PO/IMA: IVAM UtCNIKOV - KAIRO - RU6 MAN/HA6T €L MAHRANl A 5 - 1Z.N/T. D€/MO

Bo
IIU
|l/OZ /t2>
V našem lletu smo že večkrat razpravljali o »pomladanskih ofenzivnih podvigih obeh nasprotnikov sedanje svetovne vojne. Izgleda,da se stvari približujejo svoji končni odločitvi in verjetno je, da bo-®o v naslednjih tednih preživljali zelo važne dogodke. Sodeč po nekih predhodnih podvigih, kakor tudi Razgovorih med angleškimi, ruskimi in ameriškimi vojaškimi krogi je zelo verjetno, da bo s toliko napovedovano germansko ofenzivo na vzhodu,eventualno tudi jugovzhodu, pričel tudi zavezniški napad na kakem novem bojišču. V mislih imamo predvsem ofenzivo na evropsko celino. Kakor smo že svoječasno poročali,so Zavezniki tako ofenzivo predvidevali šele v letih 1-943 in 44. Rekli smo pa že takrat, da izjave posameznih državnikov vseh treh velikih zaveznikov potrjujejo, da se bo odločilna bitka izvojevala še v tekočem letu. Ameriški general Marshall, načelnik ameriškega generalnega štaba se je dolgo posvetoval z vodilnimi angleškimi vojaškimi krogi v Londonu.Ruski Poslanik v Londonu, g.Maisky,je govoril zelo določe-ho. Njegova izvajanja je potrdil ruski poslanik v Washing-£onu Litvinov. Tudi gg. Harry n°pkins in Ernest Bevin ata se izrazila v tem smislu. Bivši ^gleški minister,Lord Beaver-*>rook je v Ameriki naravnost zahteval vpostavo druge fronte. -Pred vstopom Rusije v vojno ao bile vse razprave glede napada na celino več ali manj PRopagandnega značaja, zlasti Razprave,da bi mogel tak napad slediti že v bližnji bodočnosti. Nemčija je bila v tem času ba višku svoje moči, letalstvo je razpolagalo z ogromnim številom modernih aparatov, milijoni nemške vojske so bili nedotaknjeni in .odlično opremljeni. Ta ugoden položaj Nemčije “e danes popolnoma spremenjen.
®Uska zemlja je pogoltnila milijone nemških vojakov, tisoče bemških tarikov in na desetti-®°5e nemških letal. Na preko ‘•000 km dolgi fronti je skoro v Popolnosti zaposlena nemška SRinada, v kolikor je ni raztresene za obrambo 3.000. ^ dolge obale na zahodu in za nadzor evropskih oze-®®lj, ki jih imajo trenotno Nemci v rokah. Ogromni UaPehi, ki so jih Nemci dosegli ob začetku operacij 1b to predvsem po zaslugi popolne nepripravljenosti Zaveznikov in zaradi velikih pogreškov njihove strategije, so Nemcem danes gotovo bolj v škodo,kakor pa v korist. Vse nemške iznajdbe takozvane bliskovite v°jne ao prešle iz nemških rok v zavezniške. Pri tem be mislimo samo na ogromne nemške oklopne divizije, njihove strmoglavce itd., pač.pa imamo v mislih Slovito peto kolono,ki je Nemcem' prinašala zmage,kar ba krožniku.Za zavezniško zmago bo peta kolona goto-0 eden najvažnejših elementov.
KAKŠNI SO POGOJI ZA ZAVEZNIŠKO OFENZIVO
... Predvsem nastaja vprašanje, kako naj zavezniki daRijo na kontinent, ko pa Nemcem takrat, ko so bi-na višku svoje moči, ni uspelo polastiti se brivskega otočja. Odgovor na to vprašanje ni tako za-j°^an, kakor na prvi pogled izgleda. Vsem nam je še Ud i° v ePomlnu, da so Nemci napeli vse sile, da bi jbRli v Anglijo,napad pa se je ponesrečil zaradi og-®ne angleške vojne mornarice, ki je hermetično za-h rala pot nemškim napadalcem. Na drugi strani so se
®»ci bali Rusije, ki bi jih.gotovo krepko stisnila .n vrat v trenotku.ko bi bili na zapadu polno zapos-bl- Zato so se Nemci odločili,da najprej obračuna-
jo z Rusi. Ali Hitler se je v svojih računih strahovito zmotil. Ruske armade so ohromele nemško bliskovitost in tako so Hitlerjevi računi povodeneli.
Dogodki tekoče vojne so stratege, kakor smo že večkrat naglasili,premnogokrat postavljali na glavo. Zadnji dogodki v Pacifiku so dokazali, da je bliskovita vojna mogoča le,če sta dana dva predpogoja:moč— na vojna mornarica in številno letalstvo. Posebno veljata ta dva pogoja takrat, ko je v.načrtu zasedba obširnih področij.Japoncem bi gotovo nikdar ne uspelo polastiti se ozemlja 6 milijonov kv.km, če bi zavezniki ne počivali vsa povojna leta in če bi Japonci ne razpolagali s tako ogromno vojno mašinerijo«
Vsa ta razmotrivanja nam bodo poslužila pri obravnavi možnosti upostavitve druge fronte na evropski celini.
g.TE NAJ POTEKA DRUGA FRONTA?
osnovnega značaja za razmotri-"vanje uspehov druge fronte. V poštev prihajata samo francoska in norveška obala. V tem so si vsi zavezniški strategi e-dinl. Vsa ostala področja bo polna težkoč in za drugo fronto ne prihajajo v poštev.-Najbolj posrečeno področje Francije je Bretonija, ki je znatno oddaljena od središč pruske vojne sile, obala sama pa tvori obširno členkovitost s številnimi lukami in pristanišči, ki dovoljujejo razmeroma lahko izkrcavanje na številnih mestih istočasno. Področje Breto-nije je razmeroma ravno,posebno še, če ga primerjamo z Norveško. Ravna področja dovoljujejo napadalcu, da si v razmeroma kratkem času ustvari na sovražnem ozemlju važna,letalska oporišča, ki zelo uspešno podpirajo naloge napadalcev.Če bi se zavezniki vgnezdili v Bretoniji, bi Nemce prepodili z enega najvažnejših atlantskih podmorniških oporišč, ki leži v francoski luki Brest. Iz te luke namreč Nemci sistematično izvajajo svoje piratske podvige proti angleški in zavezniški trgovski mornarici.
Istočasna invazija zaveznikov proti severu Francije v Normandijo, bi nudila zaveznikom popolen nadzor nad severozahodno Francijo in tu bi se ustvarila šele resnična druga fronta proti Hitlerjevim hordam.
Na Norveškem je prebivalstvo močno naklonjeno Angležem, ali je ozemlje zelo neprikladno za vpostavo uporabnih letalskih oporišč.Če bi se invazija izvršila v severnem delu Norveške, bi zasedba teh področij nudila zaveznikom nekaj prednosti. Zaradi zelo pomanjkljivih prometnih zvez bi se namreč Nemcem ne posrečilo v doglednem času pojačati njihove tamkajš-ne garnizije ne da bi pri tem kršili nevtralnost Švedske»Na jugu. Norveške bi Nemci znatno laže prišli do pojačanj, ali nenaden in močan prepad tako zavezniških. pomorskih kakor tudi letalskih sili bi omogočil popolno zaprtje Skageraka in bi nagnal Hitlerja# da napove vojno Švedski, to je državi, ki razpolaga z močno in odlično opremljeno vojsko in tudi s precejšno vojno mornarico.
Nastaja vprašanje v koliko so Nemci utrdili, norveško obalo?Podatki niso seveda točno znani,ali zadnji napad angleških četnikov na norveško obalo je dokazal,da so se Nemci dobro vgnezdili na najvažnejših predelih norveške obale.
Spomladi 1. 1940, ko je Hitler razbojniško na-(Nadaljevanje na drogi strani)
(Nadaljevanje s 1.strani)
-padel Norveško, je smatral, da bi ma ta dežela mogla poslužiti kot odskočna deska za napad na britanska otočja.Pozneje se je menda premislil,ker je spoznal, da je Anglija vendarle pretrd oreh. Namesto, da bi Norveška bila izhodišče njegovega napada na Anglijo, je pričel Hitler misliti na obrambo te dežele, ki bi zaveznikom lahko poslužila za napad na Nemčijb.Z vso naglico so Nemci pričeli graditi obrambno črto,ki jo imenujejo "Falkenhorstova črta" in ki je menda ravno tako močno utrjena, kakor francoska zahodna obala.
Tudi Dansko so Nemci močno utrdili. Edino nizozemska obala je ostala več ali manj neutrjena in i-majo Nemci tamkaj samo številno zračno obrambo na razpolago. Belgijska obala je dobro zavarovana.
Hitler je že pred enim letom izjavil, da je francoska obala tako močno utrjena, da je ne bi mogla nobena sila premagati»To je bil siguren znak njegove nervoznosti glede zahodne fronte.
KOLIKŠNA ARMADA BI BILA POTREBNA ZA DRUGO FRONTO?
Drugo vprašanje, s katerim se zavezniki gotovo zelo skrbno ukvarjajo je,ali razpolaga njihovo vojno vodstvo s potrebnimi sredstvi za napad na celino? Da bi se moglo na to vprašanje odgovoriti, je potrebno oceniti moč kopne vojske, vojne mornarice in letalstva.
Po kapitulaciji Francije in mojstrski izvedbi umika angleških čet v Dunkerque-u, so Angleži svojo vojaško silo popolnoma preosnovali. Velike izkušnje, ki so si jih angleški generali pridobili v času germanskega vdora v Francijo, so bile vodilne misli te preosnove. Te izkušnje so pokazale prav zadovoljive uspehe v Libiji, kjer so zavezniki dokazali, da so njihove armade ne samo sposobne ustaviti nemške naskoke, pač pa da tudi same lahko podvzamejo učinkovite vojaške podvige.
Kolikšne sile lahko zavezniki postavijo v bojno linijo? Znano je,da so pred nemškim napadom na Rusijo vzdrževali Nemci v zasedeni Franciji pol drugi milijon mož. Poleg tega je bilo v Belgiji in na Nizozemskem približno 500.000 nemških vojakov. V Nemčiji sami so Nemci vzdrževali rezervo dveh milijonov mož. Kako v tem pogledu danes stoje stvari je težko uganiti, gotovo pa je,da so bile te številke v teku napada na Rusijo, posebno pa v teku zadnje zime, močno zmanjšane. Vojaški strokovnjaki pravijo, da bi bilo za napad na zahodni fronti potrebno najmanj 200.000 zavezniških vojakov in to seveda samo za začetek o-peracij. Če bi se napad posrečil,bi se seveda zavezniške sile izlivale na novo bojišče takorekoč v neomejenem številu.
Zelo verjetno je,da se je ameriški general Marshall dogovarjal z angleškimi vojnimi strokovnjaki glede samostojnega sodelovanja ameriških čet na novem bojišču.Znatni kontingenti ameriške vojake so že razmeščeni na angleškem otočju, novi konvoji pa prihajajo tedensko.
Premoč angleških pomorskih sil nad nemškimi je •ogromna. Ob koncu leta 1941 je bila proizvodnja letal v Angliji tako velika, kakor nemška proizvodnja. V 1. 1942 angleška letalska proizvodnja nemško znatno nadkriljuje. Z vstopom Z.A.D. v vojno pa se je ta nadmoč še mogočno okrepila.
Letalske sile tudi v moderni vojni ne morejo same odločiti zmage, lahko pa jo v zelo visokem odstotku soodločijo. To so dokazali dogodki v Tihem o-ceanu. Sodelovanje pomorskih,kopnih in letalskih sil lahko zajamči popolen uspeh.
KAKO BI SE RAZVIJAL NAPAD NA CELINO?
Napad na celino bi se izvršil v treh zapovrstnih časovnih razdobjih.
PRVO RAZD0BJE:Dezor«anizaci.1a sovražnih prometnih zvez, razpršitev koncentracij sovražnih vojaških sil in motenje njegovih obrambnih priprav,. Se naloge ima v prvi vrsti izvršiti letalstvo z neprestanim nočnim in dnevnim množenstvenim bombardiranjem vseh poprej naznačenih vojnih objektov. Razumljivo je, da je za izvedbo teh nalog potrebna popolna premoč nad sovražnikovim ozračjem.
Podnevi bi morale številne formacije bombnikov napadati prometne zveze sovražnika, železniška in cestna križišča,pristaniške naprave in ladje.Te formacije bombnikov bi morali spremljati številni lovci, ki bi preganjali sovražna letala, ki bi poskušala motiti delo zavezniškega letalstva. Ponoči bi se bombardiranja nadaljevala z napadi na muhici jska skladišča, vojašnice,letališča in koncentracije čet.
DRUGO RAZDOBJE; Po izvršenem množenstvenem bombardiranju, ki ne bi smelo sovražnika pustiti pri miru niti eno samo dnevno ali nočno uro, in po izvrše-
nih drugih potrebnih pripravah, bi se izvršilo izkr- j cavanje velikih zavezniških vojaških sil pod zanesljivo streho na tisoče letal, ki bi pokrivala izkrcavanja. Ta letalski dežnik je neobhodno potreben zato, da ne bi sovražni strmoglavo! mogli motiti ali celo onemogočiti varnega izkrcavanja.
TRETJE RAZDOBJE: Napredovanje. Pomoč letalstva je neobhodno potrebna za zavarovanje napredujočih zavezniških kolon proti letalskim napadom, za zavarovanje prometnih zvez in za sodelovanje s prodirajočimi edinicami v njihovih ofenzivnih podvigih. Vojaški, zlasti pa letalski strokovnjaki pravijo,da bi morali zavezniki imeti pri roki ogromno število lovskih letal in to čimbolj okretnih, ki bi z lahkoto odganjali in uničevali sovražne strmoglavee.
ARMADA "V" BO V OGROMNO PODPORO ZAVEZNIKOM
Angleške četniške formacije,o katerih smo govorili že večkrat v našem listu, so dokazale v malih poskusih, da je napad na zahodni fronti mogoč, če so seveda vse priprave, izvršene do najmanjših podrobnosti .Podvigi britanskih četnikov pa so dokazali tudi še nekaj drugega, da bo armada "V", ali da se izražamo v prusjaškem žargonu - peta kolona, izvršila zelo važno nalogo. Zavezniška peta kblona ne šteje samo nekaj ducatov izdajalcev, ki se jih je poslužil Hitler pri svojih številnih razbojniških napadih na Evropo, pač pa je ta peta kolona danes na deset i» deset milijonov mož in šena broječa udarna sila ev--ropskih maščevalcev. Ta sila se bo kakor vulkan raz- i, lila nad sovražnika v trenotku,ko bo zaslutila v zaledju napredujoče zavezniške zmagovalce.
Kako daleč so zavezniške priprave dozorele za splošen napad na celino, je težko povedati. Izgleda, da zavezniki še niso tako daleč. To dokazujejo zlasti živahne polemike v angleškem časopisju, ki celo napada lorda Beaverbrook-a, da je v svojih zahtevah, ki jih je javno izpovedal v Ameriki,šel predaleč. Na drugi strani je tudi zelo verjetno, da se zavezniki poslužujejo Hitlerjevih metod v pogledu živčne vojne.Nervoznost se je prav posebno prijela vsega nemškega naroda in Hitler je v svojem zadnjem govoru s prstom pokazal na že obstoječo drugo fronto in ta j® v Nemčiji eami. Njegove sadistične morilske metode V zasedeni Evropi so mu tako všeč, da je sedaj javno zahteval v svoji operetni zbornici, da jih uvede tudi v Nemčiji sami. Vladanje brez zakona in proti zakonu, to je orožje, s katerim se misli Hitler boriti na svoji novi notranji fronti. Če bodo zavezniki nekaj podvzeli na zahodu in to bodo morali storiti Ž® zato, da podprejo Rusijo, potem to ne bo druga, pa* pa tretja nemška fronta. Upamo pa, da se bo ta fronta raztegnila tudi na jug Evrope,tja,kjer poteka fronta vojvode in generala Draže Mihailoviča,največjega junaka sedanje svetovne vojne.
Vojvoda mobilizira
Vojni minister in poveljnik jugoslovanskih vojnih sil na zasedenem ozemlju Jugoslavije, gen. Draža Mihailovič je poslal jugoslovanskemu narodu ta-1® proglas:
"SRBI, HRVATI IN SLOVENCU
NAŠ VRHOVNI POVELJNIK,NJ.VEL.KRALJ PETER II. 5® JE IMENOVAL ZA KOMANDANTA JUGOSLOVANSKI9 VOJNIH SIL NA ZASEDENEM OZEMLJU JUGOSLAVIJE. POZIVAM VSE ZAPRISEŽENE VOJNE OBVEZNIKE, DA SE MI PRIDRUŽIJO.
PRVE BOJNE EDINICE,KI SO ORGANIZIRANE IN IZVEZDANE, SO V BORBI; DRUGE SE PRIPRAVLJAJO ZA AKCIJO.
PAVELIČ IN NJEGOVI IZDAJALCI NA HRVAŠKEM PRETIJO BRATOM HRVATOM Z MAŠČEVANJEM, ČE 31 SE MENI PRIDRUŽILI, ALI HRVATOM SE TEH PRETENJ NI TREBA BATI.
VSA SLOVENIJA JE ZEDINJENA V BORBI PROTI SOVRAŽNIKU, KI JO HOČE ODCEPITI OD MATERE JUGOSLAVIJE.
CILJ NAŠE BORBE JE: OSVOBODITI DOMOVINO EN UREDITI DRŽAVO NA TEMELJU SPOŠTOVANJA NARODNIH PRAVI5.' POSAMEZNE AKCIJE NAM LAHKO ŠKODUJEJO, ZATO POZIVA9 VSE, DA SE ZEDINIMO V ENO SILO, KI JO BOM VODIL PODLAGI ZAPRISEGE, KI SEM JO POLOŽIL NJ.VEL.KRALJU, j
VOJAKI, RODOLJUBI IN BORCI ODZOVITE SE IN PRI' DRUŽITE SE NARODNI VOJSKI ZA UDAR NA SOVRAŽNIKA!SKRBEL BOM, DA STOPIM V ZVEZO Z NAŠIMI ZAVEZNIŠKIMI SILAMI PO PREDVIDENEM NAČRTU. OBRAČAM SE NAŠI MLADINCA KI BO S SVOJIM BORBENIM DUHOM POMAGALA NAŠEMU NAROPj IN PRINESLA SVOBODO IN SREČO NAM HI ZANAMCEM. ŽRl"g SO VELIKE IN KRVAVE, ALI VZDRŽATI MORAMO. SVOJfl^ ŽIVLJENJE IN SREČA VSEH SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCE1" TO JE NAŠ NAJVIŠJI IDEAL V VELIKI JUGOSLAVIJI.
NAPREJ, JUNAKI, Z ZAUPANJEM V BOGA!	^
General DRAŽA MIHAHOyI

oqa
Vladimir Obad
Na polju časti in slave je 22.aprila omahnil v junaško smrt naš najbližji rojak letalski kapetan II. razreda VLADIMIR OBAD.
Kapetan Vladimir Obad je bil rojen v Trstu. Po končani vojni akademiji v Beogradu je kot mlad podporočnik nastopil službo v jugoslovanskem letalstvu. Kot odličen pilot - lovec je bil eden najmarljivejših inštruktorjev našega letalskega naraščaja.
Vsa naša tukajšna kolonija se klanja spominu mladega jugoslovanskega častnika, ki je v teh dneh položil svoje dragoceno življenje za Kralja in domovino na žrtvenik naše svobode.
Njegovi potrti družini v Zagrebu pošiljajo slovenski rojaki v Egiptu svoje najiskrenejše sožalje! Mlad pilot - lovec bo ostal večno v našem spominu! Naj mu bo lahka tuja zemlja!
GORENJSKI ČETNIKI. Iz Berna v Švici javljajo, da nadaljujejo jugoslovanski četniki na vseh sektorjih z učinkovito borbo.Na Jesenicah so četniki ubili nemškutarja Andreja Jakelja, ki so ga Germani postavili za župana na Jesenicah. Ob isti priliki je bil ubit tudi predsednik nacional-socialistične stranke na Jesenicah,znani nemškutarski priganjač Paar. Oba izrodka sta nastopala proti slovenskemu prebivalstvu čisto v duhu germanskih hudodelstev.Prusjaki so obema priredili pompozen pogreb. Prusjaški govornik je na grobu zatrjeval, da je vladal do sedaj na Gorenjskem teror, ki pa da so ga nemške oblasti zadušile. Švicarski dopisnik podčrtava, da je po poročilih, ki jih im« iz Gorenjske,zadnja nemška trditev neresnična.
PRUSJAKI PRIPRAVLJAJO KAZENSKO EKSPEDICIJO PROTI ČETNIKOM. Iz Švice poročalo.da napovedujejo vesti iz o-sovinskih virov, pričetek velike ofenzive proti srbskim četnikom na področju vzhodne Bosne. Gen. Bader, vrhovni nemški poveljnik v Sarajevu je plakatiral proglas, v katerem pravi: "Pozivajo se vsi vaščani, da vzdržujejo red in mir".V nadaljnem proglasu poziva prebivalstvo, naj preda orožje in muničijo. Kdorkoli bi uporabljal orožje proti zasedbenim četam, ga bodo smatrali kot sovražnika,njegovo posestvo pa bodo zažgali. Kogarkoli bodo zasačili, da je v posesti orožja, bo ustreljen kot "upornik".
AMERIKANCI POZDRAVLJAJO VOJVODO DRAŽO MIHAILOVIČA. Jugoslovani iz Ontarije v Kanadi so poslali gen.Dra-zi Mihailoviču tole brzojavko:"Dragi gen.Mihailovič! Srbi, Hrvati in Slovenci, zbrani na zboru o priliki prve obletnice odpora našega naroda proti sovražniku, pošiljamo bratske pozdrave vam in vašim hrabrim Četnikom«,
ŽMERIČKI ZUNANJI MINISTER POZDRAVLJA GEN. DRAŽO MIHAILOVIČA. Ameriški zunanji minister, g.Cordell HuLL je poslal poslanico ministru gen. Draži Mihailoviču, ki ae glasi: "Ves svet z občudovanjem spremlja smelosti in Junaške podvige gen. Draže Mihailoviča in njegovih Junakov. - Ameriški narod s -ponosom in spoštovanjem gleda na soudeležbo rodoljubov Jugoslavije v veliki borbi, ki jo vodijo vsi civilizirani narodi Proti hudobiji in mračnosti.
Nove VOMEDIJADE v ITALIJI. Po zelo dolgem odmoru je Mussolini zopet enkrat sklical laško vseučiliško mularijo na ulice,da "manifestira" za Nico, Korziko in Savojo. To je bila tudi edina laška manifestacija Proti nemškemu gospodarju. Lahi namreč niso prav nič zadovoljni,da so Nemci postavili na čelo ponižane in osramočene Francije francoskega petokolonca Lavala. lahi se zavedajo,da bo Hitler z Lavalom uredil stvari tako, kakor bo to kazalo njegovim političnim zadregam ne glede, kaj o tem misli Mussolini in njegovi teritorijalni manjoni.Študentovsko kričanje pa je "trajalo samo en dan, pač samo toliko časa, dokler ni Prišel iz Berlina ukaz, da OVRA pomede ulice,ker jih bo drugače počistila GESTAPO.
HRVATJE SE NADALJE BORIJO PROTI LASTNIM IZRODKOM IN GKRMANSKO-LASKIM BARBAROM. Vesti.ki smo jih v zadnji številki objavili o odporu hrvaškega naroda proti lastnim izrodkom in začasnim germansko-laškim gospodarjem se spopolnjujejo z dneva v dan. Tako poročajo iz Ankare, da se opaža veliko protigermansko in pro-tilaško gibanje v Bosni. Bosanskim Srbom v njihovi nadčloveški borbi se je pridružilo večje število pravih Hrvatov, ki so zagrabili za orožje, da.se skupno s četniki borijo proti nasilniku.Celo tisti Hrvatje, ki so sprejeli razbojniško ustaško vlado z resignacijo, so se zbudili, ko so se prepričali,da je Pavelič in njegovi razbojniki banda, ki nima ne smisla, ne moralne reputacije za kakršnokoli državniško delo. Neredi, korupcije, brezzakonitosti, množenstveni umori, ropi in požigi, to so glavne odlike Paveliče-ve državniške modrosti.Vse to je nagnalo poštene Hrvate na misel, da je potrebno Paveličeve razbojnike pregnati in to že v najbližji bodočnosti.Junaški podvigi gen. Mihailoviča in njegovih hrabrih četnikov, so opogumili tudi one Hrvate,ki so se mogoče nadejali, da se bodo stvari same po sebi zboljšale. V Bosanski Krajini, zlasti v Novi Gradiški in okolici so četniki že očistili nekaj naselij, zlasti pa so se maščevali nad tamkajšnjimi prusjaškimi naseljenci,ki so se pridno udeleževali pokolja nad srbskimi Bosanci.
AMBICIJE KRaLJA BORISA. Germanski agent, Boris bol-garski, katerega dinastija je bolgarski narod že tolikokrat zapeljala v nesrečo, razvija v zadnjem času veliko aktivnost na področju Srbije. Bolgarske čete so skoro popolnoma zamenjale prusjaške okupatorJe.Na ozemlju Srbije je sedaj šest bolgarskih pehotnih divizij in ena oklopna divizija.Bolgarski tisk je pričel propagirati zedinjenje Srbije z Bolgarijo na čelu s koburškim Germanom, Borisom. Podobne pobude daje tudi bolgarska vojska sama in poskuša pridobiti za to misel zlasti Nedičevce in Ljotičevce.Sreče seveda pri tem ne bo. Svetoštefanska Bolgarija je že zdavno splavala po vodi in ne bo dolgo,ko bo definitivno potopljena. Bolgarski narod nosi pred zgodovino veliko odgovornost,na srbsko tolerantnost v bodoče ne sme računati vse, dokler ne požene iz svoje srede koburškega izdajalca in številno kliko, ki ga obdaja. Ce si hoče bolgarski narod zopet pridobiti simpatije ostalih Jugoslovanov, potem je najmanj,kar od tega naroda zahtevamo, da pokaže .svojo južno slovansko bit s potezo, ki je last nam vsem Jugoslovanom, to je, da se z vso energijo in z vsemi silami dvigne proti svojemu nenacijonalnemu uzurpatorju in da požene prusjaške barbare iz svoje sredine. Šele takrat, ko bo bolgarski narod to izvedel, lahko razpravljamo o solidarnosti vseh Jugoslovanov na Balkanu, pri.čemer bomo šteli tudi Bolgare. Bolgarski narod naj si zapomni, da ima sam v rokah svojo bodočnost in da bo takšna,kakršno si jo bo sam skoval!
(Nadaljevanje na str.4.)
(nadaljevanje s 3.strani.)
MUSSOLINIJA "PODPIRA" GESTAPO. Iz Švice poročajo, da so Nemci zopet nekoliko pozfeečkali Lahe.Mussolinijevemu generalnemu štabu, ki stoluje v Beneški palači v Rimu,so "priključili" posebno nemško tajništvo. Na čelu tajništva je nemški polkovnik, ki je obenem aktivni član nemške tajne policije. "Tajništvo" je tako urejeno-, da ne more Mussolini ničesar ukreniti,če njegovi ukrepi ne dobijo blagoslova Gestapa. Lahi smatrajo, da je to nemško vsiljevanje celo v najbolj intimne odnose laške suverenosti, grobo kršenje medsebojnih zavezniških odnošajev in iz Švice poročajo, da je prišlo že večkrat do očitega negodovanja tudi v sami Mussolinijevi okolici proti germanskemu vsiljivcu. Iz istih virov poročajo tudi,da namerava Hitler tudi na samem dvoru postaviti svojo kontrolno postajo, posebno zato, ker bi se baje dinastija zelo rada znebila nemškega zaveznika.
ITALIJA V VLOGI AVSTRIJE L. 1918. 28. aprila je Mus-isolini nujno poklical na konferenco v Rimu vse prefekte laških pokrajin in vse glavne funkcijonarje fašistovske stranke. Italijanska brzojavna agencija javlja, da je pri tej priliki Mussolini z veliko zaskrbljenostjo zlasti povdarjal naraščajočo inflacijo italijanske lire, kakor tudi ogromno naraščanje draginje v vsej Italiji. - Medtem sta se v bližini Sol— nograda sestala Hitler in Mussolini. Že pred časom smo napovedali, da so razmere v Italiji take, da jih pomiri lahko samo Hitler,ne s svojo silo duha,pač pa z nasiljem, ki vzbuja v Italiji prav posebno spoštovan j e.Kakšne naklepe sta zopet skovala oba osovinska razbojnika, je težko uganiti. Verjetno pa je, da sta obravnavala zlasti dvoje vprašanj s obrambo na obeh notranjih frontah in na bojiščih ter vprašanje novih presenečenj v ostalih predelih sveta. Mussolini je gotovo zopet stegnil roko za bakšiši Nica, Korzika,
Tunis.Brez tega je namreč pri Lahih vsak razgovor ne mogoč, saj so Lahi učitelji levantinskih beračev. ITALIJANSKI KRONSKI SVET RAZPRAVLJA. Zadnji Hitler-je$- govor je vzbudil v Italiji mnogo strahu pred bodočnostjo, in še tiste ponižne želje in upi o neki "zmagi", ki so si jo utvarjali pravoverni fašisti,so izginile.Tudi na dvoru je Hitlerjev govor izzval veliko nervoznost. A.I.A. poroča, da se je italijanski kralj takoj po razglasitvi Hitlerjevega govora sestal z Mussolinijem. Uspeh tega razgovora je bil, da je kralj sklical kronski svet,na katerem so razpravljali do podrobnosti o vsebini Hitlerjevega govora. Zanimivo je,da se je kralj posvetoval z maršalom Bado-gliom, ki ga sedaj v Rimu imenujejo kot najnevarnejšega tekmeca Mussolinija, prisotna pa sta bila nadalje: Thaon de Revel in kardinal Dalla Costa, ki je eden izmed najuplivnejših kraljevih svetovalcev. Potem, ko se je kralj porazgovoril z navedenimi najmarkantne j širni osebnostmi, je sklical najožji kronski svet,na katerega pa nista bila vabljena Mussolini in Ciano. Šele ob zaključku posvetovanja je prisostvoval svetu tudi prestolonaslednik Umberto. - O sklepih kronskega sveta so krožile vesti, po katerih naj bi Badoglio zamenjal Mussolinija.Na.ta način so mislili zboljšati notranji položaj Italije, vendar ta namera krone ni uspela. Japonska poročila trdijo, da bodo stvar uredili tako, da se sestaneta Hitler in Mussolini v prisotnosti japonskega zastopnika in da bodo na tem sestanku razmotrili celoten notranji položaj Italije,ki je postal osovinski stvari zelo nevaren. Vsekakor je pričakovati v naslednjih dneh, da se bo v Italiji nekaj izvršilo. Verjetno je, da bodo Mussolinijev položaj na kak nhčin zakrpali.
405.000 LAŠKIH DELAVCEV V NEMČIJI. Nemški listi poročajo, da je bilo ob koncu meseca aprila v nemških, tovarnah 405.000 italijanskih delavcev.
/Raznita del«
Današnji dan je človeštu rod posvetil delu kot tisti gonilni in ustvarjajoči sili, e katero se tako radi in pogostokrat ponašamo.Praznik dela praznujejo danes na strani svobode in pravice,kot tisti odločujoči faktor, ki bo zasužnjenim narodom prinesel svobodo in boljšo bodočnost. V delu je zapopadena naša zmaga, v delu bo zabetonirana naša bodočnost. - Vojna doba zahteva od slehernega posameznika maksimum njegovih delovnih sil.Zaradi tega je potrebno,da se na današnji dan vprašamo in spovemo,ali smo napram narodu in domovini storili vse, kar je bilo v naših močeh.Prva beseda,ki jo bo domovina izustila, ko bomo stopili na domača tla bo:KAJ STE DELALI V TUJINI? To vprašanje bo zlasti težko takrat,če bomo z odgovorom v zadregi. Delo bo tisti najvišji sodnik, ki nas bo sor dil in obsodil pred narodom in zgodovino. Na to sodbo in obsodbe je potrebno, da se spomnimo danes in tudi danes je že potrebno, da mi vsi, kakor tudi .vsak posameznik,pripravijamo svoj skupen in tudi svoj
posamičen odgovor.Verjetno je,	________
da še nikdar v svojem življenju posameznik ni bil postavljen pred tako usodno vprašanje dela, kakor bo postavljen na dan našega vstajenja. Za enkrat vemo samo to, da smo doslej delali vse premalo in da smo iskali vse mogoče izgovore, da bi svojo nedelavnost čimbolj opravičili. Pomnimo pa,da za nas ne bo opravičila pred onimi našimi velikimi junaki, ki ne poznajo prepirov iz dolgočasja,ki so že davno pozabili na kritikastrske debate, na najbolj primitivne udobnosti civiliziranega človeka in ki vedo samo za eno samo zapoved: SMRT SOVRAŽNIKU! Naš zagovor pred temi narodnimi junaki,ki so se vsega odpovedali za blagor svoje domovine, bo jalov,če svojega dela ne bomo podvojili in enkrat za vselej pokopali vse tisto, kar nas razdvaja in ubija našo moč.
Praznik dela praznujejo danes v Rusiji in ta njihov praznik bo tudi praznik njihove zmage. Rusija je že doslej dokazala, da je vredna praznovanja tega praznika, kajti samo njenemu delu in njenim ogromnim naporom se ima človeštvo zahvaliti,da so se prusjaš-ke horde ustavile pred vrati Moskve.
Tudi v Ameriki čeravno je še
Praznik dela praznujejo tudi v Angliji, kjer so ravno v zadnjih Časih odločno dokazali, da od francoskega poloma dalje niso počivali, pač pa vse svoje sile posvetili delu in ustvarjanju.
na praznik dela niso pozabili, pred kratkim izgledalo, kakor da jim ta stvar ni preveč pri srcu. Delo drugih,zlasti onih temnih sil pa jih je vzpodbudilo in gotovo ni več daleč čas,ko bodo tudi v Ameriki dali delu polno veljavo. - Tudi prusjaške horde praznujejo danes praznik svojega uničevalnega dela. To je praznik njihovih srednjeveških nasilij, roparskih podvigov, praznik množenstvenih umorov, praznik uničevanja in 'praznik največjih zločinov v zgodovini človeštva. - Posebno velike upe in nade pa gojijo na današni dan vsi tisti številni milijoni prebivalcev zali s uš n j ene Evrope, ki z največjo " nestrpnostjo čakajo na oni veliki dan,ko bodo temeljito obračunali s smrtnim sovražnikom,ki jim danes tlači telo in dušo. Vsi ti narodi obljubija-.......................jo, aa bodo vse svoje sile posvetili podzemeljskemu delu,tihemu vrtanju v germansko vojno mašinerijo, spodnašanju prusjaškega gospodarstva, ubijanju morale med germanskimi vojaškimi hordami in vsemu, kar bi moglo škodovati sovražnim podvigom. To so sklepi na današnji dan,ki jih množice milijonske armade "V" prisegajo na praznik dela.
Še ena stvar žene naše misli na današnji dan. Stara Evropa je na zatonu. V daljavi se poraja nova, drugačna od one nekdanje. Prenovljena Evropa,v kateri bo delo dobilo svojo polno veljavo in tudi svojo polno oceno.V bodočnosti se nam kažejo konture novega družabnega reda, ki bo zgrajen in ki mora biti zgrajen na načelih dela vseh in vsakogar. Uživanja v brezdelju ne bo več. Novi evropski red mora imeti za geslo zapoved sv.Pavla? "Brez dela ni Jela".
V tem oziru bo mogoče sedanja vojna tisto etraš no zlo, ki pa je v svojih končnih uspehih vendarle manjše od onega zla, ki je v veliki meri dušilo staro Evropo.SočiJalne krivice bodo izginile in na njihovo mesto bo stopila pravična razdelitev dobrin in globoka socijalna zavest pri vseh narodih za vse čase.