.
Carina na pšenico v Nemčiji je bila v svrho zaščite poljedelstva z veljavnostjo od 28. septembra določena z 18-50 markami.
Izvoz usnjenih čevljev iz Nemčije je narasel v avgustu za 115.000 parov ali 56 odstotkov na 320.000 parov.
Za izvoz ruskega lesa in ruske pšenice je najela ruska vlega v Angliji ca. 170 parnikov s 505.000 tonami prostornine in najema še druge.
Ivar Kreuger je prišel v Nemčijo, da se pogaja s Siemensom o ustanovitvi novega električnega koncerna.
Tudi pri nemški državni' železnici se pozna gospodarska kriza; 'kljub zvišanim tarifam so bili dohodki prvih sedmih mesecev za 391 milijonov mark manjši kolt lani v istih mesecih.
Iz poročila
zborničnega predsednika g. Ivana Jelačina o delovanju zbornice v dobi od 15. decembra 1929 do 25. septembra 1930.
Po dolgotrajnih pogajanjih je bil skl«‘njen in uveljavljen obmejni sporazum z Bolgarijo dne 24. februarja t. 1., ki bo morda, ako se bo v praksi obnesel, v kratkem omogočil sklenitev že dolgo potrebne trgovinske pogodbe z Bolgarijo. Za Bolgarijo jo vladalo v ek športni h krogih naše industrije že v prvih povojnih letih veliko intenesovanje za izvoz železa in železnih izdelkov, papirja in tekstilnega blaga, umetnega gnojila in kemikalij, vendar nam je brezpogodbeno stanje zelo oteževalo konkurenco z drugimi državami, s katerimi je Bolgarska že davno sklenila trgovinske pogodbe. Tako je prišlo končno do tega, da znaša naš delež na bolgarski zunaniji trgovini, akoravno omamo ž njo ca. 500 kilometrov skupne meje, pri izvozu le 0 3%, pri uvozil pa 0-60%, dočim par-ticipira na ptrimer Češkoslovaška na uvozu v Bolgari jo z 10'7 %.
Končno maj omenim, da je bila uveljavljena uporaba minimalnih carin turi j z združenimi republikami Brazilije, ki je za našo kolonijalno trgovino velikega pomena. S tem je bil napravljen prvi korak, da pridemo tudi z južno-amerišklmi državami, v katerih se nahajajo velike kolonije naših izseljencev in s katerimi še vedno bolj razvijajo poslovne zveze, končno do pogodbenega stanja. Ugodnost minimalnih carin spilo si zasiigurali tudi v posebnem sporazumni z Egiptom, kar je toliko važnejše, iker je tam stopila letos nova carinska tarifa v veljavo.
Za nadaljrii razvoj naše zunanje trgovine bo zbornično propagandno in
DIREKTNA železniška tovorna
TARIFA MED JUGOSLAVIJO ČEŠKOSLOVAŠKO.
V	glasilu oslov. državnih železnic se bere, da bo vpeljana ž verjetno veljavnostjo od 1. nov. t. I. nova doslej še nc obstoječa tarifa m blagovni promet mod Češkoslovaško in Jugoslavijo. S tem bo odpomagano velikemu nedostatku v prometu med obema državama, kajti nova tarifa bo (promet izdatno olajšala in, kar je glavno, tudi pocenila. Tarifa bo obstojala iz dveh delov. Prvi del bo vsebovali reglementarične in tanifarične določbe it er kilometrino, drugi del ipa prav te tarifne postavke. Drugi del bo razdeljen v štiri skupin^: 1.’ voznina, -ki bo veljala za promet iz Češkoslovaške v Jugoslavijo din obratno in sicer za kosovno ! ’ago, skupno btago in hmelj (v Žatec in od (tam); 2. voznima -za eksport (iz Češkoslovaške v Jugoslavijo (21 raznih predmetov);	3. 'voznina za eksport iz
Jugoslavije’ v Češkoslovaško (20 raznih predmetov); 4. eksport žive' živine, svežega mesa, zalilane živine iii svežega sadja iz Jugoslavije v Češkoslovaško. Zaenkrat ie sprejetih v novo tarifo 400 češkoslovaških in prav toliko jugoslovanskih postaj; po ipfttrebi se bo pa število postaj (ter v 'tarifo »prejetih predmetov povečalo. V osmina je navedena v češkoslovaški vrednosti. Tarifa je dvojezična <češika in srbohrvatska) z hemško prestavo.	' ' '*'■ •	'
*	* *
?i0VA ORIENTACIJA AVSTRIJSKE TRGOVSKE POLITIKE.
Te dni se vršijo na Dunaju obsežni razgovori zadevnih faktorjev, ki imajo za predmet novo ureditev avstrijske trgovske politike. V prvi vrsti gre za to, ali se bo toliko omenjeni žitni monopol vpeljal ali ne. Poučeni krogi so mnenja, da bi bile težkoče pri uvedbi žitnega monopola tako velike, da bodo to misel opustili. Namesto tega bodo po želji poljedelstva skušali doseči dogovore o kontingentih, ki bi avstrijsko poljedelstvo do gotove meje prav tako zaščitili kot uvozni monopol. Taki dogovori naj se sklenejo z Jugoslavijo, Ogrsko, Ru-muriijo, Švico in Češkoslovaško. Z Ru-munijo se je glede uvoza goveje živine že sklenil dogovor v predpogodbi, ki
informativno delovanje brezdvoma v znatni meri dopolnjeval v letošnjem letu aktivirani ZaVod za pospeševanje zunanje trgovine veliko vlogo. Že v dosedanjem delu in v vseh publikacijah posveča zavod organizatomim in strokovnim vprašanjem naše eksport-ne trgovine sadja, hmelja, suhih gob, jajc i td. posebno pažia jo in se trudi navezati čimveč direktnih stikov med našimi producenti in direktnimi odjemalci v inozemstvu. Zavod namerava v toku letošnjega leta s sodelovanjem zbornic izdati prvi oficijelni adTesar za izvozno in uvozno trgovino, industrijo, denarstvo in pomožne panoge trgovine, katerega pomanjkanje se je mnogokrat neprijetno občutijo.
Do izvedbe zakona o kontroli izvoza kmetijskih pridelkov, razen za slive in grozdje, dosedaj še ni prišlo. Zbornica proučava možnosti standardizirani© izvoza jabolk, jajc in hmelja ter bo v zmislu predlogov in-teresdranih krogov dala ministrstvu trgovine svoje mišljenje.
3. Gospodarski zakoni.
Zakonodajno delo v preteklih treh četrtletjih je bilo jako obilno in plodno.' Podrobna poročila o tem so bila podana že na sejah posameznih odsekov, ki so se vršile v toku meseca aprila, junija ih začetkom septembra. Med uveljavljenimi gospodarskimi zakoni je omeniti posebno zakon o državni obrambi, ki urejuje vaižno vprašanje obramibene industrije in preskrbe države v mobilnem stanju. Nadalje je za naše kraje važen zakon
o	pospeševanju živinoreje, zakon o asanaciji vasi, zakon o gozdih, zakon urejanju hudournikov, za trgovske kroge pa žakon o nadzorovanju prometa z žlvljenskimi potrebščinami, zakon o vinu, zakon o autorskem pravu ter o izrednem kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov.
določa mesečni uvoz 840 glav v Avstrijo. Pq Rumuniji bo prišla na vrsto Češkoslovaška, nato Švica in na koncu leta Jugoslavija in Ogrska.
* * *
POSLABŠANJE NA TRGU SVINCA.
Svinec je bil že več mesecev edina kovina, ki se je z uspehom upirala vsakemu gibanju na baisse. Zveza svinca je dosegla s svojo stabilizacijsko politiko lepe uspehe in je mogla držali ceno zmeraj nad 18 funti. Seveda je zahteval la efekt velikih žrtev. Zveza je dala velike množine na zalogo in je stavila svoje upanje na jesensko kupčijo, od katere je pričakovala primernega odtoka svojega blaga. A pričakovanje se ni izpolnilo. Po statistiki se je letošnja svinčena produkcija res zmanjšala za dva odstotka, a poraba je v istem času padla za 10 odstotkov. Jesenska kupčija sama je medla in se ne javlja ne v Evropi in ne v Ameriki kakšno poživljenje trga. Pride k temu se okoliščina, da so v Evropo transportirane 'množine svinca izredno velike in da ni računih na njih gladko prodajo. V prostem prometu je bil zato svinec v zadnjih dneh močno oslabljen in je morala tudi zveza iti s ceno od I&V18 ria 17is/i» funta. Ni pa mislili, da je s tem padajoče gibanje cen svinca zaključeno.
*	* *
BLAGO SAMO PROTI GOTOVINI.
Sovjetska družba Arkos, ki oskrbuje nakup sirovih kovin za rusko industrijo, je skušala nakupiti v zadnjih dneh v Londonu večje množine aluminija. — Gre za kupčijo več milijonov rubljev. Rusi so hoteli skleniti kupčijo le proti dovoljenju dolgoročnih kreditov. Zdi se pa, da so imeli Angleži pri kupčijah z Rusi slabe skušnje, in so rekli, da dajo aluminij samo proti gotovini. Nato so napravili sovjeti drug predlog in so sedaj pripravljeni, da plačajo 75 odstotkov nakupa vrednosti takoj, če se dovO-Ii za ostanek daljši kredit. Angleži so sprejeli te plačilne pogoje s pridržkom, da se dovolijo samo kratkoročni krediti. Vidi se, da uživajo sovjeti v Londonu zelo malo zaupanja, kar je, sodeč po drugih trgih, kaj Iah^o umljivo.
Devizno tržišče.
V primeri: s predzadnjim tednom je zaključil prošli teden na ljubljanski borzi z znatnejšim deviznim prometom Din 19,679.203-49, kar je pripisati v prvi vrsti povečani potrebi po devizi New-yoirk, kaitene je bilo posredovanjem Narodne banke nabavljene za preko 4 in pol'milijona dinarjev, dočim je došlo v tej devizi v prejšnjih tednih le do malenkostnih zaključkov. Od celotedenskega prometa odpade na Narodno banko 8-650 mllij. Din, na privatno blago pa 11-020 milij. Din, medtem ko je v tam blagu izkazanih največ zaključkov Londona (4‘419 milij. Din) dn Curiha (3-677 milij. Din) ten- deloma Italije (1-896 milij. Din), so v intervencijskem blagu naijvečji zaključki v iNewyoflku deloma v Pragi (1-709 milij. Din) in v Curihu (1-359 millij. Din). Na poedimiih borznih sestankih je bil dosežen sledeči dnevni pramOt: dne 2.2. septembra Din 5,573.698 96 p Curih-Newyark; dne 23. septembra Din 3,503.514-83 London-Newyo(rk; dne 24. septembra 'Din 4,664.155'26 Curih -London; dne 25. sqptembra Din 2 milijona 34.674-69 Curih-Lcndon; dne 26. septembra Din 3,903.159-75 Newyork -Wiem; itedaj v ponedeljek (22. t. m) naj-veČji, v četrtek 25. t. m. pa najmanjši dnevni promet tekom; pretečenega tedna. V pogJedu višine v po edini h devizah doseženega deviznega prometa zavzema to pat prvo mesto Curih s 5-036 imllij. Din, Newyonk s 4-519 že drugo in London s 4-419 šele treftje imesito, dočim to dokaj manjši -zaključki ostalih v devizah in sicer v Italiji za 1-896 milij. Din, v Piragi za 1-765 milij. Din, na Dunaju za 0-993 uniiftij. Din, v Berlinu za (>•840 nvilij. Din ter končno v Parizu za 0-265 ‘milij. Din, poleg tega pa še ma--lenkosit Budimpešte.
V	devizni tečajnici ni opaziti posebnih tečajnih sprememb v toku borznih sestankov pretečenega tedna, ker je Cu-rih ostal dosledno nei-zpremenjen 'lin bil trgovari na bazi 1095-90, prav tako Dunaj (7/9727), le da je bil v torek njegov tečaj za malenkost nižji, torej 7-9726. Slično pot so začrtali tečaji deviz Berlin, Bruselj, Budimpešta in Pariz, ker so vsi beležili na treh sestankih minulega tetina nespremenjeno in sicer Berlin 13-45 sicer pa 22. in 25. t. ni. nekoliko višje, Bruselj 7-8752, 23. t. ju. nekaj v-išje, 24. t. .m. pa malenkost nižje, Budimpešta 9-8889,’ na prvih dveh sestankih .pa nekoliko nižje, Pariz 221-81, a v ponedeljek (22. t. mi) najivišje 221-88, v petek pa ‘221-70, torej najnižje v prošlem tednu. Izmed ostalih deviz je Amsterdam še najbolj okrepil svoj tečaj od ponedeljka (22-765) na torek (22-785), sicer pa v četrtek in petek beležil nekaj nižje, dočim je London v prvi polovici minulega tedna not.iiral s tendenco navzgor, dosegel 24. t. m. najvišji tečaj 27460, nato pa polagoma popuščal in vzdržali v petek na višini 274-55 nailik Newyorku, ki jfe />rav tako tečaijno kul miniral v sredo 24. t. m. na višini 56-39, zatem pa do p etika oslabel na 56-385. Nasprotno tendenčno smer je 'zavzela Praga, ker je bila v stalnem1 .tečajnem porastu tekom celega pro&lega tedna na petkovem borznem sestanku (26. it. m.) svoj naj-v.išje doseženi: tečaj 167-68 napram ponedeljkovemu, ki je baziral za nekaj 'točk nižje in sicer na višini 167-57. De-viza Trst je bila v ponedeljek in torek •trgovana po 295-50, v peteik po 295-70, tedaj najvisje, medtem ko sta intervencijska tečaja 'od 24. t. m. 295-84.
Notic ostalih deviz ni bito.
Efektno tržišče.
To tržišče še vedno ne kaže nikakega razvoja in je 28. t. m. došlo do edinega, zaključka v delnicah 'Kranjske industrijske družbe po 312-—. Sicer je efektna tečajnica minulega tedna brez vsakih sprememb, razen Blairovih posojil, ki so beležila naslednje: 8% dne 22. it. m. 98;—, tedaj najvišje v prošlem tednu, ker je odslej stalno slabelo in belfežilo v torek 97-75, v sredo 97-50 in na poslednja borzna dneva pa 97-25, dočim je 7% nottirailo 22. t. im. 87-—, 24. t. m. 86-50, na ostale borzne dneve pa 86-75.
iANiad-BORZi
Tendenca in zanimanje še vedno skrajno mlačna.
Žitni trg.
Cene pšenice so v Chicagu tudi v minulem tednu nazadovale in so dosegle najmžjo stopnjo pri 73 'A centov V zvezi s to nizko notacijo 90 popustile cene tudi v Budimpešti in pri nas. Proti koncu tedna so se cene pšenice nekoliko učvrstile in je .posebno v Budimpešti danes zaznamovati precej okrepljene tečaje -pri prav živahnem prometu. — Vladajočo zelo težko situacjio na žitnem trgu je povzročila Rusija, ki se ni zadovoljila samo s prodajami efektivnega blaga, temveč je ,na amerikanskin terminskih borzah prodala prav izdatne količine. — Dobro poučeni krogi so mnenja, da to stanje ne more dolgo trajati in bodo morali Rusi skoraj pričeti pokrivati svoje špekulativne prodaje. Kakor hitro se bo zaiznalo za namero pokrivanja ruskih špekulativnih prodaj, je gotovo, da bo ta vest povzročila na žitnem trgu čvrstooo, ki je že izdavna ni bilo opaziti.
Pri nas so dovozi pšenice nadalje slabi in ponudba blaga je samo iz druge roke, ki mora blago, izvirajoče iz pred-nakupov, prevzeti. — To blago, katero moramo trgovci radii pomanjkanja lastnih zadostnih skladišč in radi pomanjkanja zadostnih denarnih sredstev prodati, se je nudilo v minulem tednu po prav ugodnih in nizkih cenah. — Proti koncu tedna se je razburjenje že 'nekoliko poleglih in pšenica je pridobila na ceni 254 para. — Slika za bodočnost ni tako brezupna kot se jo splošno opisuje in na-da/1'jtno nazadovanje cen naše pšenice se tako rekoč izključuje tem bolj,'ker je cenitev našega pridelka ugotovljena na 19 milijonov meterskih stotov in bomo s to količino krili ravno 'lasrtno potrebo. — Zunanja tržišča ne bodo tedaj imela na naše žitno tržišče onega vpliva, kot ga imajo v letih, kadar imamo velike ko-Sičinte pšenice za izvoz. — Da se je pojavilo v početku letošnje setzije pri nas precejšnja ponudita pšenice, ki je napravila vtis, koit da nam pre ostajajo, večje količine blaga za izvoz, je najvažnejši in .največji vzrok v slabem finančnem stanju našega producenta, ki je bil primoran prodati svoje pridelke, da krije svoje plačilne obveznosti.
Kupčija s staro koruzo je precej živahna in je vžiic neugodni situaciji in nizJkh cen pšenoe ohranila pri dositi visokih cenah staflno tendenco. — Dovozi so sedaj tudi za koruzo slabi, ker je producent še vedno zaposlen s poljskim delom in ponajveč s pobiranjem nove koruze.
V	splošnem je v minulem tednu vladalo mrtvilo, vendar so pa izgledi, da se bo že v najkrajšem' času kupčija oživela.
Na ljubljanski borzi je bilo v minulem tednu zaključeno: il6 'A vagonov pšenice, 2 vagona ječmena to 1 vagon koruze.
Lesno tržišče.
Pretečeni teden ni bilo na lesnem trgu nobenih bistvenih sprememb, kajti stagnacija traja trdovratno dalje. Sicer se opaža zanimanje za posamezne vrste lesa, toda radi nejasne situacije, ki tre-notno vlada na tem tržišču, ne pride do šklepa večjih količin. Še vedno se išče le za takojšnjo vporabo in najnujnejše potreben les, dočim se naroča samo blago po težkih komisijah in še to le v manjših količinah. Edinole drva so artikel, ki se izvaža v večjih množinah. A vkljub temu izdatnemu izvozu je še mnogo tega blaga pri nas na zalogah ih ker je ponudba precej velika, so cehe drvam dokaj nizke. Posledica tega pa je, da se letos ne producira novih drv, kar utegne imeti za dalnjo posledico, da bode prihodnjo pomlad drv jmhianjkovalo.
Na ljubljanski borzi se je tekom pro-šlega tedna prodalo 2 vagona desk smreka-jelka, 24 mm, od 16 cm naprej, potem 1 vagon mecesnovih in 1 vagon lipovih plohov, dalje 10 vagonov drv ter
1	vagon oglja.
Povpraševanja:
Hrastovi neobrobljeni plohi:	ca. 8 m3
80 mm 2'80 do 3 m, ca. 6 m’ 130 mm 2'50 do 3 m, ca. 2 m8 90 mm 2'50 do 2'60 m, ca. 2 m* 110 mm 2-50 do 3'50 m, ca 2 m3 120 mm 2-50 do 3-50 m, od 22 cm srednje širine naprej, meri se na gornji strani, blago obeljeno, zdravo, izključeno gnilo, razbito, zimasto. Cena naj se glasi Franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon 18 mm smrekovih desk, ostro-robih, očeljenih, paralelnih, vezanih od 18 cm naprej, I., II., lepa III. Dobava do 6. oktobra 1930. Cena Iranko vagon meja Postojna.
Rabi se večjo množino smrekovega lubja, suhega (čreslqf). Cena Iranko vagon avstrijska meja.
Naravna bukovina, obrobljena, I. in II., od 2 m naprej, od 14 cm naprej, medija 20/22 cm: 27 mm 20 m*, 38 mm 30 m3, 50 mm 30 m*, 60 mm 100 m3. 70 mm 10 m3, 80 mm 10 ms. Cena Iranko Sušak pristanišče. Dobava takojšnja.
Tiorovi brzojavni drogovi, 70% od 8 m, 15% od 10 m, 10% od 12 m, 5% od 15 m, premer v vrhu 11 do 12 cm. Teža m3 do 750 kg. Cena Iranko meja Postojna tranzit.
Trami: 24 X 29, 12 m, 7 m5; 24 X 29, 8 m 1 m3: 24 X 29, 6 m, 15 m3; 19 X 21, S m, 22 m3: 19 X 21, 9 m, 22 m3; 16 X 19, 7 m. 3 m3; 16 X 19. 4 m, 1 m3.
Morali: 38 X 78. 250 komadov.
Deske: 25 nun, II. kvalitete, 2 nr’; 30 mm, III. kvalitete, 3 m3.
Jamski les: smreka, jelka, bor, obeljen, premer spodaj od 18 do 22 cin; 5 vagonov 2'20 m; 20 vagonov 2'50 m ali mnogokratniki; 5 vagonov 3 m. — Cena Iranko vagon nakladalna postaja.
1 vagon bukovih, naravnih plohov, od 18 čm širine naprej, z medijo 25 cm od vsake dimenzije, dolžina 3. 4 in 4-50 in: 4 m3. 40 mm ali 38 mm, 4 m3, 50 mm ali 48 mm, 7 m3. 80 mm ali 78 mm, z navedbo cene za
1.,	II. in za I., II. z malo III. Navesti je treba težo, čas dobave ter ceno franko vagon meja via Postojna tranzit.
Večja množina škuret, 14 mm, v fiksnih dolžinah od 1"30. 1'50, 2'60, 3, 4 in 4-50 m, širine od 7 do 13 cm.
2 vagona mecesnovih tramov, dolž. 5, 6 in 7 m, debeline 30/35 s toleranco oblice. — ('ena naj se glasi Iranko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon neobrobljene bukovine, 70 111111 debeline, od 2-50 m dolžine.
1 vagon obrobljene bukovine in sicer polovico vagona 70 111111 in polovico 80 mm, dolžina 4-50 m. — Cena naj se glasi Iranko vagon meja Postojna tranzit.
1100 komadov tesanih tramov, uso Trst, 6/9" oziroma 18/24 cm, v dolžini 5 in 6 111. Blago mora biti suho, zdravo ter lepo tesano, tako da na špici bi imelo najmanj 20 cm premera. Navesti je treba rok dobave ter ceno Iranko vagon meja Postojna tranzit.
Rordonali: 10 komadov po 13 m dolžine, 22/28 cm glava, glava; 6 komadov po 13 m dolžine, 18/24 cm glava, glava; k dopolnitvi vagona bi se določilo še bordonale 9 in 10 m dolge. — Ceno je treba navesti Iranko vagon nakladalna postaja.
Ca. 2000/3000 m3 bukovih testonov. Cena franko vagon italijanska meja.
2 vagona mecesnovih desk, inonte, izključene so izpadajoče grče, debelina 38 mm z 2 mm debelejše rezave, dolžina 4 111, širina od 16 cm naprej s približno medijo 23/24 cm. Dobava naj bi se vršila v 3 tednih. Cena naj se glasi Iranko vagon meja Postojna.
300 komadov desk, 17 ali 18 mm, smrekn, I. in II. od 19 do 28 cm, 4 m, ali pa ca. 60 m3 desk, I., II. in 111. od 16 cm naprej, smreka, s toleranco največ 20% bele jelke, blago ostrorobo, pravokotno, očeljeno, do 2 cm konicitete. Cena naj se glasi Iranko vagon nakladalna postaja.
200 komadov borovih brzojavnih drogov, dolžina od 4-50 do 8 m, z debelino v sredini 25 cm. — Cena franko vagon meja Postojn:i tranzit.
Trami: 8/8, 4 in 200, 5 in 200; 8/11, 4 111 300, 5 m 100; 11/11, 4 m 300, 5 m 400, 6 111 200; 11/13, 5 111 300, 6 m 400, 7 m 200; 13/16, 5 m 100, 6 111 200, 7 m 100. — Blago
mora biti lepo, zdravo, belo. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
2	vagona moralov, smreka jelka, 38X78 mm, 4 m dolžine.
1 vagon moralov, sestavljen tako: 34 X 68 mm, 5 m dolžine, 10 m3, 98 X 98 mm,
4 111 dolžine, 5 m3, 98 X 98 mm, 5 111 dolžine, 5 m3, 118 X 118 111111, 4 111 dolžine,
5 m3, 118 X 118 mm, 5 111 dolžine, 5 1113,
1., II. in III. monte. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon surove bukovine, I. in II., v debelinah 70 dn 80 nun, v -dolžini 4 50 111 z največ 10% od 4 111, blago mora bili obrobljeno. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
Ponudbe:
1 vagon suhih jelševih plohov od 16 cm srednjega premera naprej, od 30 do 100 mm debeline, I., II., III.
1 vagon javorjevih plohov, blago suho, od 16 cm naprej, od 30 do 100 mm debeline,
1., II., III.
1 vagon bukovih plohov od 16 cm naprej, od 30 do 100 mm debeline, I., II., III.
1 vagon hrastovih plohov, od 18 cm širine naprej, od 30 do 100 nnn debeline, I., II., III. Cena se glasi franko vagon nakladalna postaja.
50.000 komadov borovih, hrastovih in smrekovih brzojavnih drogov.
Večja množina prvovrstne jelševine v okroglem stanju.
Ca. 10 vagonov lepega jesenovega lesa,
za dobavo v okroglem ali v rezanem stanju.
10 vagonov orehovih hlodov, ca. 100 m3, srednji premer od 30 do 65 cm, z nekaj % 30 cm, dolžina od 2 m z nekaj od 150 do 190 111, blaga je 90% brez grč. — Cena se glasi Iranko vagon nakladalna postaja.
Borovi drogovi, od 7 do 9 111 dolžine, de-beJina na tankem koncu 11 do 14 cm.
Hrastovi jamski les ca. 50 vagonov od 2'50 m dolžine do 4 m, ter od 13 do 20 cm debeline. Cena Iranko vagon nakladalna postaja.
Ca. 100" suhih, lepo tesanih tramov.
1 vagon lepega, belega javorja (plohi) od 27 do 100 mm.
1 dopion brzojavnih drogov, dobava takojšnja.
Tečaj 1 oktobra 1930.	Povpia- ševanje Din	Ponudbe Din
»HVIZK:		
Amotodam 1 h. gwld. . .	—•		22-79
B.rlin IM		—•—	13-4375
Brutelj 1 bel**		—•—	7-8740
Budimp*4U 1 pang* . .	—•—	98878
Smrtih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 UHng		— —	7-9716
London 1 funt		273'97	274-77
Vewyork 1 dolar .....	56 27	56-47
Pmrit 100 ti		.	221 65
Pr«** 100 kron		167-17	167-79
Twt 100 lir		294-50	296-50
%xy\o
Pred sporazumom v industriji dušika.
Kljub izredno si nasprotujočim interesom posameznih držav se bo industrija dušika, ki zboruje v Parizu, skoraj gotovo vendarle sporazumela. »Fkft. ^tg« piše, da bo veljal dogovor zaenkrat za eno leto. Ne glede na posamezne vrste, temveč upoštevajoč samo povprečno produkcijo bi posamezne države svojo produkcijo takole znižale:	Nemčija za
30 odstotkov, Belgija in Holandija Uidi za 30, Francija za 10, Poljska za 40 in Anglija za 50 odstotkov. S temi kvotami mislijo, da bo svetovna nadprodukcija zadostno reducirana, pri čemer ostane seveda predpogoj, da bodo imenovane eksportne države svojo potrebo, razen Belgije, same krile s 100 odstotki. Fran- j cija bi bila že zato voljna, da sprejme I te predloge, ker bi mogla kriti tudi del i belgijske potrebe. Belgija in Italija sta se zavezali, da svoje domače potrebe ne bosta krili z izgradbo lastnih tovarn, temveč da bosta kupovali od svetovne produkcije. Glede posameznosti velja za vzor oblika sindikata apnenega dušika. Dalje je po zgledu številnih drugih, tudi mednarodnih, kartelov nameravana ustanovitev skupne blagajne, ki bo alimentirana od dajatev produkcije in ki bo izenačila slabšo prodajo oziroma, ki naj jamči za nakup kvantitet, ki bi se ne dale prodati. Tudi čilenska industrija dušika bi bila na tej blagajni udeležena. Sploh se mora upoštevati, da se tiče opisani sporazum le industrije umetnega dušika in da se bodo šele po njegovem končnovel javnem podpisu pričela pogajanja s čilensko industrijo naravnega dušika, združeno sedaj v veliki družbi »Cosana«.
Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov rešilnih skrinjic. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. in 7. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled, pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave Pol-Colingsovih osi, mizarskega kleja, firneža, terpentina, steklarskega kleja, barve in emajla; do 13. oktobra t. 1. glede dobave 1200 111 vrvi iz jeklenih žic, 3 zobatih koles, svetiljk za notranje razsvetljavo, 200 kg snažil-ne volne, parnih ventilov, ležajev ter glede dobave naprave za avtomatično izklapanje. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. oktobra
l. 1. ponudbe glede dobave 800 kg verig.
— Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida, 500 kg tovotne masti, 100 komadov vrčev za vodo in 100 komadov meril. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 11. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg svinjske masti. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zacrebn glede dobave portland-cementa, negašenega apna, opeke, eternit-plošč, pločevine, svinca itd.; dne 13. oktobra t. 1. glede dobave lesa; dne 14. oktobra t. I. glede dobave olja za mazanje poda, karbolne kisline, sirkovih metel in peska za lokomotive.
— Dne 11. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave gramoza; dne 13. oktobra t. 1. pa glede dobave kovinskih žigov. — Dne 14. oktobra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddefek v Beo-
gradu glede dobave vrvi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 11. oktobra t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave raznega linijskega orodja ter glede dobave pohištva za postajo Beograd-Sava. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Dne 14. oktobra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 2600 komadov lopat. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dne 14. oktobra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licatacija glede dobave 5000 parov nogavic. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem slagalištu.)
— Dne 14. oktobra t. 1. se bo vršila pri Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu licitacija glede dobave 10.000 komadov zabojev za dvopek. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Prodaja vreč. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe glede prodaje 3000 komadov starih vreč. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe glede prodaje 2000 komadov ju-tinih vreč. — Dne 14. oktobra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnega rudnika Velenje ofertalna licitacija glede prodaje 1480 komadov starih vreč. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih žeJeanic v Ljubljani sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glllede oddaje pleskanja žel. mostov in žel. prehodov.
— Prometno - koimeroijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do' 4. in 7. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija diržavnega ' rudnika Kakanj sprejema do 8. oktobra t. L ponudbe gflk-de dobave tesarskega orodja. — Direkcija dirtžaivne železarne Vareš sprejema do 8. oktobra It. 1. ponudbe glede dobave 300 kiv. nx keramičnih plošč. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. oktobra it. 1. ponudbe glede dobave 1000 metrov jeklenih virvii, 3 usnjatih jermenov ter glede dobave 2500 kg strojnega olja. (Predimebni oglasil z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Oddaja gradbenih del pri zgradbi ceste Sv. Peter—Ložane se bo vršila potom licitacije dne 14. oktobra t. 1. pri Okrajnem cestnem odboru v Mariboru, Koroška cesta 26/11. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrt, proračun in splošni pogoji pa pri omenjenem odboru.)
Oddaja .zakupa železniške restavracije na postaji Prijedor se bo vršila potom licitacije dne 11. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled pri isti direkciji, soba št. 53.)
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejsi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično natmoderneje ureje na kisarna v Jugoslaviji Pisarna t
Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbo!
Veletrgovina
^ -j (%fidWjwM
prlporola
ipeceriisko blago
raznovrstno Iganjfe, moko in daiolno pridatke • Rasnovrstno
rudninsko vodo
Lastna praSarna sa kavo in mlin za dlla-va s alaktr. obratom
Canlki na razpolago i
^KUVERTA
DRUŽBA Z O. Z.
Tvornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
_Vožarsld	pot	i	Karlovška	c.	2
Tirnici! Milt in Stil« „10MI UST!
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Gregorčičeva
ul. 28. Tel. 2552
se priporoča za naročila vseh trgovskih ln uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t d. Knjigoveška dela 1*-vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
Dreja dr. IVAN PLE8S. — Za Trgovako - industrijsko 4. d. »MERKURc kot izdajatelja in tiikarja: O. MICHALEK, Ljubljana.