I let M kor I «ti «UUv-ekotfe I)u4etve. Dolov* ei o« opr*vi¿«nl éo veege kar produoirtjo. noilovilko v oklepaju-ki oe nehefe poleg ve* šege naelove. prilepile-ne«eopode|ell ne ovitku. Ake (489) )e fttevllke . . 9 toda) vem • priho4n|e številko natega llote petere naroiolna, Proet-mef ponovite )o tekof. Delavci vseh dežela, združite se! CHICAGO, ILL., DNE 16. JANUARJA, (JANUARY) 1917 LETO (VOL.) XII SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. velikega in koristuega načelu socialne akcije, ki ne miru preporod iti in ugrabi jav i za blaginjo človeštva. Vojni socializem se mora izpremeniti v socializem in človečnost. Najnujnejša vseh potreb je potreba svetovne organizacije, osnovane na solidarnosti vseli narodov. Vse ovire, ki .ho ji nu ti; carine, oboroževanje, alianea, trgovinske pogodil? in utrjevanje atrategičnih kanalov svetovnega prometa, se morajo odstraniti. Na sajastih razvalinah te največje tragedije Človetitva morajo biti položeni temelji za največji čjoveeki ideal, za svetovno federacijo. Socialistična stranka, priznavajoča resno dolžnost, ki pada na socialiste Zedinjenth držav kot tlel hrieritaeiortale v največji nevtralni deželi. se poslužuje iniciative za sklicanje mednarodnega kongresa, ki naj bi st» čimprej sešel, da resi tukaj kratko omenjene resne probleme. Prepričani smo, du bi se na tem kongresu lahko učvrstile ohable zveze mednarodne solidarnosti in da lahko pridobimo delavce vsega sveta, da bi zopet roka v roki nastopili v velikem boju za zru-Senje gospodarskega sistema izkoriščanja in za-suinjevanja, katerega naravne posledice so u-mor, nasilstvo in uničevanje, ki ga ustvarja vojna. Svojim sodrugom v vseh prizadetih deželah izrekamo srčen pozdrav in upamo, da se nam bo v kratkem mogoče z njimi združiti v skupnem boju za socialno demokracijo in mir. Naeionalna eksekutiva Socialistične stranke v Ameriki. Trideset mesecev je minulo, odkar je izbruhnila svetovna vojna. Nikdar ni bilo v svetovni zgodovini v takem času prelito toliko krvi, storjeno tako opustošenje iti take groze. Tako kakor s svojo vedo, z izumi, z gospodarsko organizacijo in z uspehi, presega dvajseto stoletje a to vojno tudi vse prejšnje vojne človeške zgodovine s kolosalnostjo grozot, pogube in smrtne aetve. Vso ženialnost iznajdljivosti in ustvarjajoče sile največjih držav nevtralnih kakor vojskujočih se, je prostituirala pošaat vojne. Sedaj, ko je bilo na miljone življenj uničenih, na miljone drugih zlomljenih in skrušenih, ko je vsa civilizacija u-grožena, kliče od vojne trpinčeni svet z obupnim glasom po miru. Tudi gospodujoči razredi naposled spoznavajo njeuc groze in nje brezuspeš-nost in začenjajo javno govoriti o svoji želji po miru. Socialistično gibanje bi moralo in moglo biti največja sila za dosego svetovnega miru. So-eialiaii vsega sveta lahko store več za pravičen, popoln in trajen mir, kakor vsi državniki in diplomati na svetu skupaj. In sredi peklenskega sovraštva in brutalne vojne strasti se je mnogo sodrugov v vojskujočih se deželah, dasi jim je grozila resna nevarnost, zvestih načelom mednarodnosti vestno postavljalo zoper barbarične metode vojskovanja in junaško so branili interese mednarodne solidarnosti in miru. Hila bi kalamineta, s katero bi se mogla primerjati le vojna sama, če ne bi organizirauo svetovno socialistično gibanje porabilo vsega svojega vpliva in svoje moči, da se kmalu doseže konec vojnega besnenja. .Mednarodni socializem bi izpustil priliko in bi zatajil zaupanje v samega sebe, če ne bi storil vseh mogočih poizkusov za varovanje interesov delavskega razreda vsega sveta, kadar se bodo urejevale razmere, ki pridejo po vojni. Veliko važnejša od vseh odškodninskih vprašanj in teritorijalnih izprememb je garancija, ki jo mora doseči prole t ari jat, da mora biti sprava vojne pravična in trajna, da ne sme obsegati kali novih vojn. Vsakemu kapitalističnemu namenu ali ukrepu, ki bi se mogel smatrati za provokaci-za |ioye vojne, aa opora združena tjtfdjj&r^im sočfaffia WtHfflfc ffčTja-^u pf r á ti z río sflíT V mwm Posebno nalogo imajo socialistične stranke v tem, da zbude duha delavskega razreda in obnove njegove sile, da se zagotovi sprejem sredstev za preprečenje bodočih vojn. Vse, kar ugro-žava pobrat i mstvo človeštva, se mora pomesti v pozabnost. Razo rože nje na suhem kakor na morju je potrebno za zajamčenje trajnega miru. Vladarjem iu vojnim lordom, ki so sredstva obrtno-sti izprcmeiiili v sredstva vojne in nasilstva, mora nanovo združeni delavski razred manifestirati, da je namenjen izpremeniti vse smrtonosno orožje, ki se rabi v zraku, na zemlji in na morju, v sredstva oživljajoče industrije. ' Naša naloga je skrbeti, da se odpravijo vsi nazadnjaški, birokrafični ukrepi, ki jih je vojna vsilila celo najbolj demokratičnim deželam in jih okrepčala v drugih. Široko razpelje demokracije po vseh deželah mora l/iti naš cilj pri pre-no v I jen ju, ki sc mora izvršiti ob koncu te velike svetovne tragedije. Na drugi strani se morajo pa ohraniti vse kolektivistične uredbe, ki so se pri raznih narodih vpeljale tekom vojne. Kot socialisti smo vedno-vedeli in naglašali, da ne more kapitalizem u-pravljat^ ¡uravnati prirodnih virov iti produktivnih sil v tej smeri, da 'bi dajale čim večje učin- ke. V nevarnosti in l»edi vojne so spoznati to tudi vladajoči razredi in začetniki vojne, in rezultat tega spoznanja je bil, da so bili prisiljeni izpremeniti kapitalistična induatrijalna podjetja. "Vojni socializemo katerem se toliko govori, sploh ui socializem. Urez demokracije ne more biti soeializma.' Toda kolektivizem, ki je bil med vojno združen z militarizmom, je slaba uporaba Tudi Avstrija je poslala nevtralnim deželam mrio kot odgovor na zavezniško noto, namenjeno NVilsonu. Četudi ne soglaša dobesedno z nemško noto, je vendar nje zvesti posnetek, le da ima še nekoliko, opazk v svojem lastnem interesu. Pravi, da je podajala Avstro Ogrska v letih pred ultimat umom dovolj dokazov svoje polrpež-Ijivosti vpričo stalno rastočega sovraštva, napadalnih namenov iu intrig Srbije do trenotke, ko je sarajevski atentat onemogočil vsako uadaljno potrpežljivost, Te besede so zgodovinska nesramnost, ki se lahko meri z vsako doslej znano diploutatično lažjo: 4kfkt»t*.n katerih govoriAvstrija. je podajal« s tem, da je anektira^a Bosno in Hercegovino, da je i »premeni I a trgovinsko pogodbo na škodo Srbije, da je uprizarjala veleizdajniake procese, ki so se opirali na pričanja falotov, kakršen je bil znani Nastič, da je poslaništvo v Belgralu falsi-fieiralo dokumente, kar se je na nepohiten način dokazalo, da je Avstrija s svojo politiko spni vila Srbijo v položaj obupa, da je uprizorila škandalozno Prochaskovo afero i. t. d. Če je kdo na Balkanu neprenehoma sejal seme viharja, je to dejala Avstrija. V svoji noti pravi:44Pred Bogom in ljudmi odklanjamo odgovornost za nadaljevanje vojne '. Pred vsemi bogovi in ljudmi in pred sodbo vse nepristranske zgodovine se Avstrija ne otrese krivde, da je hudobno povzročila to vojno. Prosperiteta je v deželi! Ni je bilo lepše pesmi in razlegala se je po hribih iu dolinah, kjerkoli vihra zastava prog in zvezd. Prosperiteta! Miljont! Miljarde! Naselila se je največ v kapitalističnih palačah in bankah toda bajka jo je ravtroaila po vsej deželi, iu kdor je ni čutil, si je vsaj skušal sugerirati. da jo tudi on uživa. V carstvu mitologije je bila Prosperiteta nova Vila. V krasoti je priplavala iz daljave in nad Zedinjenimi državami je razprostrla svoj psj-čolan. Zamahnila je s svojo čarodejnUfcko palčieo in iz njenega čudežnega roga so padali dolarji. Prosperiteta. Pozabili mo, tla je bila ta Vila porojena v carstvu smodnika in dinamita. Sredi bomb in granat je zrasla in tam, kjer je bila d (H na, je vse dišalo |m> krvi in po požigu. Ampak vpričo dolarjev se to ni opazilo.. Zanjo pa je prišla tovarišiea kakor aledi Življenju Smrt, Radosti Žalost in angelnu hudič. Kakor eksplodira vse tam, (nikoder je priplavala, tako boče zda j njo samo pognati v zrak njena nasprotna družica. Prosperiteta! Kaj ostane od nje, če zma fin Draginja? • O nemških izgubah pravi angleško uradno poročilo: Skupne izgube Nemčije, naznanjene v uradnih izkazih, so obsegale meseca decembra 88.301 moža, kar znaša s prej objavljenimi izgubami tsl začetka vojne 4,010.160 mož. Nemške izgube na morju in v kolonijah niso vštete. Izgube se množe in m nože; na ra vik», da jih je vedno več in ne vedno manj. Dolgo pričakovani odgovor zaveznikov na znano Wilsonovo noto je prišel v Washiug'ion. Pogoji zaveznikov za mir so sedaj znani. Za nekaj časa bo treba besedo "mir" izpuščati iz pogovorov o bližnji bodočnosti. Med zavezniškimi pogoji in tem, kar se površno ve o pogojih centralnih sil, jt» razdalja tako ogromna, da se most čez to brezdno ne zgradi čez noč. Da je sprava sil sploh nemogoča, se kljub temu ne more trditi. Ampak da bi se izvršila, l>i bilo na obeh 'straneh treba neznansko veliko dobre volje in toliko saiuozotajevanja, da ga skoraj ni nnjgoče pričakovati. Zakaj tis«i. ki odločujejo, sj-ljudje in več ne; povrh tega so pa še obremenjeni z zgodovinskim naz i ranjeni svojega razreda iu si enostavno ne morejo misliti sveta v novi <>M»ki, ki bi bila potrebna, tla bi izginila interes-"a nasarotja in ftc bi imel več sosed razloga, da •OTftti «¿da. Vsi gapore o trajnem miru, ki ga baje hočej r doseči. In stvar ne hi bila nemogoča. Ampak v ia namen hi morali vsi skupaj reci: "Trajen mir je glavno, kar hočemo doseči, vse drugo je pod reje- purtrebuo, pa tudi da se zavrže vse, kar nam jc na [>oti. S takim vsestranskim, resnim in trdnim namenom bi se spoznalo, tla je mir med •narodi mogoč. Ampak kakšni bi bili pogoji takega miru! Kakšne žrtve bi se mu morale doprinesti! Z resnim proučavapjeiu bi možaki za zeleno mizo korak za korakom spoznavali, da je treba čisto do temelja predelati vfce razmere, da j»« treba zatreti najmočnejše osebne ambicije iu da je treba cele koše "svetinj" In "svetosti' '^metati v ropotarnico. » Za trajen mir ne zadostuje, da se premakne nekoliko meja. Cim bi mirovni iuešetarji natančneje pogledali v vso stvar, bi spoznali, tla se mora vsakemu, prav vsakemu narodu, naj je velik ali majhen, naj je podvržen avstrijski ali ruski, turški ali anglešiki, nemški ali francoski'hegemoniji, dati narodna svoboda; ampak čin/bi bili s tem gotovi, bi se jilti pokazalo, tla tudi v tem se1 ni garancije za mir, dokler stoje na čelu narodov )H>samczue osebe ali familije, ki ga lahko kršijo vsak hip in poženo miljone v klavnico. Odtod bi pravi to nasprotje, se morejo zabraniti konflikti in zavarovali mir. Možje, ki l>i se sešli z resnim, neomajnim namenom, da sklenejo trajen mir, bi torej morali izrečj smrtno obsodbo--kapitalističnemu sistemu in utrditi temelje svetovnega miru v socializem. Seveda, kapitalizciA se ne odpravi za zeleno mizo diplomatov. Mirovna konferenc« po sedanji vojni ne "vpelje" socializma. Tako enostaven ni proces socialne revolucije. . Ampak od Zaveznikov na obeh straneh ni pričakovati niti tistih manjših žrtev, ki bi bile potrebne, dn bi se mir vsaj relativno toliko zavaroval, kolikor je mogoče v kapitalistični družbi. Kdo izmed monarhov je pripravljen svetovnemu miru položiti svojo krono na oltar t Katera država je pripravljena priznati vsaki svoji narodnosti popolno nacionalno svobodo in jo pustiti, naj gre po tisti poti, katero si izbere? V časni ko so centralne sile nastopile s svO-jo mirovno ponudbo, je Nemčija filozufirala, tla se ne zgodi Rusiji po njenih namenih nič hudega; ee izgubi Poljsko, bo tem enotnejša iu valeči na obeh straneh še tako velika, tla je beseda "mir" v sedanjem trenotku siva, zelo siva teorija. ZAVEZNIŠKA NOTA Odgovor, ki so gii zavezniške vlade poslale \V i Istimi, se glasi: . ZavezlltAke vlade so dobile noto. ki jim je bila vročena v imenu vlade Zediiijenih držav dne 19. decembra IMH». Preučevali so jo skrbno, kakor je bilo treba zaradi točnega znanja, potrebnega v resni uri, in kakor jim je nalagalo iskreno prijateljstvo, ki jih veže z ameriškim narodom. V splošnem žele izreči svoje spoštovanje do vzvišenih čutov, ki so navdahnili ameriški» noto i\i svoje iz dna srca prihajajoče soglašanje s predlogom, da se ustanovi liga narodov, ki bi zagotovila mir iu pravičnost na svetu. Zavezniki prizna vajo vsv> korist, ki bi jo i-mcla stvar čToveštva in civilizacije od institucije mednarodnih pogodb, namenjenih omejitvi nasilnih konfliktov meti narodi, pogodb, ki morajo obsegati potrebno sankcijo, da bi se njih izpolnjevanje zagotovilo iu s tem preprečilo, tla bi mi- no temu namenu iu v primeri z našim glavnim namenom je vse drugo malo pomembno. Ne vpra-šujomo, kje je zmagal ta ali oni, kaj je zasedla ena sil« in kaj druga, ampak sedimo za mizo.* da rešimo vprašanje^ kako je mooče skleniti mir, in kaj bi bilo treba storiti, tla bi bil trajno zavarovan." S tem namenom bi morala biti spojena neo-nirtjna volja, da se stoki vse, kar je za dt»*ego cilja \ vodila pot dalj* od spoznanja do spoznanja, dokler ne bi ugotovili, dn so. izpod vsake nacionalni avtonomije, izptnl politične dtmokracije, iz|;od pogodb in dogovorov*še vedno skriti viri kon fliktov, ki lahko postanejo tako močni, da jih nobeno razsodišče in noben -mirovni tribuna I ne zajezi: Spoznali bi naposled, da je * konkurenč nem sistemu Kapitalističnega gpispodarstva nasprotje interesov neizogibna posledica ;le če se od- tega močnejša. V teh besedah je velik k t m resnice, Ampak Nemčija sama ne mara priznati tega načela, kajti sicer bi morala rtri, da jt» tudi zanjo bolje, če se iznebi Poljakov, Dancev iu Francozov in postane čini o nemška. Vsaka vlada se zanima za avtonomijo narodov, ki so p n\ hegemonijo njenih sovražnikov; nobena ne mara dati svobtide onim, ki. so pod njeno nadvlado. Vsa ta radodarnost je It* uašminkaua sebično*;, in ta je ' vhlezua varnost le olajševala nove napade. Toda pogajanje v bodočih uredbah fea zagotovitev trajnega miru predpostavlja zadovoljivo izravna nje sedanjega konflikta; zavezniki imajo enako globoko hrej»enenje kakor vlada Zedi-n jenih držav, tla bi se čimprej kotira I/« ta vojna, za katero so Zgovorne centralne sile in ki na-, laga ljudstvu tako strašno trpljenje, . (Konec na 4. strani.) Saint Simon: Opomba. Veliki francoski utopist Saint-Simon je naslednji esej priobčil leta 1822. v raso p i ho "Organisateur". Deset kt po Saiut-Ši-monovi smrti ga je izdal njegov učenec Olinde Rodrigues pod naslovom "Parabola Saint-Simona". Wo je izšel esej, je prišel Saint-Simon p ris I porotnike. Da bi ovrgel obtožnico, je pisatelj pisaj porotnikom štifi pisma. V prvem pismu pravi: "Ako sem razžalil koga, tedaj prav gotovo princev kraljeve hiše ne, temveč ves današnji političifl sistem. Ako sem storil pregrešek, tfdaj le tega, da sem dokazal, da je način uprave javnih zadev zelo zaostal napram današnjemu stanju prosvete in pokazal sem smer, po kateri bi zgradili boljli socialen red . . . • ' V četrtem pismu piše : "Kraljevatvo mora prelomiti z obema aristokracijama, s katerima se je tako slepot-' no zvezalo. Združiti se mora z občinami, da radikalno Mniči politični vpliv kast, po&taviti sa mora na čelo vsega civilizacijskega gibanja... Svoje misli sem izrazil svobodno in trdno, kakor gre svobodnemu možu in čisti vesti. Ali je res pisaieij teh pisem in 4 4 Organisa t eu rja" sovražnik dežele in Bourbonov? To je vprašanje, na katero boste morali odgovoriti." Porotniki so odgovorili z 44ne" in Saint-Simon je bil oproščen. Zanimivo jc to, da je bil Saint-Simon ((Mande-Henry de Rouvroy, grof Saint-Simon) potomec najstarejšega francoskega plemstva. Njegova družina je segala v čase Karla Velikega. Esej je tedaj priobčil francoski sodrug dr. Ch. Rappoport. v 520 strani obsegajoči knjigi "Nekoliko zgodovine". Knjiga je izšla kot prvj zvezek široko zasnovane "Encyclopédie Socialiste", ki jo ureja sodrug Compère-Morel v Parizu. Pričujoči Saint-Simonov esej kaže strastno ljubezen pisateljevo do svojega ideala, socialne pravičnosti in svojega utemeljenja socialne reforme glede na preduktivno delovanje množice. . • Vzemimo, da bi izgubila Francija nenadoma petdeset svojih prvih fizikov, petdeset prvih ke-mikoy, petdeset prvih matematikov, petdeset prvih pesnikov, petdeset prvih slikarjev, petdeset prvih kiparjev, petdeset prvih glasbenikov in petdeset prvih pisateljev. Dalje: petdeset prvih mehanikov, civilnih in vojaških inženirjev, artileristov, arhitektov, zdravnikov, kirurgov, lekarjev, mornarjev in lira rje v. Narobe svet. Dalje: petdeset prvih bankirjev, trgovcev, poljedelcev, plavža rakih mojstrov, at roja rje V, barvarjev, rudarjev, suknarjev, izdelovalcev bombaževim», svileniue, platna, pločevinustih izdelkov, fajaitie iu porcelan», kristalnih iu steklarskih izdelkov, petdeset prvih graditeljev ladij, špediterjev, tiskarjev, graverjev, zlajarjev in delavcev drugih kovin. v Dalje: petdeset prvih zidarjev, tesarjev, mizarjev, kovačev, ključavničarjev, nožarjev, urar-jev in na stotine drugih oseb najrazličnejših, tukaj- nena ved eni h stanov, ki to v znanosti, lepih umetnostih in umetnih obrtih najsposobnejši: skupaj tri tisoč prvih učenjakov, umetnikov in rokodelcev na Francoske m. (Z imenom rokodelec označujem navadno le navadne delavce. Zaradi krajše označbe združujem s tem imenom vse one, ki se pečajo z materi-elnimi produkti, torej: poljedelce, tovarnarje, trgovec, bankirje ter vse.delavce in nastavijence, ki so pri teh uslužbeni.) Ker so ti možje oni Francozi, ki so v najvišji meri produktivni, ki izdelujejo najvažnejše izdelke, ki. vodijo vsemu narodu najkoristnejša dela in ki delajo narod v znanostih, lepih umetno-stih in obrtih produktiven, zato so v resnici cvet francoske družbe, izmed vseh Francozov so ti deželi najkoristnejši; ti prinašajo deželi največjo slavo, ti uajltolj pospešujejo njeno civilizacijo in njen napredek. Narod bi postal telo brez duše in v tem' trenotkb, v katerem bi jih izgubil, poetal bi manj vreden nasproti narodom, katerih tekmec je danes in bi toliko časa zaostal za njimi, dokler ne bi bila izguba poravnana — dokler bi mu bila zrasla glava. Francija bi potrebovala celo generacijo, preden bi poravnala to nesrečo, zakaj možje, ki se odlikujejo z delom pozitivne koristiti, ao prave izjeme, iu narava ni ra&kjšua z izjemami, se celo ne z izjemami take vrste. Pa vzemimo drug slučaj! Francija bi obdržala vse ženialne može znanosti, lepih umetnosti in obrta, a bi imela nesrečo* da buizgubila en in isti dan sledeče osebnosti: kraljevega brata, vojvodo augoulemakega, vojvodo bourbonskega, vojvodo Berry, gcjpodično Condeejevo. In da bi obenem izgubila: vse velike kraljeve oficirje, vse državne ministre, s port fe I jem in brez portfelja, vse državne svetnike, vse referente, maršale, kardinale, nadškofe, škofe, vikarje in kanonike, prefekte in podprefekte, uradnike v ministrstvih, sodnike in vrhtega še desetti- soč ua j bogatejših posestnikov od ouih, ki žive gosposko. Ta nesreča bi Francoze prav gotovo uŽalo-stila, ker so dobrosrčni in ne bi prenašali z rav-iiodušuostj ) nnaduc izgube velikega števila svojih rojakov. Ali izguba teh trideaettiaoč indivi-dijev, katere smatrajo za najvažuejše v državi, bi ue povzročala žal osi i iz nobenega drugega razloga kakor iz sentimentalnosti, ker ta izguba ne bi Irila politična neareča za državo. Afc,, 4 'S Pred vriem zato, ker bi bilo kaj lahko nado-meatiti izpraznjena meata. Veliko je Število onih Francozov, ki bi bili »možni izpolnjevati funkcije kraljevega brata tako, kakor jih izvršuje vi-sokorodni gospod sam. Mnogo je onih, ki bi bili ziuožni izpolniti mesta princev z istim dostojanstvom, kakor jih izpolnjujejo preblagorodni gospodje Augouletne, Berry, Orléans in Bourbon. Mnogo Francozinj bi bilo prav tako izvrstnih princezinj, kakor so vojvodinje Augouleme, Berry, Orléans in Bourbons in gospodična Condéje-va. Predsobe dvora so polne dvorjanov, ki bi bili takoj pripravljeni, da zavzemo meata visokih oficirjev krone; armada ima vse polno vojakov, ki bi bili enako dobri vojskovodje, kakor so naši sedanji maršali. Koliko koncipistov je enako vrednih z našimi ministri 1 Koliko upravnih u-radnikov je bolj zmožnih, da bi vodili okraje, kakor so sedaj nastavljeni prefekti in podpre-fekti! Koliko advokatov je boljših pravnikov od naših sodnikov. Koliko župnikov je prav tako sposobnih, kakor so naši kardinali, knezoško-fi, vikarji in kanoniki! Kar se pa tiče onih deset t iuoČ bogatih, gosposkih posestnikov, prestati ne bo treba njihovim dedičem prav nobene učne dobe, da bi znali sprejemati goste v salonu. Napredek Francije se pospešuje edinole z razvojem znanosti, lepih umetnosti in obrta* Princi, visoki častniki, škofje, maršali, prefekti in brezdelni posestniki pa ne delajo za razvoj znanosti, lepih umetnosti in obrti prav nič. Daleč so od tega, da bi koristili temu razvoju, nasprotno le škodujejo, ker se trudijo, da obdrže premoč, ki jo povzročajo negotove teorije do današnjega dne nad pozitivnim znanjem. Škodujejo narodovemu napredku, ker spodrivajo učenjake, umetnike in rokodelce z najvišjega mesta u-jrleda, ki jim gre po vsej pravici. Škodujejo, ker uporabljajo denar na tak način, ki direktno ne koriati znanosti, lepim umetnostim in obrtu. Škodujejo, ker dobivajo leto za letom od davkov, ki jih plačuje narod, tri štiriato miljonov kot plače, pokojnine, gratifikaeije, indemuitete itd. za dela, ki narodu nič ne koriati jo. Vse to postavlja najvažnejše dejstvo današnje politike v pravo luč: tje jo postavlja, kjer jo na prvi )>ogled razkrijemo v vsem obsegu: jasno dokazuje, čeprav posredno, da je socialna organizacija nepopolna; tla je vlada nad ljudmi zvijačna in nasilna in da tiči človeška družba (politično) globoko v nemoralnosti. ■ Keh so učenjaki, umetniki in rokodelci, torej edini ljudje, katerih delo je družbi pozitivno koristno in katerih delo družbo nič ne velja, podrejeni knezom in drugim vladajočim, ki niao dru-zega nič kot bolj ali inanj nesposobni rutinjeji. Ker si oui, ki upravljajo javne zadeve, vsako ostalih narodnih odlik svoje prvenstvo -le od slučaja rojstva, prilizovanja in spletk in sličnih, malovrednih dejanj. Ker ai oni, ki pravljajo javne zadeve, vsako leto razdele med seboj polovico davkov in ker od denarja, ki si ga ne prila.ite za lastno osebo, ne porabijo niti tretjine za korist onih, katere vladajo. v Vse to kaže, da je danaánja družba res naro-. be svet : Ker je narod povzdignil za osnovno načelo, da naj bodo ubožei velikodušni napram bogatinom, in zato se morajo dan za dnem oropati oni, ki imajo najmanj, enega dela svojih potreii&čiii, da pomnožujejo izobilje velikih posestnikov. Ker imajo glavni krivci, tatovi splošnosti, oni, ki pri krajcu je jo vse državljane m jim odvzemajo vsako leto tri do štiristo miljonov; pravico, da kaznujejo majhne pregreške zoper družbo. Ker je nevednost, vražarstvo, lenoba in veselje nad razkošnimi veselicami dota najvišjih v družbi, med tem ko so zmožni, varčni in delavni ljudje podrejeni in jih uporabljajo le kot orodja Skratka, ker dobivajo v najrazličnejših o-pravilih nesposobni ljudje oblasti, da vodijo sposobne. Ker so poklicani v moraličnem oziru najue-uravnejfti ljudje, da vzgajajo državljane k čednosti in z ozirom na izrekanje pravice, so postavljeni veliki krivci, da kasnujejo krehe neznatnih grešnikov. Ingersoll: KAJ JE VERA? Vil. Ako sta snov in sila oti večnosti do večnosti, lahko pravimo, da človek ni bil ustvarjen posebej. Jehova, ta nebeški lončar, ni zmešal in stvari! nobene gline, ni zmečkal iz nje podol>e moža in žene in jih navdihnil. Naši prvi roditelji niso bili tujci. Oni so se rodili na tej •zemlji in ni se jim bilo zahvaljevati za življenje dihu nekega Boga. Oni so izšli iz pri-rode in del prirode smo mi, njih potomci. Mi imamo vse člene verige, šestindvajset členov od pratvora do človeka. Tega znanja nismo dobili iz od Boga razode-tih knjig. Okamenela dejstva in živo stvarstvo iinamo. Od najenostavnejšega stvarstva, od slepega čuta, od organizma, od nedoločene potrebe k ediiw klici z zarodkom, krogljici, napolnjeni s tekočino, k zrnu z dvema stenama, k ubogemu črvu, k nečemu, kar začenja dihati, k organizmu, ki ima že pluea, in odtod po mnogih stopnjah k ogromnim sesalcem, glodalcem, drevesnim prebivalcem, k o-picam, k polčloveku in naposled k človeku. Poznamo cesto, po kateri je potovalo življenje. Poznamo stopnje napredka- Vili. Tisočletja so se trudili možje in žene, da zbolj-šajo svet. Ustvarili so Bogove in hudiče, nebo in peklo, pisali so svete knjige, delali Čudeže, sta- vili cerkve in ječe, molili in preklinjali, mučili iu zapirali, trgali žiVim kožo s telesa in jih žgali, da bi postalo ljudstvo pošteno, pridno iu nravnoT V Toda zakaj Se jim to ni posrečilo! Nevednost, uboštvo in zloeinstvo napolnjuje svet. Vzgoja ne pride iz močvirja. — Ljudje, ki se ne morejo preživiti, napolnjujejo bedne, ozke sobe z otroci. Oni so odvisni od Itoga. sreče in mi-lodarov. Nimajo dosti razuma, da bi premišljevali o bodočnosti ali da bi se zavedali svojih dolžnosti. Ne žele si otrok, kajti »lete jim je zakleta neprijetnost. Dete ni dobrodošlo, kajti ono je breme. Ti nežažfljeni otroci napolnjujejo ječe in temnice, zavetišča, bolnišnice in vešala. Nekoliko jih ohrani shičaj ali dobrodelnost, ali velika večina jih propade. Postanejo zločinci. Žive od goljufije in nasilja in nče svoje otroke zloeinstvo. Proti temu zločinskemu potopu so reformne* sile brez moči in dobrodelnost sama postane pomočnica zločina* Izgleda, kakor da jtf-tieuspeh trgovska znamka prirode. Zakaj? Pri roda nima nobenega načrta, nobene inteligence. Priroda ustvarja brez določenega eilja, zadržuje brez posebnega vzroka iu uničuje brez pomisleka. Človek ima nekaj inteligence iu bi jo moral porabiti. Pravo vprašanje je, ali moremo zabraniti, da napolnjujejo nevedneli, ubožci, zločinci svet s svojimi otroci? Ali mora ostati s\**t vedno žrtev slepe strasti? Ali se da svet vzgojiti do take stopnje, da bi sc ' ozirali vsi ua posledice' > Zakaj bi morali imeti možje iu žene otroke, «i katere ne morejo skrbeti, ker so otroci breinc ~tn kletev? Zato, ker iinajo več strasti kakor razuma. več strasti kakor vesti, več strasti kakor in- teligeuce. Takega ljudstva ne morete reformira-I ti s članki in govori. Takega ljudstva ne more tudi poboljšati pridiga in vera. Strast je in je bila vidno gluha. Ono reformo orožje je v bivatvu brez cene. ' Zločinci, berači in nesposobneži se množe od dne do dne. .leče, temnice, sirotišnice in zavetišča so prenapolnjena. Vera je brez moči in /pliva. Zakon more kaznovati, aH zločinca ne more poboljšati in ne more zabraniti zločinov. Ostaja samo še eno upanje. Nevednost, siromaštvo in zločin ne smejo napolujevati sveta. Tega ne dosežemo z nravn i m- prepričevanjem* Tega ne doseže ne govor, ne zgled, ne vera. ne zakon, ne duhoven, ne rabelj. Tega ne zmore nobeno nasilje. K temu vodi samo ena pot. Veda mora vrniti ženi samostojnost. Veda, edina rešiteljica ljudstva, mora dati ženi moč, da se odloči sama, hoče I i postati mati ali ne. S tem je vprašanje rešeno. S tem post«ne žena svobodna. Otroci pa, ki se bodo rodili, bodo pozdravljeni. Srečne ročice se pri vi je jo k blaženim prsi in. Vidini prihajati dobo, ko lic bodo možje in ,žene vsled znanja posledic »nravnosti in inteligence več hoteli pomno/cvati bole/ni in muke. In potem mora priti doba, ko bodo ječe zapuščene, temni**} pralne in strohue zadnja vešaia. Siromaštvo in zločin se ne bosta po m nože vala. Izsušene roke bede sc nc bodo več dvigale za milo-dare. IX. Vera ne more poboljšati ljudstva nikdar, kajti vera je suženjstvo. Mnogo bolje je, biti prost, zapustiti barikade strshu, sc povzpeti in gledati bodočnosti zavestno v oči* Mnogo lepše je. vdati se včasi neskrbnosti, plavati s tokom, s slepo silo sveta, misliti in sanjati, pozabiti na verige iu obzirnosti sveta, pozabiti na ceste in cilje, užiti poljubne minulosti, vživeti se znova v jutro življenja, videti zopet podobe in obraze pokojnih, slikati si krasne podobe bodočih let, pozabiti na vse bogove, njih obljube in grozit ve iti čutiti v svojih žilah radostni tok življenja. In potem se moramo zopet dvigniti, da izvr-, šujemo potrebnp delo> da se približamo s svojim trudom in s svojo mislijo idealu, da zrastejo mislim krila in najdejo nektar umetnosti v pusti vsakdanjosti, da spopolnimo svoje znanje, in odkrijemo nove tajne vezi med pojavi, da zmanjša« mo naša bremena in pripoiuoremo resnici in pra* vici do zmage. To je prava vera! VOTUESJVA POVEST. Spisal Podlimbarski. Smoletovi so bili zbrani na vrtu pri jarko plapolajoče mognju. Tone je poatM za vrtnim plotom na poti. Njega ni mogel nihče videti, a on je dobro razločjl, kdo je pri ognju. Spoznal je, da «itoji pri Smoletovih gospod župnik, zato ni hotel stopiti k družbi: ni župniku in ne Smoletovim ni hotel izdati svoje skrivnosti. Šel je dalje po (Jabrovcu. Vsak korak mu je kazal nesrečo, ki je zadela domačo vas. Tej tihi vasi, v katero je tako rad zahajal na počitnice, ki je do konca življenja ne p.>zabi, ki se mu zdi vedno prijazna in mikavna, kjer pozna vse prebivalce, kjer žive njegovi starši, sorodniki in znanci, kjer se ir.n zdi zemlja lepša in nebo sijajnejše nego drugod, tej dragi domači vatli preti poguba! In ne samo vasi, morila vsej pokrajini, celi deželi! Kak po-no* ga je navdajal, ko sc je s šolskimi tovariši pogovarjal o napredku naroda, o razvitku pre-stolncga mesta, o lepši bodočnosti, in glej' —' ena sama noč preti mučiti vse nade, vse kratkočasile sanje, prignali temnih oblakov roj na jamo obzorje! Oh, da ima Atlautova ramena, odnesti bi hotel ta toliko ljubljeni narod iz krajev, kjer se je tako kruto (glasil podzemski orjak! A ne s«-tno nanria, ven ta predel zemlje bi moral odnesti odtod, ker brez tega zemskega raja si ne more misliti svojih rojakov. Bog ve, kaj je res z Ljubljano, na katero ga veže toliko spominov in vezi, kjer prebiva njen oče. Ali .ic tudi tam trese? Ali | restane prestolnica ta'strašni pijav prirode? Ali se še pomiri zemlja, ali se kdnj zjmsiic vremena temu toliko teptanemu norodii?„ Pri kapelici sv. Jcronima pred župnijskim vrtom j«* naletel na druhal ljudi. Baš s,o eden za dpigim klekali na vlažno zemlji. Začeli so moliti litauijc. r'Kriste, nsliši nas, Kriste, usmili, sc nas!" Taki kliki so doneli Tonetu na uho v najrazličnejših glasovih in vsi ti glasovi so bili raz-cviljeni. Snel je klobuk iu se pridružil verni gruči. Dolgo so molili glasno in goreče, ko se je pa prigodil nov sunek, je bilo spoznati, kako se tem bornim ljudem trga in meša njih molitev: eden je na začetku litauij, drugi na koncil. tretji bruha iz sebe pobožne vzklike, ki se nc nahaja jo v nobenih litanijah, a četrti bresslovno giblje ustna in plaho gleda na nebo. Marsikateri inisli, da zdaj zdaj treba storiti oni strašni skok iz čas nos t i v večnost. Iu ko poneha valovanje zemeljske skorje, vse zopet udari v redno, družno pri prošnjo. Ko so odmolili, se je Tone tiho odtrgal od-gruče, nadel klobuk iu šel dslje po vasi. Povsod je videl ljudi ua trntinah ali na njivah kraj hiš. Nekateri so bili v zimskih oblekah, drugi le površno oblečeni, ker si niso upali iti nazaj v hišo po obleko. Matere so zibale, tešile in dojile otroke, ki se niso dali i zlahka «upokojiti v takem nenavadnem položaju, možje so na vozovih pripravljali ležišča za deco, mladina je 'nosila skupaj drva in kurila ognje. Poleg človeka je taborila plašna živina, ker mnogi gospodarji je niso pustili v hlevu. Vsak je Izkuša! tako prilagoditi in izkoristiti okolnosti, da si spričo kfjubujoče prirode ohrani življenje. Milo ae je storilo Tonetu.* ko je videl toliko nesrečnih ljudi, (»vrnil je svoj pogled k nebu. Mir- no se razprostira nebosklon nad njim nastlan je tainintam z rrhlimi oblaki, ki se mestoma kopičijo že v tfežkc svinčene gruče; neobjetno leži nad I njim nebesni svod in prespokojno, kakor bi se na ' tej borni zemeljski kepi ni las ne krivil božjim bitjem. Strašna, nepozabna noč! Razburi In i slu-hi lete po vasi, pri vsaki trumi ljudi se povečajo. Ct se ustavi za gručo vaKeanov, ki niso v molitvi, 'že sliši besede: sodnji dan, konec sveta in Izraze, ki se nanašajo na pogihelj zemlje in človeštva. Iz neke hiše je slišal uro biti dve. 44 Bog, kdaj bo konec tc dolge noči? Ali si je nadel čas svinčene pe-roti?" je dejal sam v sebi in že se mu je prijhvil nov prizor. Na gorenji strani Komarjcve hiše, ki stoji sredi vasi, tam, kjer se slamnata streha skoraj dotika kemije, je zapazil nekaj ljudi. Ti ljudje so vpili, mahali z rokami, nemirno se kretali, tako da je bilo od daleč vidno, ko da pleše v nočni temi zbor čarovnikov/ ki se prepirajo. Tonetu je precej šinilo v glavo, da se je Ko mar je vi m prigodila nemara kakšna posebna nesreča, zato je podvojil korake. Ko je prišel ^liže, je videl, da obupno krdelce le vpije in kriči v streho, h kateri jc pri-slonjena lestva. V treh skokih je bil za hišo. Spoznal je oba stara Komarja, njega in njo, ki sta stala zdolaj pri lestvi, in dva možaka iz soseščine, ki sta si» bila baš spravila po lestvi na streho. In slišal je starega Komarja klicati v streho in staro Komarko javkati. #Izpo dstrehe pa je donel votel odgovor mladega Komarja* in pronikav otroški jok je bil slišen od tam in kurje kokodakanje. Tone je slišal, da ae je tudi tukaj kakor pri Smo-letoVih porušilo zidovje in zaprlo izhod prebivalcem. Možaka na strehi sta ga pozvala, naj pride pomagal. V hipu je bil po lestvi pri njih. Vsi trije so jeli trgati streho' Po kratkem naporu so zagledali skozi odprtino brlečo svetiljko na dilah in družino .mladega Komarja. Mladi gospodar je stal nepremično, stolpu podoben, držeč sc poprečnega trama. Njegove velike in svetle oči, znače-če grozo in strah, so se ujele s Tonetovimi. Poleg njega je stala desetletna Micka, hčerka po njegovi pri ženi, v belem krilen, razknštrana in objokana. Videl je Tone, da se je obok nad stopnicami sesul. ,|H)greznil in zaprl kot v vežo onim, ki so spali pod streho, videl je v kotu jako kokoši, ki so nemirno dvigale čopaste glave in po strani gledale na to, ka rse godi v njih sicer tako mirnem bivališču, in kar ga je globoko presunilo, zapazil je na tleh podstrešja mlado Komarko ob tramu, z detetom v naročju; le pročelje njenega obraza je bilo videti izpod gostih las, ki so se usipali v naročje iti pokrivali malega dojenčka, čigar v plenice zavite nožice so molele izpod take gorke odeje . In dlan materine desnice je pokrivala, kolikor je presegla, in grela pretanki povoj. Kakor bi hoteli gre# nedostatno oblečeno telo, ki jim jc dalo življenje, in da bi sami sprejeli od njega gor-kote, tiščalo se je troje otrok svoje matere: najstarejši je stal za materjo ,oklepal z eno roko njen vrat, z drugo ai je tri in mel oči, plašno zroe preko materine rame na glavi v strelni odprtini; še en fantek in deklica, oba v samih srajčicah, sta se držala vsak na eni strani matere, rila glavi v njeno obleko in jokala. Materina levica je.brez-silno ovijala deklico. Podobne slike usmiljenja ljubezni Tone še ni videl nikdar, (Dalje prih V premogorovih« Tušun v Mandžuriji je bilo dne 13. januarja vsled eksplozije zasutih 900 kitajskih premogarjev. Le 130 so jih rtfili; boje se, da jc vich (tatalih 770 izgubljenih. — Premygnr in vojak — riziko je enak. R01.ETAKET 3 Mir in narodno načelo. «a Nihče 4e ne ve, kakini so mirovni pogoji centralnih sil. Tudi Wilaon jih menda ne potna, četudi je grof Andraasy pravil, da jih flTvesnikl pri njem lahko s vedo. Pač pa je sna no, da je Bet&mann Hollweg, ko je sadi^ikratiJtfgtf rovno ponudbo v nemlkeni parlainenfTgovoril o miru, isjavil, da mora biti vojni aemljevid podlaga za pogajanje. Vojni zemljevid. To se pravi: Centralne sile ho toliko in toliko osvojile; to nc mora pri pogajanju vpostevati. Ker ni Nemčija pozneje naznanila I norfeuih pogojev, je skoraj logičen sklep, da 8tojr\&et^ vedno na stališču ,katero je bil označil kancc^M. In skoraj gotovo je to tudi eden izmed vzrokov, da so se zavezniki postavili na svoje znano stališče. Kar je na Nemškem toviniatiČnega, se drži Še vedno tedanjih kaneelarjevih besed in upa, da ne bo Nemčija sklepala drugačnega miru, kakor takega, ki jo poveča. Vendar pa niso šovinisti edini prebivalci Nemčije. Kakor je videti, so socialisti, naj pri-padajo večini ali manjšini stranke, drugačnega mnenja, in značilno je, da je bil ravno Filip Scheidemann tisti, ki se je javno oglasil proti takim namenom. Sicer ni to nič novega. Karkoli se more očitati parlamentarni večini nemške socialistične stranke, in izza kritične seje 4. avgusta 1914 .se ji lahko marsikaj očita, je vendar treba priznati, da je bila večina in manjšina ves eafi složna v eni točki: V tem, da je zahtevala mir brez aneksij. Sedaj je imel Filip Scheidemann v Augsbur-gu govor. Scheidemann, ki je bil pred vojno znan kot eden najradikalnejših poslancev in je bil po zadnjih volitvah največ iz tega razloga demonstrativno izvoljen v predsedništvo rajhstaga, je postal izza"4. avgusta najodločneje zagovornik politike desnega krila. Ker se je z nekaterih strani izkušalo zanesti zaradi nemške parlamentarne taktike nekakšno prav demagogoŠko agitacijo' proti "inteligenci" v stranko, ni odveč, če se spomnimo, da ni Scheidemann ne doktor ne profesor, ampak da prihaja nedvomno iz delavskega razreda, kaj bil je črkostavce. Ravno on je torej živ dokaz ,da je bedaško in podlo tisto obrekovanje, češ da so " izdbraženci" izdali stranko. Če ima kdo v tej ali oni stvari drugačno mnenje od nas in ga tako odločno zastopa, kaltor bi sami zastopali svoje, ni treba, da bi mu takoj podtika-It podle motive. Naša dolžnost je v takem slučaju, da vsaj počakamo na priliko, ko nam bo mogel razložiti svoje motive. Mi smo še danes prepričani, da so bili razlogi, ki so vodili parlamentarno večino nemške stranke, pošteni, daai se abcM^jkitno ne strinjamo s njerto taktiko. Prepričami smo, da so bHi v zmoti cd tistega časa, ko so glaaovali za vojne kredi- ti in da je it te zmote izviralo sto napak, ki >o jih pozneje storili. Toda zmota In napake so ie vedno nekaj druzega, kakor izdajstva in lopovščina. Filip Scheidemann je bil zadnji dve leti in pol eden najenergičnejših zagovornikov tiste politike, ki jo imenujemo zmoto. Ime nobenega socialističnega poslanca Iz Nemčije se ni toliko I-menovalo kakor njegovo In Liebknechtovo, seveda vsako v drugem zmislu. Prav zaradi, tega je značilno, kar je baš on govoril v Augshurgu o miru. Po poročilih Exchange Telegraph Co. M Haaga je dejal: 4 4 Za Nemce je popolna norost govoriti o miru, ki naj bi se sklepal na podlagi vojnega zemljevida. Vojna karta v Evropi ne kaže, kar je Nemčija izgubila kolonij in brodovja. Mir je mogoč edino na podlagi teritorialnega stanja, ki je tillo pred vojno.H Manjšina, ki se je lani posebej organisirala, je pa sklenila resolucijo, v kateri poziva socialiste v vseh vojskujočifi se deželah, naj prisilijo svoje vlade, da navedejo svoje natančne vojne cilje in mirovne pogoje, in naglafta, da naj sc izvrše teri-torijalne izpremembe le tam, kjer jih zahteva prebivalstvo dotičnih krajev samo. Vsi mirovni pogoji, ki se ne strinjajo a tem, naj sc pobijajo. Med stališčem Scheidemanna in manjšine je navidezno razlika. Pa je menda res le navidezna. Če pravi Scheidemann, da mora biti status quo ante podlaga mirovnega pogajanja, gotovo ne misli, da mora ostati zemljevid Evrope tudi po dovršenem pogajanju neizpremenjen. To lahko so dimo, ker se Scheidemann po vsej svoji preteklosti gotovo ne bi upiral neodvisnosti Poljske ali pa avtonomiji Irske. Njegova besede torej pomenijo, da se pogajanje ne srne pričeti z naštevanjem tega, kar je kdo osvojil, ampak da se vzame karta Evrope, kakršna je »bila pred vojno, in da se na tej podlagi vodijo pogajanje, ki se lahko izvrše tudi z izpremembami. Rcsolucija manjšine je bolj določna. Ona pravi, da se teritorijalne izpremembe lahko izvrše, ampak le v soglasju s prebivalstvom dotičnih krajev. To je nedvomno najpravilnejše stališče. Tnpatam se včasi sliši mnenje, da ne sme sedanja vojna povzročiti sploh nobenih teritorialnih izprememb, ampak da mora ostati vae pri starem. Torej zopet glasoviti "Status quo ante." Kakor ponavadi se smatrajo zagovorniki tega nazora za posebno radikalne. Ali prav ta zahteva je najbolj nezmiselna. Lahko smo načeloma zoper vojno, pa vendar no spravimo s sveta resnice, da je že dve leti in pol trajala najstrašnejša vojna, kar jih pozna zgodovina. Nezaslišane Žrtve so padle tekom tega klanja; a kakšen zmiael naj bo v zahtevi, da naj ieta vsega tega oatape vse pri starem, da so padi* vse »rtv* popolnoma zastonj? Sttnje, ki je bilo pttd vojno, je povzročilo vojno; kako modro bi torej bilo taliti se v tiste razmere, ki bi nedvomno lopet povzročile vojno f Če se hoče za bodočnost več varnosti, je torej nujno, dfe se Upremene razmere — tudi teritorialno. Ampak kdo naj odloča, kako naj se izpremenef Edino pravilen je odgovor, ki ga daje na to manjšina neroftke socialistično stranke i Tam, kjer zahteva ljudstvo samo ter^torijalno izpre-membo, naj se itvrši. Če bi bilo Ma mirovni konferenci mogoče izsiliti to načelo, M se zemljevid Evrope temeljito izpremenll. Doseglo bi se pa s tem toliko, da v doglednem času vsaj iz nacionalni^ razlogov nc bi izbruhnila vojna. (Načclo, ki ga izraža resolucija nemške manjšine, pomeni: Če hočejo biti Poljaki, katerim snujeta Nemčija in Avstrija novo kraljestvo, samostojni, morajo dobiti to samostojnost; če se hočejo Poljaki v Galiciji in oni na Pruskem združiti z njimi, se mora izvršiti njihova volja. Če glasujeta Alzacija in Lorena za avtonomijo, se jim mora dati. Tisti kraji v Maccdoniji, ki hočejo pripadati Bolgarski, se morajo spojiti z njo, tisti, ki se sarni smatraji za silbske, morajo pripasti Srbiji. In če zahtevajo Jugostovani združitev, se jim mora dovoliti združitev. To je edini način, da ze rešijo narodna vprašanja po volji narodov in mi se z načelom nemške manjšine popolnoma strinjamo. Ne prodajanje in kupovanje narodov, kakor da so črede ovac, ampak svobodno odločevanje o svoji usodi je že ponovno slovesno izraženo načelo socializma. Tudi angleški socialisti so že izreftli tekom vojne enako zahtevo in socialistična konferenca v Londonu, na kateri so bili zastopani socialisti vojskujočih sc dežel, je stala na enakem stališču. V čaau, ko začenjajo mirovni pogoji igrati vlogo, je koristno, da ae ta zahteva čim odločneje naglaša v socialistični javnoati in da se dela zanjo resna propaganda. Ne le zato, ker je to načelo pravičnosti, načelo, ki ga je Internacion^a vedno zastopala, ampak tudi aato, ker je to/Menv. najvažnejših pogojev trajnosti bodočega miru. j Nacionalno pravična ureditev bodočih evropskih razmer bi bilo v neštetih ozirih koristna in bi pospešila tudi napredek socialističnega gibanja. V nacionalno enotnih deželah bi odpadli nacionalni boji, o katerih lahko pravimo, da so bili blazni, ki so pa4vendar ailovito ovirali socialistično akcijo in ki se bodo kljub svoji blaznosti ponavljali, dokler bodo razmere dopuščale nacionalno nadvlado in nacionalno zatiranje. V Srbiji se Srb in Srb ne bosta prepirala zaradi nacionalnih pravic. Na Štajerskem ae bodo Slovenci in Nemci, na Moravsketn Čehi in Nemci prepirali caradi nacionalizma, dokler ostanejo sedanje razmere. In ker se bodo prepirali največ zaradi nacionalizma, Tie .bodo Imeli Časa, da *bl se bavili s socialnim vprašanjem in nc bodo imeli niti oči, ki bi skozi nacionalno lupino spoznavali socialno jedro. Med Poljaki je bilo osem desetin vsega duševnega dela posvečenega dbnovitvi poljske neodvisnosti in združitve. Brez dvoma zelo nadarjeni poljaki narod je zaosUjal; niti gospodarsko niti kulturno ni korfckal vštric s svojimi sosedi? vse, kar je hotelo živeti na njegovih tleh, sc Je moralo nacionalno pobarvati; katolieanstvo je ddbilo med Poljaki tako oporo, ker jih je ločilo od pravoslavnih Rusov in od protestantskih Nemcev; in tudi socializem je moral imeti >vojo poljsko nianso in jo je resnično imel.. Ne sanja sc nam, da bi očitali poljskim socialističnim voditeljem pomanjkanje socialistične zavesti ali pa zapostavljanje socialističnega programa; ali dejstvo je, da so kot socialisti Vidno propagirali tudi poljsko idejo, da so prihajali z njo pred Inter-naeionalo in da so na internacionalnih kongresih dosegli izjave, zahtevajoče obnovitev Poljske. Da je socializem na Češkem kolikor toliko narodno pobarvan, je splošno znano. Vsi irski socialisti so tudi irsko-narodni rebeli. Vsak socialist iz Indije dela, kolikor le more za neodvisnost In-. dije. Vse to sc nc da preprečiti z*nobenirn dekre- 4 toin. Narodni boji bodo neizogibni, če ostanejo razmerp take, da jih bodo provocirale, in čim več bo narodnih bojev, tem težja bo socialistična propaganda in tem počasnejši socialistični napredek. V interesu socializma je torej, da se čim bolj odpravijo nacionalni l>oji, kar se najuspešneje^ doseže n tem, da se jim odtegnejo tla izpod nog. Tudi znana resolucija italijanskih socialistov . v rimskem parlamentu zahteva mirovno pogodbo in ureditev teritorijev na podlagi narodnega principa. Italijanskim socialistom se ne more o-čitati nikakršen šovinizem; za to so podali tekom vojne dovolj dokazov. Če zahtevajo vpoštevanje narodnega načela, izrekajo to zahtevo prav kot socialisti — v interesu narodne pravičnosti in v interesu socializma samega. Da more biti ta socialistična zahteva, ki je tudi za bodoči mir največje važnosti, dovolj močna, je pa treba, da bo tudi socialistična armada dovolj močna. Ne plemenitost naših zahtev, ampak naša moč je tisto, kar more imeti vpliv na mirovno pogajanje. Čim več moči, tem več vpliva. Ako hočete agitirati za pravičen ir, agitiraj-te za socializem ,za socialistično stranko, za socialistično časopisje. VOJKE VRAŽE. Tudi za časa vojne evete babjever-etvo. Ali pravilneje rečeno, v slabih «'•asih ee verjame še prav posebno vaški vraži. Pa to ni čudao, saj ni tako smelo izmišljene vevti, da ji ne bi verjeli ljudje , samo, da je v časopisu. — Tako je nedavno krožila po listih vest, da se bori z Angleži proti Nemcem tudi indijanski fakir, ki je popolnoma neranljiv. Krogija mu leti okoli glave in za nič na »vetu ga ne zadene. Bajoneti in sablje odlete od njega, kakor da bi bili he gumija, in z granatami se igra 'kakor a žogami. Skratka, fa-krr je neranljiv. Ali Angleži imajo le onega samega takega fakirja — in to je presneto malo. v— Na Francoskem ae zopet piše o — govorici topov. Med starejšimi topničarji je razširjeno mne nje, do Žalostno tulijo topovi na predvečer nesrečne in krvave bitke. Cisto jasno so Isišali tudi sedaj celi oddelki žalostno kovinsko tuljenje topov. Enake vražo so razširjene po Akzaeiji. Po vsaki bitk» kliče neznam, tajinstven glas iz oblakov, koliko je padlo Nemcev ali Francozov. Če so pa StevUfee tudi prave, o tem molče viri. — Da se prikazujejo na bojišču tudi že davno simrM ger.orali, je jasno. Joffru «Vaje navodila Napoleon T., Nikolaju Niko-lajevič« pa general Bkobclev. Čudno je le to, dn vidijo prikazni generalov le ljudje, ki ostanejo doma. — Na Kavkazu kupujejo žene suknje vojakov, ki «o bili najmanj trrkrnt že v boju. V te obleke ae oblečejo dvakrat na mesec. fcn-ed solčnim zatonom tn tokrajina na luni. Dosti teh podzemeljskih hodnikov se razcepi in tvori velike dvorane, v katerih se lahko zberejo celi bataljoni? (> Itali* jani napadejo, pa pridejo ti bataljoni nenadoma kakor iz drobovja zemlje in Šele sedn j se branijo za vsako ceno. Ob napsdn vržejo Avstrijci tudi "španske jezdece" preko zgornjega roba dolin in postavijo strojnice in tako nastane iz nič cel sistem skrivnostnih atrdb, ki uničijo vsak napad. 4 "Armada strahov". ' Pod tem naslovom poroča Lalgi Ber *ini v "Oertiere della Berra'* s Krasa. "Na nemalo krajih so so dogodil» čud* Hrepenenj« po odlikovanjih. Francija je sicer demokratična republika, toda popolnoma vendar ni Odpravila odlikovahj. Kril častne letijo, kateri rod je uatanovil Napoleon 1., podeljuje republika Se dandanes, rte le v vojnih, ampak tudi v mirnih časih. Znano j«, da se naziranje francoskega prebivalstva ž« vedno ni de-mokratiziralo, daai obstoji republika 2e 44 lat. Francozi ljubijo redove in odlikovanja in hrepene po njih. Kdor itn« red Častne legije, nosi tudi v mirnih Časih v levi naprsni gumbnici svoje suknje rdečo roseto, vedno in povsod. Zdaj je pisatelj in politik Barrée nastopil z željo, naj se ustanovi novo odlikovanje za vojake in je predlagal, nij ae podeli vsem ranjenim. Minister Millerand je nastopi! proti temu, čsi, aila domovine naj s« ne izrabi sa oaobno nečimurnoat. Toda do zadnje konsskvence tudi Millerand ni izpeljal svojega načela, kajti,naznu nil je, da dobe vsi težko ratfjent vijaki red častne legij«. Včafti jë v*?1 težko ustvariti harmonijo m*f< domo-1 kratičnimi načeli In ljudskimi nagne* nji. ceh» v republikah. j < 1 A A. B.: 0 lepoti človeškega telesa. Francosjb pisatelj Pierre L^u vs,. ta moderni toži po dobi, katero na-zivamo antično življenje, dobi ,ko sc je smela človeška nagota, ta najpopolnejša oblika, katero moremo spoznati in zapopasti, razodeti v telesu ¡»osvečene kurtizanc, vpričo dvajset tisoč romarjev, ki*»o stali na elovzMkem obrežju. Vam se zdi to dane« neUnm nerazumljivo. In ni čuda: preteklo je od tedaj devetnajst stoletij. Devetnajst "barbarskih, hinavskih in nelepih stoletij." Kršivi^tstvo je zastrupilo antičnega človeka^-Vognalo ga je v oiračne podzemske katakombe, kjer je s «pokornim plaščem zakrival svoje pregrešno telo. In še vedno kroži isto solnce nad zemljo, rodi isto življenje, obsiplje svet z isto ^fpoto in istim razkošjem. Poln lepote je svet. Ciovek pa čepi v temni ječi lastne omejenosti. Koliko časa bo to še trajalo! Sociologi verjamejo v napredek. Napredek že imamo, če vzamemo, da smo napravili korak od opico do človeka A zgodovina, ki obsega lopo dobo šest desetih stoletij, ne vo o napredka mno go povedati.. Pač se iz nje norčuje in Pierre Louy* zna navesti kot modernr pridobitev edino le — cigareto. Kažf nam |»s zgodovina, da so dobo menjajo da se vračajo. Tn «*e jo smoter življenja in našega kulturnega dola sreča posameznika, kakor tudi celega človeštva, katero pa Sam dajh ediaole po-polrtoma fcarmonizirana osebnost, stojimo danes zelo nlriko, kljub ogromnim produktom naših duševnih sB, katere je porodil čas ln neprestano delovanje. In le malo jih je, ki so v tem kaosu zbrali raztreseoe »do svojo duše, spojili jih v harmonično celoto,' katerim vse to vrvenje, ta slabotna bol in nizko veselje ničesar ne more, in II * oliinp-sklnt obličjem gledajo v to niža ve, n*i-taje le samega sebe, svojo lastno u-metjenost in popolnost, umotvor, umetnik in gledalec ob enem, živa ln popolna lofota, edino ona brezmejna in večna. Srednji vek je stal v znamenju križa. Oerman, krščanski barbar, je ob vladal okeldčnt. Terme f^racalle in Dioclotiana so razpadle; gotska katedrala t* je segala visoko v nebo, in nje obleki so objemali večeri polmrak. Ko si je pa človek renesance spet zaželel helenskegn solnca. je zapel pre lepo pesem o življenju. In Leonardo ni slikal ne mučenikov in «e križa več;.slikal je Janeza Krst »lika, ki je tak, da se o njem niti do bro ne ve, aH ni to morda Bscchus. ; Bil je to preporod poganstva, njego ve tsorale ia kulture; ropet vrhane« v zgodovini človeštva. In ko je to šlo dalje, je moralo stopati navzdol, po onem čudnem naravnem zakonu, katerega dokaz je zgodovina. A daaes, hvala bogu, petje naša pot spet navzgor. Krščanstvo, ta veliki so-^ažnih Življenja, umira. Nova, od vere neodvisna morala bo porodila novo kulturo. Morala, ki bo poslušala samo glas lastne notranjosti in se nc brigala za nobena bdžja razodetja, morala, ki bo naravna, praktična, izvedljiva, ki bo zaupala življenju, kazala nam pot do sreče, „ftt nas, ki smo produkt socialnega življenja, vodi tja ena sama pot — kultura. Antični človek, ki je imel to moralo, je imel tudi kulturo. Mi, ki imamo krščanstvo, je nimamo. Temu bi tudi bila kristjanu! Ne vidi zemlje, njega pogled je obrnjen v večnost. Vse pa to, kar je kulturnega v dobah krščanstva, je delo satana, duha nezadovoljnosti, katerega srera edino ua onem svetu ne zadovoljuje. Krščanska kultura je sad greha. In cerkev se Ž njo nima ponašati, ker je antikultur-no krščanstvo ni provzročilo, pač pa to, kar je bilo v njej nekrščs^skega. ft ži.vijonsko sile človeka vendar le ui mogla ukrotiti. Tako je čas porodi) ronesanco a nje-ao silno kulturo. In ničesar ni, kar bi slednjo bolje značilo nego smisel, kate-nt ima za človeško telo, ta simbol življenja, njegovega bogastva in lepote. Antičnemu Človeku jp bil to pravi kult in renesaaca je človeka odkrila. Poganska njena duša se je zopet sprijaznila a živi jen jeni in v umetnosti donašala svoj trlbut. Niso zastonj vsi umetniki te dobe vezali po motivik kakor na pr. Adam in Eva, a le zato da Id pokazali idealni fizični tip moškega in ženske, takšne, kakršne je porodil no4i čas. Začeti so negovati telesno lepoto, pisati o njej tn jb opevati. A tie dolgo. Zndnje stoletje se je začelo pripravljati zopet na fcoljfto hodbčnost, kžterei basis bo AiHla, dhcela nova in brezobzirna napram vsem preživelim življen skim obliksm. Obrnili smo se zopet k življenju, začeli iskati sreče na zemlji. 8re£a je še vedno ostala ona magična beseda ,okrog katere so suče življenje, a suče se drugače. Zuanost nam je rit-Svetila perspektivo toliko poti, da jih posameznik ne more pregledati; s tn vemo: vse vodijo v Isti smeri, kot M, bila ena sama pot, in ta pot drži navzgor. In v tej luči se nam je pokažala Vsa realnost življenja. Začeli smo skrbeti za vsak dan je. življenji, «a zdravje, za 'ligijtoo. Imamo telovadbo, imamo najrazličnejše športe. Hočemo zraka >i solnca, hočetno adravja in veselja? (IHlje.) JAQUIS. V poročilih o zapletljajih v Mehiki je pogostama omenjeno indijansko pleme Jaquis. Med Indijanci in Indijanci so rsslike kakor med Evropejci in Evropejci. Tudi Jaquis se znatno razlikujejo od drugih rodov. To pleme Indijancev je dandanes najbolj znamenito in velja za najbolj pogumno na severo-ameriákem ozemlju. Že več let žive ti Indijsnci v neposredni bližini belokoicev, a doslej se tém ¿e ni posrečilo, da bi si jih bili mogli popolnoma podjarmiti. Jaquis Indijanci so veljali že v 17. stoletju za zelo bojevito indijansko pleme. Res da so doživeli pred dolgim časom občutne poraze od Špancev in Mehikancev; pogostoma so pa ti tudi odločno premagali svoje nasprotnike v raznih bitkah valed svoje izkušenosti, moči in izredne hrabroati. To indijanako pleme je v najbližjem sorodstvu s "Mayas" Indijanci. Leta 1849 ae jih je uradno naštelo okoli 67,000; dandanes pa ne živi več kakor 20,000 Jaquis Indijsncev, kajti veliko Üevilp jih je pred leti mehiška vlada premestila v Yucatan in Tehuantepec, kjer so potem zadušili nemire ondqt-nih domačinov. Jaquis Indijanci žive dandanes večinoma v južnem dolu države Sonora, nekaj jih je tudi na mehiški meji v državi Arizona. Im* tega rodu je nastalo po roki "Jaqui", ki teče 500 milj okrog daleč is Sonore v californijski morski zaliv. ' Ob tej reki stanujejo ti Indijsnci t svojih skromnih in priproatih kolibah (kočah), zgrajenih iž grmičevja, hibja in španskega trskovca. Strehe koč so pokrite le s travo Tn blatom. Žive Se a pridelovanjem koruze, bombaža in neke poaebne vrste zelišča "Magueh", it katere žgo "mescal" opojno pijačo. To žganje ljubijo Ja-quis Indijanci nad vse. Ker ao moški tega indijanskega rodu zelo delavni tel- vstrajni, jih tudi kaj radi uporab-ljájo po rStnlfi rodnikih, na farmah, osobito pa kot mornarje in iskalce bisernih školjk. Jsquia Indijanke ao zelo spretne v tkanju preprog in vezenju Čipk. Jaquis Indijanci imnjo svoje največje naselbine v pristanišču Guayá-maa na calftfornijskem morskem obrežju. Tam imajo velike naprave za sušenje morske soli, katero pošiljajo od-tam v razne kraje na zapadu. Jaquis indijatfci so oaóbito veliki prijatelji godbe, za kar jmajó prav posebno nadarjenost. Ob rasnih prilikah prirejajo še dandanes svoje narodne vojne plete po atsrih šegah, ki trajajo po več dal skupaj; le nekaj indijanskega to zadnji čat popolnoma opustili, to je tetoviranje po obrazih to rokah. ZADRUGA PEI KITAJCIH. Najstarejša je zadruga na Kitajskem. Že 200 let pred Kristusom se je ustanovila v tem narodu prva stavbna zadruga v Evropi in sicer na Angleškem, pa še leta 1781 po Kristusu. Kreditne zadruge pa obstoje na Kitajskem že iz prvih časov, o katerih more poročati zgodovina. Te kredit*-ne zadruge (posojilnice) imajo v toliko nekaj rajfnjzenskega na sebi, ker je njihov delokrog |*> okolišu omejen, 8 etm se doseže, da se člani natančno med seboj poenajo, poznajo potemtakem tihi i gospodarsko razmere vsakega posameznika in lahko presodijo dolžnikovo vrednost in varnost radi danega posojila. Tudi druge, osobito To4iodel*ke, obrtno zadruge so izredno močno razvite med Kitajei. Kitajsika zadruga je y.elo razširjena tudi med Kitajci, ki so se izselili v Ameriko. Vsi poznavalci ter zadrug hvalijo na Kitajcih |x«ebno njihovo poštoooet, in izredno razvit čut za koristi skupnesti, dar daje najzanesljivejšo podlago za zdravo in vpešno zadružno delovanje. I* poslovanja kitajskih zadrug je zanimivo sledeče: Pri ustanovitvi radru ge se prav natančno določi premoženjsko stanje članov in se temu primemo predpišejo deleži, ki jih je vplačati. O poslovanju se vestno sesujejo poolov-no knjigo. Koncem poslovnega leta po kitajskem časovnem štetju se sestavi bilanca, se dožene čisto premoŽenje in se leto razdeli po visokosti deležev ao zadnjega vinarja med člane. 3?a novo poslovno leto se nabovi-jo zopet nove knjige in začne zadruga znova poslovati in iskatrdobička. Ki tajsko zadruge imajo zelo stroga pravila, za prekoračenje istih se člane Strogo kaznuje. Te zadruge so organizirane demoktatičao, kajt» odločuje tedno večina članov. Ogrski posli. Ogrska vlada je določila, da ae na Ogrskem tudi ob sredah ne sme prodajati, oziroma zaviivsti meao. Doslej to imeli Ogri ssmo dva postna dneva, in sicer ob ponedeljkih in petkih. Nsdalje je določeno, da po gostilnah in hotelih ne bo smela dobivati nobena oseba več kakor 12 d kg mesa za enkratno kosilo, bodisi, da je to meso v kuhani, pečeni ali na kak drugI način pripravljeni obliki. No Francoskem dolajo v parlamentu pHrave za uvedbo prisilnega poljedelstva po vojni. Vlada itda sve-ječasno novo odredbo, da se mbra vse ¿•obdelano ozemlje, ki je prigladnft »s poljedelstvo, obdelovati, da ne zapreti po vojni Frsnciji lakota ali dra-ginjs. l¿ • .. ' k, K àJÏMàéM PROLETAREC LUT ZA 1NTMS3I DEL A V SKIC 4 LJUDSTVA. IZHAJA VSJ MI TOIEK. - LMtaik ia ¡«da)alvl)i — ¿•(asievaaska dtlanka Nibni diažfca v wàioaia, lliiaait. laročnina: Za Amorlko $2.00 ta c«lo $1.00 ta pol k ta. Za Evropo 60 sa celo lato, $1.16 ss pol lat«. Oglasi po dog*>votu. Pri spremembi kivalilta ji poleg novega nannaniti ______tudi tiari naslov._ rilcih iWrwik« rmlml^ jim! ▼ae pritožb« gleda nerodnega pošiljanja feta in drugih neradnoati, j« poiiljati predsedniku druibe Iva» MoUk. 4OOS Waat SI. Stmt, Cld«ag>, IU. PROLETARIAN Owmmd *md p«MI»k«d «wy TmUm bf Saatk Slavic Warinia's Pubiskiag Caatpaiy __ Cfciaap, Mliaaia. 8ubacription rate«: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half vaar. Foreign countrie« $2.60 a year, fl.26 for half year. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PftOLETAREC" W. SI. STKEIT. chicago, ILLINOIS NAUKI IZ ŽIVALSTVA. V neki zdravstveni objavi wa*h-ingtonske vlade je bilo pred kratkim čitati sledeče poetične stavke: 4 4 Kolikor je znano, se ni doslej se noben ptič trudil, da «bi si napravil več gnezd kakor njegov za prebivanje; nobena veverica ni jezila, da je imela eno samo jamo za prebivanje; nobena veverica in poginila od tuge, ker ni nabrala dovolj orehov za dve zimi in noben pes ni izgubil spanja, kehr ni imel dovolj kesti shranjenih za stara leta." Ni slab, ta nauk, četudi bi se v prirodi lahko dobili še drugi zgledi, n. pr. srake, ki kradejo, kar se sveti. Ampak kar se tiče lisic, veveric i. t. d. ima vladna objava prav. Zdravstveni urad seveda ne po-artaja iz liričnih nagibov poetičen, ampak ima poučne namene. Njegova primera iz živalstva je podobna pridigi, katere morala se glasi: Bodite skromni! Ne zahtevajte mnogo, -r- Veliko . ne manjka, pa bi slišali ¿e tisto o očetu, ki hrani ptičice in oblači lilije. Bodite skromnejši! Na čigav naslov gre tof Noben ptič se še ni trudil, da bi «i napravil več gnezd kakor njegov sosed. To je rep; nekateri se še toliko ne potrudijo, da bi si napravili eno, ampak pomeče jo druge iz tistega, katero so si zgradili. Delavcem v tem oziru, kakor se nam zdi, ne bi bilo baš treba mno go naukov. V proletarskih krogih ni navada, da bi ljudje gradi li nekoliko palač v mestu, par vi "znanstveno", to se pravi tako, da is vleče iz delavca vso produk tivno silo, ki so more ispremenitt v profit. In ker nims delavec navadno ne dovolj počitka, ne dovolj materijalnrh sredstev, da bi nadomestil kapitalizmu žrtvovane aile v popolni meri, mora predčasno nastati deficit. Njegova moč opeša prej kakor kapitalistova, če je ta ne zapravi z razuzdanostjo. Zato je za delavca vprašanje starih let zelo pereče. In čim bolj raste razlika med delavskim zaslužkom in cenami potrebščin, ki ovira prihranke, tem važnejši postaja problem, kaj bo na stara leta. Odtod prihaja zahteva, da «e uvede atarostno zavarovanje in sploh zavarovanje za slučaje nezakrivljene bede. Noben pes ni izgubil spanja, ker ai imel nabranih dovolj koati za stara leta. Na tiaoče delavcev ne more spati zaradi starih let. Ali naj se tolažijo, da psi spe! V naii družbi je gotovo mnogo zapravljivosti, mnogo smešne, mnogo naravnost zločinske zapravljivosti. Pojdite v gledališče, pa se ob premoru ozrite po ložah; tam »edi gospa mesarjeva — njen mož poseduje klavnico, veliko kakor srednje mesto — in ima za par tisoč dolarjev cunj na sebi; drage so in dragocene, ampak na lesenem modelu bi napravile boljši vtiak kakor na baroničini postavi, zakaj z moževimi miljo-ni se lahko kupuje svila in kožuh, ne pa okus; v drugi "iaksi" sedi gospa mešetarjeva; diamanti in smaragdi na njenem račjem vratu so vredni 25000 dolarjev in v gledališče je prišla, da jih poka že, kajti o tem, kar se godi na odru, nima več pojma kakor pajk o botaniki. Kadar je "stylish" i-meti domače opice, potroši ban-kirjeva hčerka za tako živalico več kakor tri delavske družine skupaj. Psom, mačkam, opicam se postavljajo na posebnih pokopa ¡ineih spomeniki za težke tisočake. Neki multimiljonar je priredil svojim prijateljem v kupčiji banket, pri katerem je bila ^o-gromna dvorana izpremenjena v umetno jezero in po tem je bila urejena vsa gostija. Kajzer Viljem je v enem dnevu oblekel šest NOTE, BOK IN iE VEC KLANJA. * (Konec a 1. strani.) Toda po njibovi sodbi je v sedanjem trenot-ku nemogoče doseči tak mir, ki bi ne le zagotovil odškodnino, povratek iu garancije, ki jim po pravici gredo za napad, katerega krivda leži na centralnih silah, medtem ko je samo načajo, iz katerega je bil porojen, izpodkupavala varnost Kvro)>e; tak mir, ki bi omogočil bodočim evropskim narodom trdno, zanesljivo podlago. Zavezniške vlade ¿e zavedajo, da se ne bo jujejo za sebične interese, aitipak predvsem za to, da bi zavarovale neodvisnost narodov, prava iu človečnosti. Zavezniki se popolnoma zavedajo izgub in trpljenja, ki ga vojna povzroča nevtraleem enako kakor bojevnikom, in jih obžalujejo; toda ne smatrajo se odgovorne zanje, ker niso niti hoteli niti provocirali te vojne, in se trudijo, da bi zmanjšali te škode, kolikor je mogoče z oz i roti i na neizprosne zahteve svoje obrambe proti na-silstvu in hudobnosti sovražnika. Z zadovoljstvom so torej zavezniki spoznali; da nr ameriška nota po svojem postanku nikakor v zvezi z ono centralnih sil, ki jim je bila od vlade Zedinjenih držav dodana dpe 18. decembra. Tudi niti najmanje ne dvomijo, da je ta vlada namenjena izogniti ae tudi videzu podpore, bodisi le moralne, tistih, ki so odgovorni za vojno. . Zavezniške države smatrajo za svojo dolžnost, da na najbolj prijateljski, pa tudi najjasnejši način povedo, da ni nobene analogije med obema vojskujočima se skupinama. Ta analogija, ki se temelji ua izjavah centralnih sil, je v direktnem 'nasprotju z dokazi o odgovornosti za preteklost in z garancijami za bodočnost. Pre«i-dent Wilson, omenjajoč to analogijo, je pae ni usvojil. Če je kaj historične resnice utrjene v sedanji dobi, je ta o svojevoljnem nipadu Nemčije in Avstro-Ogt\?ke, z namenom, da si pridobita hegemonijo nad Evropo in gospodarsko nadvlado nad svetom. Nemčija je dokazala s svojo napovedjo vojne, s svojim takojšnjim posilstvom Belgije in Lukaenburga in s svojim načinom vojskovanja svoje utajevano preziranje vseh načel človečnosti in vseh ozirov na male države. Kakor se je konflikt razvijal, je stališče centralnih sil neprenehoma izražalo zasmehovanje človečnosti in civilizacije. Treba se je spomnili na grozote, ki so «premije vale vpad v Belgijo\in Srbijo, okrutni režim, uveden v teh deželah, mmaker sto in stotisoč mirnih Armencev, barbarstvo,, ki se je vršilo nad prebivalstvom Sirije, napadi cepelinov na odprta mesta, uničevanje osebnih parnikov in trgovskih ladij, tudi pod nevtralnimi zastavami plovečih, od podmoinkih bark, okrutno postopanje z vojnimi vjetnikl, justični umor gospodične Cavel, kapita- različnih uniform. Neki bogatin «s Fryatta, deport iranje in zasužnjevanje civil- ' Il •■ i I > not,« nMikivnUtv« Tnlo , • Mf. alnAtnn«r ia na deželi, gozdno "kočo "v hri bih, letovišče ob morju, pa mor da še par drugih barak. Ne le da nimajo delavci take navade ampak je tudi ne morejo imeti ker se ob delavskih plačah ne more veliko zidati. Primera o gnezdih/ se torej tiče kapitalistov. Oni imajo lahko več "gnezd" kakor njih sosedje ampak nam ni znano, da se za to prav posebno trudijo. Oni dajo zidati; trud prepuščajo drugim, ki delajo zanje. In če bo ta didaktika mnogo zalegla pri miljo-narjfti in multimiljonarjih, se nam zdi dvomljivo. Temu pa imajo bogatstvaf Menda ne zato, da postanejo puščavniki. Medtem, iko se more primera a ptičjimi gnezdi nanašati le na ka pitaliste, izgleda zadnja o pasjih kosteh za stara leta bolj tako, kakor da je res namenjena delavcem. Kapitalist se ne "trudi" za to, da bi imel na stara leta do volj "kosti"; kakor vidimo, se njegova poželjivost ne ustavi, tudi če ima Že toliko, da bi mu za-dostavalo za tristoletno starost. On zbira nova in nova bogatstva, da povečava svojo moč, da bolje vztraja v konkurenci, da vlada. Kosti za stara leta ne delajo človeku skrbi, če lahko sedi v naslonjaču, ne da bi se zganil, pa mu prinašajo jame, tovarne ali železnice vsak dan tiaočake. Stara leta «o delavčeva skrb. Zakaj on ima v kapitaliatični družbi vrednost mašine. Če se stroj obrabi, da se ne »plačajo več poprave, gre med staro železo. Če je delavec izčrpan, da se ne more iz njega več mečkati pro-fit, naj gre, kamor hoče. To ae pa pogost orna zgodi, še preden so leta resnično stara. Kapitalistični - sistem isžema "moderno", je oblačil vsak dan novo — ne oprano, ampak popolnoma novo srajco. Kdo bi naštel vse načine bedaste ali hudodelske potrate, ki je tem bolj provokatorična, čim večji je kontrast med njo in pomanjkanjem množic T Ptiču zadostuje, da ima eno gnezdo. Marsikakšen denarni mogotec ima po pet, šest, deset bivališč. Marsikatero človeško bitje nima niti borne bajte, niti stanovanja ne. Ptiču ni treba plačati za prostor med vejami; človek ne dobi ničesar zastonj. Proti nepopisni bedi se kaže nezaslišana potrata. Ampak zdravstveni urad je s svojimi zgledi iz živalstva ne ustavi. Kajti tudi ta zapravljivost je v glavnem posledica kapitalističnega sistema. Mogoče je v tem sistemu, da nabere posameznik sto, dvesto miljonov dolarjev in več; seveda je to mogoče le na škodo celih množic. Ampak mogoče je. Kaj pa naj tak magnat počenja, kadar ima svoje miljoneT Ali mora biti zapravljivec ali pa skopuh. Provokatorično je pa oboje v družbi, v kateri je večina obsojena na bedo. Nauk iz zoologlje ne bo nič za-legel, ker je nepotrebna potrata družabno zlo. Kurirati ga je mogoče le s socialnim zdravilom. Ampak ptičji in pasji zgled tudi zaradi tega ni mnogo vreden, ker smo ljudje; naš cilj ni v živalstvu, ampak v višjem človeštvu; iskati nam ni pot nazaj, temveč naprej. Socializem nima skoraj nič o-praviti s pridigami o skromnosti, ker ni njegov namen, da potlači človeško družbo nizdol na stopnjo lisic in veveric, marveč da jo povzdigne nad sedanjo. Z mnogo manjšim trudom, nego ga mora sedaj delavski razred .vlagati v kapitalistično delo, sc v socialno pametnem in pravičnem sistemu ahko producira mnogo več nego dan danes.Produkcija se lahko metodično uredi tako,da bo za vse dovolj ne le praktično koristnega,am pak tudi lepega in dobrega. Dveh pala£ ne potrebuje nihče; ampak vsak kulturni Človek ima pravico, da lahko spi v drugem proitoru, kakor v njem dela in da lahko lahko v drugem obeduje, kakor v njem spi; in pravico imr la vidi mslo več sveta, kako* svojo domačo vas in dobi pri- neira prebivalstva itd. Tska vtata zločinov, izvršenih brez vsakega obzira na javno obsodbo popolnoma pojasni predsedniku Wilson u protest zaveznikov. Vlade zavezniških dežel menijo, da bo nota, poslana Zedinjenun državam na nemško noto od-' govor na vprašanja ameriške vlade in predstavlja po njenih točnih besedah javno Tazglasitev pogojev, ob katerih sc mora vojna končati. Predsednik Wilson želi več. Želi, da bi vojsk ujocVsesiTK javno razglasile cilje, ki jih zasledujejo z nadaljevanjem vojne; zavezniki ne eu-tijo nobenih težav v odgovoru na to vprašanje. Njih vbjni cilji so dobro znani, bili so formulirani ob mnogih prilikah od načehtikov posameznih vlad. Njih vojni cilji z vsemi podrobnostmi glede na pravične odškodnine za pretrpljene škode bodo šele v uri obravnavanaj naznanjeni. Toda civilizirani svet ve, da obsegajo nuino in v prvi vrsti obnovitev Belgije, Srbije in Črne Gore ter odškodnino, ki jim gre ¡izpraznitev zasedenih krajev Francije, Rusije in Rumunije s pravičnimi odškodninami; reorganizacijo Evrope, garantirano s stalnim režimom in utemeljeno enako na spoštovanju narodnosti in popolne varnosti ter svobode gospodarskega razvoja, ki gre vsem narodom, velikim in malim, kakor na teritorijalnih pogodbah in mednarodnih dogovorih za zavarovanje meja na suhem in na morju zoper neopravičene napade; vrnitev pokrajin ali teritorijev, iztrganih v preteklosti zaveznikom z nasilstvovn ali proti volji njih prebivalcev, oavoboditev Italijanov, Slovanov, Rumunov in Čehov od tuje nadvlade, osvoboditev prebivalcev, podvrženih krvavemu, turškemu tiranstvu in izgon TuTČije, ki se je pokazala radikalno tujo zapadni civilizaciji, iz Evrope. „ . Nameni ruskega carja glede na Poljsko so bili jasno označeni v proklamaciji, s katero se je bil pravkar obrnH do svojih armad. Razume se samo po sebi, da žele zavezniki osvoboditi Evro-. po od brutalne pohotndfti pruskega militarizma, nikdar pa ni bil njih namen, kakor se je trdilo, iztrebljenje nemškega naroda In njega politični konec. To, kar zahtevajo predvsem, je varnost miru na načelih svobode in pravičnosti, na neo-«k runi ji vi zvest ob i napram mednarodnim zavezam, ki je vedno navdihovala vlado Zedinjenih drŽav. Združeni v zasledovanju tejfk najvišjega eiljs so zavezniki odločni nastopati posamezno in «kupno z vso svojo močjo in dovoliti vse žrtve, da dosežejo zmagovit konec konflikta, od katerega je, kak6r so prepričani, odvisna ne le njih varnost in prosperiteta, ampak bodočnost same civilizacije. NEMfiKA NOTA. Nemčija je medtem podala nevtralnim deželam novo noto, v kateri se liavi z odgovorom zaveznikov ua mirovni predlog eentralnhi sil. Nova nem&ka nota pravi: "Naši nasprotniki so zavrgli naš predlog, češ da ni odkritosrčen in da je torej brez pomena. Oblika, v kateri je bil i>odan odgovor, je izpod vsake kritike. Cesarska vlada pa «Unatra za važno, da se izraizi o situaciji napram vladam nevtralnih dežel. Centralne sile nimajo nobenega razlogu, da bi debatirale o postanku vojne. Zg>at>eije, stremljenja Rusije, po Carigradu, kakor podži-ganja morilnega atentata v Sarajevu in splošne mobilizacije v Rusiji, ki je pomenila vojno proti Nemčiji. Nemčija in njeni zavezniki, ki ao segli po orožju za obrambo svoje svobode in svojega obstanka, smatrajo ta vojni cilj za dosežen, medtem ko se sovražne sile boljinbolj oddaljujejo od uresničenja svojih načrtov. Po izjavah njih odgovornih državnikov sestoje ti načrti v tem, da bi si pod* vrgli Alzaeijo in (¿oreno in mnogo drugih pruskih pokrajin.da bi ponižali in oslabili avstro-ogr-sko monarhijo, da bi razdelili Turčijo in da bi obrezali Bolgarsko. Glede na take vojne cilje mora napraviti zahteva odškodnine, garancije in varnosti naših sovražnikov presenetljiv učinek." Nota opozarja nadalje na angleško ravnanje pri zatiranju irskega Ijutkrtva, burske republike, na terorizira nje Grške in durge kršitve mednarodnega prava, ki so vseskozi v nasprostju s trditvijo zaveznikov, da se bojujejo za načela človečnosti in za pravice malih narodov. Naposled pravi nemška nota: Nemčija in njeni zavezniki so storili Časten poizkus, da se konča vojna in so odprli pot za spravo med vojskujočimi se državami. Nemška vlada utrjuje zatorej dejutvo, da je edino od sklepa naših nasprotnikov odvisno, ali naj «e nastopi pot do mirju ali ne. Sovražne vlade »o odklonile to pot. Na nje pada vsa odgovornost za nadaljnje prelivanje krvi. Združene centralne sile se bodo nadalje bojevale s trdnim zaupanjem v svojo pravico, dokler ne za gotove svojim narodom časti, obstanka in svobodnega razvoja in dokler ne omogočijo vsem narodom evropskega kontinenta sodelovanja pri velikih problemih civilizacije v vzajemnem spoštovanju in ob enakih pravicah. KAJZERJEVA PROKLAMACIJA Med tem ko puščata zavezniška in nemška vladna nota vsaj še špranjo odprto, skozi katero bi našla možnost pogajanja svojo pot, se zdi, da je Vilče že popolnoma odločen za boj do kraja in da skuša zamašiti še to špranjo . Izdal je razglas, ki je bil v Berlinu uradno razglašen in ki pravi: "Naši sovražniki so odvrgli krinko. Ko so s prezirljivimi in hinavskimi besedami o ljubezni do miru in človečnosti zavrgli našo pošteno mirovno ponudbo, so šli sedaj, odgovarjajoči Zedinjenim državam, še dalje in izrazili svoje hrepenenje po amagi in osvojevanju. Njih namen je uničenje Nemčije, razdrobitev z nami združenih držav, za-sužnenje Evrope in morja pod tistim jarmom, ki ga sedaj z 7X)bmi škripajoča Grška prenaša. Toda česar niso mogli doseči v tridesetih mesecih najbolj krvavih bojev in brezobzirne gospodarske vojne, to se jim tudi v bodo&iofcti ne posreči. Nase slavne zmage in železna volja, s katero prenaša naša vojska we trpljenje, je garancija, da se nima naša domovina tudi za bodočnost ničesar bati. Plamenito ogorčenje in sveti gnev podvoji sile vsakega. Nemca in vsake nemike žene, naj se posveča vojni ali delu ali pa naj prenaša trpljenje. ' Pripravljeni smo na vse težave. Bog, ki je vsadil slavnega duha svobode v srca našega naroda, poda nam in našim zvestim zaveznikom, u-utrjenim v boju, popolno zmago nad stremljenjem naših sovražnikov po sili in nad njih hrepenenjem po uničenju." == SUFRAŽETKE IN WILSON. Sufražetke so »klenile, da prič-no novo "važno" kampanjo, in sicer so vzele precidenta WHaona samega na piko, ker se jim ni posrečilo, da bi bile dobile njegovo podporo za znani amendment Su-sane B. Anthony o ženski volilni pravici. Patrulirati hočejo okrog Bele hiše, tako da bi bilo Wilsonu nemogoče vstopiti ali izstopiti, ne da bi videl kakšno molčečo sufra-žetko, označeno s kakšnim primernim znakom. Pri prezidentu so bile navidez z namenom, da mu oddajo spominek na smrt mrs. Inez Milholland Boissevain. Zaradi decembrskih demonstracij na kongresni galeriji so imele težave, prečen so dosegle avdienco. Naposled jih je Wilson sprejel ,a ko so zahtevale, naj podpira njih cilje, je izrekel svoje ^čudenje, češ da ni bil obveščen o njih namenih glede na avdienco. Kar se stvari tiče, je dejal, da ne more nič druzega, kakor ponoviti, kar je že ob drugih prilikah dejal, namreč da osebno veruje v njihovo gibanje, da pa kot vodja ne more prisiliti svoje stranke na akcijo, katere ta ne odobrava. To bi bile dame lahko pričakovale. Kajti če politično prevdarijo stvar, jim ni Wilson res drugače mogel odgovoriti. Če so presenečene, ao dame same krive. In če mislijo, da bi bilo kaj drugače, ako bi bil Hughes, za katerega so se nekatere silno trgale, prezident, se tudi zelo motijo. Tudi on bi jim dejal: Ladies, osebno sem z dušo in s telesom, z rokami in z nogami za žensko volilno pravico; ampak v platformi moje stranke je ni. Prav to je usodna napaka sufra-žet k, da ae nočejo nekoliko poglobiti v politiko in spoznati ,kako nezmiselno ravnajo, ko gledajo vedno na posameznega človeka, pa se ne brigajo za stranke, njih programe, njih načela in njih interese. Če bi bil n. pr. v dobi volilne kampanje Hughes dejal, da ga ženska volilna pravica ne zanima, Wilson bi jim bil pa izjavil svoje simpatije, bi se bile prav tako vozile z njegovim posebnim vlakom, kakor «o sc z Hugheso-vim. Prav fiič jih ne bi bilo brigalo, če je med republičansko in demokratično stranko kaj razlike in kakina da je. Toda — ali gre le za to, da dobe ženske volilno pravico t Da bodo pri volitvah tudi one "zraven"? To bi bilo pač tako prokleto malo, da ne bi bilo vredno boja. Če sc bore za volilno pravico, morajo tudi vedeti, kaj hočejo z njo. Kako jo hočejo rabiti Kakšne cilje hočejo z njo deseči. Volilna pravica je le sredstvo, ne pa namen. Torej tudi ne more biti vse eno, kateri stranki se ženske pridružujejo. Se to, če ima kakšna stranka žensko volilno pravico v svojem programu, ne more zadostovati razsodni ženski, ampak pregledati mora tudi v?e ostale točke programa. Kakor jc vse to damsko gibanje površno ,tako neresen je pa tudi njih najnovejši boj z Wilsonoin. Nastavljati sc predsedniku na pot in mu kazati kakšen sufražetski znak, to ni boj, ampak otročarija. Izmisliti so si mogle to le dame, ki ne vedo, kam s svojim časom, pa potrebujejo kakšno novo dražilo. Ce bi kaj vedele o socializmu, bi pač natile resnejša sredvrtva, ki bi služila boju, na pa igrariji. strešje, kamor pride. Pravico i-ma, da uživa prirodne lepote in plodove znanosti in umetnoseti. Socializem ne odganja ljudi od tega v skromnost, ampak hoče vse to osvojiti za vse človeštvo. Njegova pot ne drži navzdol, ampak navzgor. V Denverju, Colo., je zadnjo sredo umrl polkovnik William P. Cody. Malokdo ve, kdo je bil to. Ali če se imenuje njegov priimek, bo malokdo, ki ne bi vedel, kdo je bil "Buffalo Bill". V mladosti se je bojeval z Indijanci, v času civilne vojne je bil mojstrski špion, jahati je znal kakor satan in to ga j privedlo v cirkuško življenje. 'Buffalo Bill" in "Wild West" ;ta postala neločljiva,pojma. Nje- gov cirkus je prepotoval tudi Evropo in celo v Ljubljani » je imel par predsrtav, ki so jih prišli gledat is vse dežele. In kdor je bral v ljudskišolskih časih "indi-jsnke" — in kdo jih ni bral t — je iz njih poznal Buffalo Billa. Umrl je 71 let star, v zavesti, da se bliža smrt, in popolnoma miren. Čudno poročilo prihaja iz De-troita. Mestni uradniki justične-ga vladnega oddelka preiskujejo, kaj jc na tem, da naj bi se 31. polk milice ,ki sc je pravkar vrnil od mehiške meje, pridobil za kanadsko armado. Da delaj':) kanadski agenti v Ameriki, že radi verjamemo. Saj služijo množice A me ričanov v kanadski armadi. Anv-pad da bi se prepeljal takole kar cel polk čez mejo, se nam zdi pa vendar nekoliko fantastično. Bivši ameriški veleposlanik v Avstriji Richard C. Kerena je umrl in zapuatil premoženje, vredno deset miljonov dolarjev. Ke-rens je bil sicer železniški magnat. Če ne bi mogel zapuščati takega premoženja, tudi ne bi bil mogel, biti veleposlanik. Zakaj tudi v Ameriki je bogastvo neizogiben! pogoj za diplomatlčno sposobnost. Časi Benjamina Franklina so t«ndi tukaj minuli. Legialatura v Oklahomi je sprejela «kon, po katerem se kaznuje kaja cigare, seveda tudi prodaja in ponujanje cigaret in cigaretnega papirja. Če pritrdi temu modremu zakonu še senat in podpiše guverner, bo v veljavi. Če ne najdejo gospodje zakono-dajci v Oklahomi po tem kmalu kakšne nove velike ideje, bi jih upozorili, da se lahko še prepove n. pr. spanje na desni strani, kihanje v javnih prostorih, ali pa izstopanje s cestne želeanice z desno nogo. Kadar porabijo te ideje, smo pripravljeni, da se zmislimo še kaj novega. Posebno sijajen bi bil pa zakon, ki bi volilcem v Oklahomi prepovedal ponovno izvolitev takih modrijanov. Rim nj bil sezidan v enem dne-ita Soe i al i ze m je večji od Rima. Socializem zahteva enake pravice in enake dolžnosti sa vse. 1. decembra je bilo v štirih znanih večjih bankah v Chieagu vloženih *666:i,.5000,000. Te banke sc dele po vlogah sledeče: Continen tal and Commercial banka $180, 000,000; Illinois TruM Co. $112, 000,000 in Com Exchange banka >100,000,000. Lepo znamenje! Zal da ni naših miljonov v nobeni. PROLETAREC 5 —■ demokracije. Nemški nacionalno liberalni poslanec dr. Strejemanii je imel v Honrfovru govor, v katerem ae je največ bavil z vprašanjem miru. Stresemann spada med tiste, ki hočejo večjo Nemčijo. Po vojni mora Nemčija dotortf flandrijsko obrežje, kajti kot druga sila jm» velikosti mora imeti o-por išče za mornarico, da ne pride njeno trgovsko brodovje zopet v nevarnost, da se v enem dnevu po vojni napovedi Anglije uniči vse njeno delo. Ako se sklene mir, ne da bi Nemčija dobila flan-drijako obal, je Anglija zmagovalka. Nevtralna Belgija je izza te vojne po Stresemaunovih nazorih zgodovinska n«»mogočnost. Dr. Stresemann ne bo odločeval pri sklepanju miru. Njegove izjave torej nimajo tako tragičnega pomena, da bi se moral človek ustrašiti. Mir se lahko sklene, ne da bi izgubila Belgija ped zemlje, in zdi se, da mislijo me roda jn i krogi v Nemčiji že sami vfee manj in manj na kakšno osvo-jevanje v Belgiji. Zgodovinske važnosti torej nimajo taki govori, kakršen je Stresemannov. Kakor on, misli nedvumno večina nacionalno liberalne stranke in — če ne večina, pa gotovo velik del nemških političnih strank «ploh, in če bi bilo sklepanje o miru tem prepuščeno, bi bile težave najbrže še večje kakor sedaj, ko imata Beth-mann Hollweg iu Zimmermann važnejšo besedo. To je nevesela prikazen, in navidezno goni vodo naravnost na mlin nasprotnikov demokraci- je. Zagovorniki "prosvetljenega absolutizma" so vedno trdili, da je usoda človeštva bolje zavarovana, Če je oblast v rokah enega človeka, kakor če odločuje množica sama; treba je le, da je tisti poaatiieznik močnega duha in da je blaginja naroda njegov cilj. Položaj na Nemškeul je kakor potrdilo tega nauka. Če ima Bethmann Hollweg sam oblast, da sklepa inir, bo to manj nevarno, kakor če ima to oblast parlfcment oziroma njegova večina. Ali ta argument zoper demokracijo vendar ne drži. Njegova veljava je le navidezna, zakaj to, kar ae v Nemčiji kaže kot demokracija, ni demokracija, temveč le njena spaka. Dokaz absolutistov b ikaj pomenili, če bi nemški narod trtis-lil tako\kalkor govori dr. Stresemann In če bi večina /parlamenta res zastopala večino nemškega naroda. Tega pa ni. Dandanes sploh ni parlamenta na svetu, ki bi kazal pravo sliko razmer v' deželi. Takega parlamenta niti ne more biti. Kajti na papirju se lahko napravijo najbolj demokratični zakoni; kako se bodo izvševali, pa ne odločujejo zakoni sami, temveč gospodarske razmere. Kapitalistične razmere ne trpe prave in popolne demokracije. Nič ni lažje, kakor da se to spozna. Demokracija v državi se temelji na volilni pravici. Ako ima vsak državljan pravico, da voli svoje zastopnike v zakonodajne zbore in v izvr- Rusija in zapadne ideje. * lz Londona poročajo, da je na neki seji, ki je bila v Petrogradu sklicana zaradi nemške mirovne ponudbe, general Aleksartder izjavljal: "Edina priložnost za nemško zmago je uničenje Rusije. Naša nova armada ima tri vojake za vsakega vojaka na bojnem polju. Imamo tudi 5 miljonov pudov (200 miljonov funtov) žita v rezervi. Rusija ni bila še nikdar v tako dobrem položaju kakor sedaj in tako sposobna, da uresniči svoje narodne težnje. Ako bi sedaj mislili na separaten mir, bi s tem omadeževali svojo čast, svojo zgodovino in svojo zmago. To bi pomenilo popoln razpad našega razuma' in za vedno bi se odtujili od Francije in Anglije, odkoder prihajajo vse velike ideje in vsa prosveta. Zato se bomo bojevali do zadnjega diha.'* O vojaški sili Rusije ne bomo filozofirali. Rusija ima mnogo človeškega ruaterijala, ampak doslej je le pokazala, da ga zna strašno brezobzirno žrtvovati. To ne poipeni- nesposobnost ruskih vojakov, ampak le kaže, da je absolutizem celo za vojskovanje v modernem zmislu nesposoben. Absolutizem jc sistem brazjitiha, sedanju vojna ae pa ne more % samo brutalno 8ilo brea duha uspešno voditi. Dokler Aleksandrov pripoveduje, koliko mož iina Rusija v rezervi, ne dokazuje s tem nič odločilnega. Pomen bi dobilo to šele tedaj, če bi se pokazalo, da znajo generali voditi te ogromne armade tako, da zmagajo s strategijo in da čuvajo pri tem človeški materijal. Kadar dokažejo to, tedaj se bo lahko govorilo. Ampak general Aleksandrov nam je iz drugega razloga zanimiv. Proti separatnemu mini je, ker se Rusija ne sme odtujiti Franciji in Angliji, odkoder prihajajo vse velike ideje in vsa prosveta. Ti šment! Aleksandrov je - torej liberalen, kulturen generali Aleksandrov sicer nekoliko pretirava, če pripisuje vse velike ideje le Franciji in Angliji. Če človek nekoliko bolj mirno razmišlja, prihaja skoraj do zaključka, da je imela Nemčija, Švedska,1 Norveška, Danska, Belgija, Italija, Amerika i. t. d. tudi nekoliko velikih duhov. Takole Marx bi ?e morda lahko imenoval človek mogočnih idej; navsezadnje je le košček reanice v tem, da se je njegov nauk razširil približno po vsem svetu in car nemara nima toliko fubljev, kolikor ima socializem pristašev. Iz preteklosti Kant ali Goethe, iz sedanjosti Haeckel, Hauptmann, Dehmel so — z dovoljenjem gospoda Aleksandrova ljudje, ki so jih tudi na Fran- Geslo za program. Zdaj že vemo, kje da smo z Rusijo. Reakcija dviga zopet glavo in izkuša zopet vreči deželo nazaj v dobo absolutizma in črnosotnijcev. Novi ministrski predsednik knez Galicin je povedal le nekoliko besed, a te popolnoma zadostujejo. Dejal je: 1 . "Nisem imel še časa, da bi formaliral program, ampak moje geslo bo: Vse za vojno, vse za zmago! Dokler smo za pori eni s tem-ciljem, ne moremo misliti na notranje reforme. Po zmagi lahko začnemo s reorganizacijo notranjega življenja." Nadalje je dejal, da trdno verjame, da so ministri edino carjevi volji odgovorni in da mora biti vlada enotna v tem načelu. "To sicer ne izključuje zakonodajnih zborov od interesa v vladnih zadevah" — je novi mož nadaljeval; — "nobenega vzroka ni, da bo delo teh zborov odgo-deno Če* datum, ki je že določen za njih zopet ni sestanek." Tu ga torej imamo, načelnika vlade iz av-tokratiene dobe, z absolutičnimi, protidemokra-tičnimi načelf. Tu imamo dokaz, kako «taleč je še carizem od kapitulaqijc in koliko bojev bo Se treba, preden bo nesramna banda zatiralcev ruskega naroda do dobrega poražena. Krasne razmere so to, v katerih prevzema ministrski predsednik svoj pošali«*- brez programa! Človek bi mislil, da je program podlaga, na kateri m«>rc biti kdo imenovan ali. pa ne imenovan za mmjstrskega predsednika. Seveda, če se postavlja Galicin zopet na* stališče, da je car edina oseba na svetu, kateri je odgovoren za svoje delo, tedaj ni treba programa. Tedaj nadomešča vdanost v carjevo voljo vsak program. Ampak naj bo vlada absolutična ali konsti-tucionalna, naj je odgovorna edino kronanemit slaboumnežu ali pa dumi «— program bi morala imeti, če hoče sploh voditi posle tako, da ne bodo brez repa in glave. Samo "geslo" ne more biti nobena podlaga za delo. Geslo je dobro za na-zdravico na banketu, pa ne za nadomestilo delavnega načrta. Kaj se to pravi: "Vse za vojno?" — NiČ! Pri takrh besedah si človek lahko misli, kar hoče. Ako bi Galicin povedal sredstva, s katerimi upa doseči zmago, in če bi bilo število teh sredstev prav majhno, bi bilo to Več, kakor "vse*, ki jC le prazna fraza. Galicin ne ve, kako naj Rusija zmaga, zakaj če bi to vedel, »bi moral imeti program. Za vojno in za zmago ni njegovo širokoustno "Vse" pi-'akfuvega boba vredno. Pač pa je tak mogočen "Vse" izvrstna" opora reakcije. Nc pravi se: "»Nočemo reform, ker smo pravi in popolni nazad-njeki." Veliko lepše je, če se izjavlja: "Ata nima zdaj t^asa. Potrpite, otroci. Pozneje vam prinese konjička in bonbonov." Vpraša se le, če bo ruski narod hotel tako dolgo čakati, kakor bi knez Galicin rad. Sicer je poklican, da "z močno roko" užuga revolucijo; kdo ver če ne iržuga revolucija njeg8? sevalne urade, te^aj vladajo državljani sami ae-he; sami si j>o svojih zastopnikih dajejo zakone in sami jih svojih pooblaščenih uradnikih izvršujejo. To je torej popolna demokracija. Da. Če ne bi bilo nekaj malenkosti vmes. Vsak državljan ima volilno pravico. Ampak kaj ae splodi, to ni odvisno od tega, da ima volilno pravico, ampak od tega, kako jo rabi, kako jo izvršuje. Če nastavim sto avtomatov v vrsto in jih tako napravim, da vrže vsak svoj listek, v volit-veno omarico, vendar ne moreni trditi, da je U> demokraeija. Kapitalistični sistem pa daje na eni strani državljanom volilno pravico, na drugi strs-nl se pa trudi, da napravi iz njih avtomate. Vse, kar hoče človek znati in razumeti, se mora učiti. Razlika barv je tako enostavna reč, da ne more biti bolj. Kdor ima zdrave oči, jo spozna; ampak da se ena imenuje rdeča, druga modra, se mora naučiti, sicer ne bo vedel tega in ne bo mogel govoriti o barvah. Najvažnejša institucija za posredovanje znanja je šola. Ta je pa v rokah vladajočega razreda. S pomočjo šole skuša kapitalistični razred ustvarjati politične avtomate. V nekaterih slučajih se mu to ne posreči; v 'mnogih d«>seže, kar hoče. In če daje takim avtomatom volilni listek v roko, se. ne more reči, da vlada v deželi demokracija. Kapitalizem daje delavcu glasovnico. Toda gospodarsko moč ima v svojih rokah. Pa pravi: Dovolim ti, da glasuješ; pravico imaš, da voliš po svojem prepričanju, ampak sebi prid rži m pra-» vico, da te vrže in na cestc* če bo tvoje prepričanje tako, da mi ne bo všeč. Politična pravica je na papirju, gospodarska je pa železna. Popolna demokracija je v kapitalistični . družbi nemogoča. Sile, ki jo ovirajo, se lahko večalimanj oilabe, če poveča ljudstvo z dobro organizacijo ivojo moč. Ampak odpraviti se ne morejo te sile, dokler je družabni sistem kapita-. listiČen. Tudi v sedanjih razmerah vidimo, da je v nekaterih «lezelah več, v nekaterih manj demokracije. Rusija in Anglija, Avstrija in Amerika gotovo niso enake. Ampak demokratična v. pravem, popolnem zmislu besede ni ne ena izmed vseh, ker so vse kapitalistične. Svoje korenine mora imeti demokracija v gospodarskih razmerah. Brez gospodarske neodvisnosti ni nobene neodvisnosti in brez neodvisnosti ni demokracije. Gospodarsko neodvisnost pa ustvari šele socializem, ki odpravi sedanje mezdno suženjstvo in moč zasužnievanja. Socializem >n demokracija sta eno. Nesoglasja, ki jih danes opažamo, ne dokazujejo, da je šlo človeštvo predaleč, ko je iz absolutizma stopilo v ustavnost, ampak kažejo, da nismo prišli šc dovolj daleč na 8voji poti, da jo moramo torej nadaljevati do cilja, ki se imenuje socializem, v katerem je obsežena tudi prava demokracija. os coskem in v Angliji visoko cenili. Strindbcrg, Ibsen, Bjoernson, Brarule», Maeterlinek, Ada Negri, de Aniicis, Kitierson, Ingersoll, Jack London — kje naj se zaključi vrsta imen, ki' vsi re-prezentirajo ideje in prosveto? V vsej skromnosti bi .te šc mi upali imenovati kakšnega Cankarja, Zupančiča ali Kranjčeviča. Ampak zamerili ne bomo Alekaandrovu, če ima sedaj le francoske in angleške ideje iu ondot-no prosveto v mislih. Le to bi radi vedeli: Ali je gospod general prevdaril, kakšne so tiste velike ideje, ki so prihajale iz Francije in Anglije! Ideje, ki so bile plodovite, kamor so prišle T Ideje revolucije in demokracije so bile! Prosveta, izhajajoča iz Francije in Anglije, je bila prosvf-ta svobodne znanosti, rešene vladnega in cerkvenega varnštva. Ljubi li general Aleksandrov te ideje tako, da se zaradi njih ne sme Rusija odtujiti Franciji in Angliji f Kako se s tem vjeina imenovanje kneza Galicin« za ministrskega predsednika T Kako odstranitev vsaj za silo liberalnega nauč-nega ministra Ignatijevaf 'Kako degradiranje dume t Zdi se nam, kakor da ae je Ruaija že s tem vražje odtujila idejam Francije in Anglije. In če pojde Rusija po tej poti dalje, se jim mora popolnoma odtujiti, in Aleksandrov naj nikar ne verjame, da bi v tem slučaju zveza zapada z Rusijo po vojni še dolgo trajala. Kajti kadar se vrne mir, se vrne v Angliji in na Francoskem tudi demokracija, najbrže se krepkejša, kakor vojno. To se pa ne bo hortela in ne bo mogla družiti z avtokratičnim carizmom; če se bo sploh družila z Rusijo, bo to revolucionarna, socialistična Rusija. * Kar se sedaj godi, se godi pod pritiskom časovnih razmer. Vojna je; ta je ustvarila na Francoskem in v Angliji diktaturo. In ta ne vpražuje, kaj je tisti, ki ji pomaga; rezerve Rusije, s katerimi se 'baha Aleksandrov, so v vojnih računih. Kadar bo konec vojne, bo tudi konec vojnih diktatur in vojnih razmer. • • Če je Aleksandrovu in njegovim gospodarjem na tem ležeče, da se Rusija ne odtuji zapadu, morajo ti gospodje nekoliko bolje spoznati zapadne ideje in zapadno prosveto, f5a jim na ste-žaj odpirati vrata Rusije, nc pa pošiljati tiste, ki zastopajo take ideje, v Sibirijo ali jih pa metati v ječo. Po tem, kar na Ruskem praktično delajo, se zdi, da so jim Viljemove ideje bolj simpatične od francoskih in angleških. Nova kriza na Ruskem. Rl»ski ministrski predsednik Trepov je demi-sioniral. To se je zgodilo hitro. Aele meseca novembra, ko je odstopil Struermer, je bil Trepov i-meuovan, in zdaj se je že umaknil. Včasi je bila Francija na glasu, da je menjala kabinete kakor izbirčen človek srajce. Ampak to je bilo v mirnem času. Kadar je vojna, torej največja zunanja kriza, ki more zadeti državo, je pa tako večno menjavanje vlade preklicano slabo znamenje. Če se zgodi taka reč enkrat, se šc lahko verjame, «la se je nbiva politika trdno začrtano smer. Ampak toliko izprememb, kolikor jih je cxl začetka vojne ,na Ruskem, kaže ravno narobe negotovost in ne-0odločnost, torej slabost. Brzojav ne por«>ča vzzrokev te krize. Iz Ru-sjje >e taka reč nikdar oficielno ne izve. Morda pride pozneje po dolgih ovinkih iz privatnih virov kakšna vest, ki pove kaj natančnejšega. Ko j«» bil Trepov imenovan, so prtrogradska poročila trdila, da pomeni to zmago liberalnega , sistema. Ampak odkar se je pričela vojna, "zrna* lf(^uje" neprenehoma (ta liberalni sistem, pa ven-^«lar pada eno "liberalno" ministrstvo za drngim, fda more še enkrat "zmagati" liberalni sistem. Tudi Stuermer je prišel kot " naprednjak " na krmilo. Sedaj prihaja na mesto Trepova knez Galicin, in nič se ne bomo čudili, če bomo jutri tutli o njem čitali. tla je mož "modernih idej" in "naprednega mišljenja." Brzojavni aparat raznese .vsako vest tako, kakor jo dobi. Škoda je pa vendar, da se ne izve kaj natančnejšega o teh ruskih krizah. Kajti razmere na Ruskem so važne še za nekoliko večji kos sveta kot je Rusija. Da se vodi med dvorom in visoko birokracijo na eni ter dumo in naprednimi elementi na drugi strani trdovraten boj že od začetka vojne in da je bil carizem že nekolikokrat prisiljen napraviti demokraciji nekaj koncesij, je jasno. Ampak zdi se, da ni prišel v vse te koncesije še niti zlo-inek tiste odkritosrčnosti, ki bi bila nujno potrebna. Obljube, osebne izprememibe, formalnosti — to so sredstva, s katerimi bi carizem očividno rad preslepil in opeharil demokracijo. Na drugi strani se pa tudi zdi, da se duma ne da na ta način ogoljufati, ampak vztraja na resnih, realnih reformah. Že ob raznih prilikah se je videlo, da hoče duma postati resničen parlament, ne pa o-t ,îjtati le posvetovalen organ, čigar mnenje se lahko vpošteva ali pa tudi zavrže. In zdi se, da se % je ta volja t«4com čaaa v dumi le še bolj utrdila. Če bi carizem hotel priznati to stremljenje po resničnem parlmentarizmu, bi moral dati vsaj znamenje takega nagnenja od sebe. Da bi Rusi-n ja dobila parlamentarizem, bi morala dobiti parlamentarno vlado.'Car ne bi smel imenovati ministrov neprenehoma iz birokracije, auipak bi moral sestaviti kabinet iz dumine večine iu ta vlada bi morala biti dumi tudi odgovorna. Dokler se to ne zgodi, je jasno, da hoče carizem ohraniti svojo avtokracijo. Dotlej se bodo pa tudi vladue . krize ponavljale; kajti radikalnega absolutističnega koraka, da bi odpravil dumo, se carizem sedaj ne upa storiti, in ker večina dume to ve, se tudi ne bo dala z lepimi besedami nasititi. V sedanji ministrski krizi je pa še nekaj drugega sumljivo. Trepov odstopa prav tisti hip, ko je v Rimu zaključena zavezniška konferenca. To mora zbujati sum, da je njegova demisija tudi z zunanjimi razmerami kaj v zvezi. Poročilo, ki so ga zavezniki izdali o svoji konferenci, pravi sicer, da se je pokazalo v Rimu popolno soglasje med njimi. Ampak javnosti se Sploh ne moi¥ dajati drugo poročilo, če niao zavezniki že tako daleč, da se hočejo kar med sabo stepsti. Na konferenci se lahko kregajo kakor rovtarji, pa vendar ne bodo tako neumni, da bodo to raztrobili po svetu. V to popolno soglasje naj veruje, kdor hoče. Mi ne, ker vidimo preveč nasprotij v interesih posameznih zavezniških držav. Nihče nam ne more dopovedati, da so interesi Srbije, Črne Gore in Italije enaki. In Če zahteva Rusija Carigrad, Italija pa hoče po vsej sili svoj imperializem razširiti na Balkanu, vidi lahko otrok, da so tu velikanska nasprotja, ne pa soglasja. In ravno, ko se naglasa popolno soglasje, de-misionira v Rusiji ministrski predsednik. Razumljivo je torej, da bi bilo zanimivo spoznati prave vzroke. Trepovu sledi knez Galicin. Knez je, senator je, član državnega sveta je; veliko časti, ampak malo garancije, da zboljša novi možak razmere na Ruskem. "Vossische Zeitung" poroča, da dela Clam Martinic priprave za sklicanje avstrijskega parlamenta. Druge vesti pravijo, da dela Clam Martinic priprave za svojo demisijo, ker ne more rešiti gališkega vprašanja in avstro-ogrske pogodbe. — ('e ni eno resnično, bo pa drugo. Konstantin kapitulira. Kongresna proiakava "leaka" prihaja bolj-in bolj v nrtrujo, ki smo jo pričak&valij; Tista baba je pravila oni babi jn to je rekla drugi babi in ta je dejala tej babi, da je slišala, da so pravili, da je menda nekaj bilo. " Grška vladage pred kratkim dobila še en ul-timatum zaveznikov in ga je sprejela. Da ugodi njegovim zahtevam, je takoj izročila šesi gorskih baterij zaveznikom. Kralj Konstantin je dal vojaštvu ukaz, da naj zatre vse nasprotne demonstracije. # Krvavelo je kraljevsko srce, ko je izdajal to povelje, kajti svojim najzvestejšim pristašem prepovedovati izražanje simpatij gotovo ni prijetno. In demonstracije proti zaveznikom so vedno u-prizarjali prav ti "najzvestejši", ki jih telegrami vedno imenujejo rezerviste. Njihovo ravnanje bi bilo simpatično če bi imelo, kakor se navadno govori, namen, ohraniti grški mir. Toda ti rezervisti niso v resnici tako miroljubni, in če bi bil gospod Konstantin dal znamenje, da bi mu bila vojna na strani zaveznikov všeč, bi rezervisti tako navdušeno demonstrirali za zaveznike, kakor so v resnici demonstrirali proti njim. To je enostavna rojalistična garda, ki sploh nima svojih misli, ampak bo vedno navdušena za to, kar hoče dvor. Kralj Konstatin pa tudi ni tisti miroljubni vladar, ki je nesrečen, če le v sanjah pomiali, da. bi moglo izkapati le par kaljic grške krvi. Kralj Konstantin je* bil zelo bojevit v času druge balkanske vojnCj ko so bili Bolgari od štirih strani napadeni, pa je grška armada vsled tega z lahkoto igrala junaštvo. Kralju Konstsntinu ¿o bredle velike misli po glavi; saj si je zaradi njih po atenta-tu na svojega očeta izbral slavno ime Konstantin. I41 s tem slavnim imenom so spojeni razvnemajoči spomini na Konstantinopolis. In 4am — se je sanjalo Konstantinu — bo on «lanes ali jutri kronan za kralja Velike Grške. In če bi bilo v tej vojni količkaj upanja, da se uresničijo te sanje, bi bila Grška že davno na bojišču. In če bi mu zavezniki mogli izpolniti te želje, bi celo pozabil na svoje simpatije za Nemčijo in na to, da je berlinski Vilče brat njegove žene. Ampak tega mu zavezniki ne morejo dati, kajti če bi mogli »ploh komu oddajati Carigrad, bi ga morali dati Rusiji, in to bi bilo ea Konstantina še slabše, kakor če ga ima Turčija. Naj se zgražajo centralne sile in nekateri nevtralci, kolikor se hočejo zaradi zavezniške zahteve, da se izženo Turki iz Evrope — v resnici imajo vsaj na tihem drugi enake misli. Ni smrt "Bolnega maša ob Bosporu" so špekulirali skoraj vsi imperijali-sti in skoraj vsi balkanski kronanci. Tudi kobar-ški Ferdinand se je v svojih vizijah gledal kot Simeona "Velikega" in tudi on bi bil rad premestil svoj tron iz Sofije v Carigrad. Drugo balkansko vojno so največ povzročile te iluzije. Konstantin bi izdajal junaške proklamacije in "vodil" svoje armade v slavne bitke, če le ne bi bila situacija za njegove želje tako prokleto nerodna. Zadovoljevati se mora torej z vlogo "kralja mučenika" in «upati, da se v Evropi in zlasti ob Egejskcm morju vendar še kaj izpremeni, preden ga odpokliče Bog v nebesa kraljev. In ¿e bi prišla taka prilika, bi Konstantin hitro pozabil, da je bil nekdaj navdušen pacifist, pa bi postal velik junak. Povsod ao kralji nevarni svojim narodom, na Balkanu nič manj ne kakor drugod. Najboljša propaganda za pravico je propa« ganda za aocializem. . S . . L. , A O v KRTimiHNT "Dobri Brstja", «t. 3IL, liridgeport , Pierce ht ; tajuik: Iva« Skeibil, i** Ohio — Predsednik: Martin Potnik »'«"k Ht.; blagajnik: Jurij Uvèrsaà, SLOV. DELAVSKA IC K P. 1>. i., b. 12 »; tajnik: Frank An droina K P. D. t. b. It a; blagajnik: Frane WočIjq, I» v «i v t, O. Soja vsako prvo nedeljo ob a. uri do poldne, v dvorani društva «v. Barbar« Bay davili«, Ohio. :m Ut«Nl «l. V d v Milwaukee, Wis — H««ju vsako drugo nedeljo v dvorani Krank Hrn.la, 47M National av. "Bodočnost", It. 66, »taunton, 111. Predsednik: Kan Mostsr, b. :iA1 ; taj Iiik in blagajnik: Atefau Flere, b. ¿03. Danrafh, Pa.. It. ML - Predsednik: Iv «taunton, 111. Seja vaško tretjo Jutef Hnuirtma it. 3S -n, b. lfll; tajnik: Ivau nedeljo v mesecu. Sedet: Conemaugh. Pa. OLAVNI URADNIKI: Halior, b. 116: blagajnik: Igiiar Zato* 1 "Frani •chuhmeier", H. 66, Tal», sik, 1». Mejn vsako tretjo nedeljo Kan»»«. Predsednik: —j tajnik: I v in «aïs* o. ■ I Jožef Kotnik; blagajnik: Marti« Ko "Orefc', itv. 40. West Ne*tot. Ps. » K- i'LtJt*,'ur»y ^¡l,* v omenlenmn di*tr?klu ■ prHtfdnik • Alldrei Povlrk R F I» S H,'.»M Vi,lko tretf° v meseeu. fWWlHH \ omenjenem aimrfiviu. PREDSEDNIK: Ivan Prostor, 6120 St. Olsir Ave. Cleveland, Ohio. ' 4| 27; tojuik: (w^. H. F. DJ -Narodna «loga" It 67 Seminole ' ** * frotrebo bo dovotje- PODPRKDkKDMK. Josip Zorko, H. F. D. L», bo* Weit Newton, l'a. * i, |;u; blag.: Jo/.et Zo.ko. b. éû. -p*. — ^M-d^diu.» Mihael BuT*tl«;J~" ~ -- -- TAJNIK: Blaa Novak, 20 Main «t., Conemsugh, Pa. Val v Wi*t Newton, Pa. — Sej« vsako | tajnik j Joaip Nikičičj blagajnik: Aleks POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrlth, 170 Franklin Main St., Conérnsugh, Pa nedeljo dopoldne rs prihodnji (Mojič. Val b. 61 v Seminole, P*. — BLAGAJNIK: Joatp Žele, 610* 8t. Clair Avo., Oleveland, Ohio. ' I »«NI® v eerkveni POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovčič, 20 Mala St., Co.emaugh, Pa. L^ÄMÄ ' M I B0|A * evropskem vtom in da ne 51 bilo » ft*; , nobene 4kode, če bi se vse 41 bare" IVohi'hkija v Zadinjenih dria-1 nadomestile s Šišenskimi oltarija. vsh očitno napreduje. 8ad*j js jami ali moedJInfrkimi wirtshauai. dobila tudi tvetno glavno mesto hi Toda tdravilo proti prohlbiciji ves district Columbia v ^ tvoje'tudi to ne brt. Kajti la lina ti* kremplje. Senat je a M jn-ott vit* Cfe bi tisti, ki Jo pfrt- glasovom sprejel flheppartfovo pftlhrajo, resno želeli, da se od-prsdloto, s katero se od I. novem- prtv\ pijan/evanje, bi Mla taka bra Iti T: dalje odpravljajo NADZORNIKI: 1. nadtornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover 8t., Milwaukee, Wis. 2. nadioruik: Nikolaj Povle, 1 Orhih St., Numrey Hill 2t. nadzornik: Jakob Koejau, 1400 E. 52d 8t., Cleveland POROTNIKI: 1. porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa. 2. porotnik: Frank Bavdek, 630.1 Glass Ave., Cleveland, Ohio. & porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. i. Kern, M. D., 6202 St. Clair Av«., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: * t . i > • > Frank Akufea, 465 2nd 8t., Conemaugh, Pa. Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemsugh, Pa Frane Kol, Conemaugh, Pa. Mihael Flek, R. F. D. 7, h. 143 a, Johnatown, Pa. » Jakob Rupert, b. 236, South Fork, Ps. Ivan Hribar, 709 Brood 8t, Johnatown, Pa. GLAVNI URAD v hiti it. 20 Main St., Conemaugh, Ps. nlk, 3ÄS2 K. H2nd Ht.; tajnik: Jol^f Zdrulenl Balkanitv. 66, Olis- . Vsdttal, 3447 K. 78th St.; I.lagajnik: TiI^l^^ZVm l ¿S ^kee, Wis. A-ton K rja v«-, 3736 K. 77th Hl V,i v lf^JUl&A^^SiS'db ui- , N. 8. Plttaburjjh, Pa. Cleveland, O. Seja vaako drugo ne b' 1 i*?jB,kT: . rxt.- uiA rftUtr« Tnm.iil. vil T ^nton, Iod. — Sojs vaško drugo v 1 omaiina. he,,eljo ol, 9 dopoldne pri Criat Paaa "Mladi SlOTtnec", fttr. 42, Oeleabv, vento. 111. •— PretlModoik: Louia Klojnii; 1 l(B .. „ g4 . tajnik: Joa. Meglu', box 09; blaga\mk: ' f^f • " "¿> PLt*,bur«»' Frank Nadve^iik, h. 401; vni v Ogle«t>v I'red^lnik:» Frank Starman, 440M (I a.«. rw¿t • t Gardner Alley; tajnik In blagajnik: " - 8. J» vaško prvo nedeljo. Jo,ij( ^ Waw.on Alley. •Bstrs", lty. 43, Porta g», Ps. —»Val r Pitt»l»urgh, Pa. — Seja vaako III. Predaeduik: Karol Amuk; tajnik: Ju rlj Kaapotnik. K. F. I). 1, box 77; bla ga jnik: Martin Kaapotnlk. Vai v Port i age, Ps., R. r. D. i, b. 5. — ^n vaako tretjo nedeljo. prvo nedeljo v'K. 8. Domu. 44Zveati brstja", it. 76, New Derr?, lViinHvl\ aula.—l^edHednik: Ivan Proh, box 41; — tajnik: Jakob Piuoxa, box •^173; blagajnik: Jakob SkofU-, b. 5. Vai v CUff Mino, Pa., It. 44. — Predneduik New Derrv, 1'a.—Seja vaak6 1. nedeljo -; tu jnik in hlagajuik: Franc Piv k, v proatorih «obrata Jakob Pino/a ob 9 h, 15, Citff Mine, Pa. Seja vnako drn uri dopoldne. go nedeljo v ineaevfc ( "X>«UVSc naproj", Itv. TI, Boaae no ift drufih krajev dovažavati strofn omejeno množino opojnih !*redloga pride pai *e ▼ piala-niAko tbornico, pravijo pa, da ima tudi tam gotovo večino. ffoatilnlftka reforma eno itm*d ličnih sredstev, s katerimi se pride alkoholteirtfljti dn Ampitk prohibieiortfsti imenujejo svoje nafibe 41 moralneM; hltiav^ina je njih vir iti navidetna ¿ednosl njen namen. Neravedne mnflllfe •je ps nikogar tako ne boje, kakor hinAvcev, ki «naJo oblastrto na- V senatu je glasovalo ta wash- stoponsr na ae polilja St \ John8town, Pa.—Seja vaako drago edino potoui Postnih, Expreanih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pu ss n«,lp,J<> v dvorani Bv. Urila in Motoda. Kitom privumili iekov na naslov Blaa Novak, S. D. P. Z. k Conemaugh Depoait auk v Conemaugh, Pa. V alučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih (lavnega pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavacga tajnika V stoletju znanosti se vse na svetu odevu v znanstveno obleko. Vsak folot, ki se postavi na vrtgal, da itmolze s kakšno sleparijo naivnim ljudem denarja, ima svojo 44znanstveno" metodo. Voj. na se vodi po znanstvenih naČe-hh. llorsne jfoljnfije »e vrie iz znanstvenim fistemom. V tovarnah «e preia zadnja tnoe iz delav-eev na znanstven naein. Tolo- hodnje popra i I. IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P. Z. ZA LETO 1917. » BorlUlj, itev. I, ConemaugV Pa. -Predsednik: Franc Dremelj, 518 Cheat St.; blagajnik Vkl. Rovansek, Clierrj nut St.; tajnik John Skufca, 505 Mais Street. ~ Vai v Conemaugh, Pa. —1 Seja vaako nedeljo v meaeeu v dvorani Sv. Alojzija. "Pomočnik", It. 2., Johnatown, Pa —Predsednik: Glavač Jožef, box 144a tajnik Ivan Leakovšek, 34 Johnson St blagajnik: Pohine Ivan, 409 Ohio Street; vai v Johnstown, Ps. — Seja ▼aako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri (1st. "Zavssslk", Itev. 3., Franklia-Cone maugh, Pa. Predsednik Anton Semič, b 721; tajnik Louis Kra.tna, b. 218; blag. Jacob Gabrenja, 37 Pine St.; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako 3. ne • deljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavsdni SloTonoc", it. 4, Lloydell, PS. -r- Predsednik: Frane Meglič, Bea-verdale, Pa.; tajnik: Anton Gerbee, bok 35, Lloydell, Pa.; blagajnik: Matija Hribar, b. 35 Llordoll, Pa. Seja vsako pr%'o nedelja J Koscziusko," itv. 72, Bankhead, <'»ovek, ki ne pije it navade, pa* ■ . ^ ^^ " 44Južni Promogar*\ »tev. 46^"AUz| Alta, Canada.-Pre^dnik: Pjav Hpie pa ima užitek, ee si PHvoWi pol^1 ^^ tUTtZ rkanasa. - Predsednik: Math. Star''7 • bss 3»I: tsjn.ks Karol Kan,k, P. ^ yj ^ nf bo t0T0> J* tudi tajniks kako ^ M. \ V ¿^fA.u" ' nvojo malenk,,tno potreba TT v da as v Jvlj KtTk^il.^^^D.^T^V, jTl*Arkf—- -ako t,,tj.......le,jo v meaeeu. pravljal kleti in naročati pijačo I™ -rr , ] l 3 m#kma,S ^ ',pod 73' fi»1^ ta tistih par kapljie, kar jih po-l^ znanstveno field. Pa. — Predaednik: Josip 8trl«, ^ Alt OTi1 »*ok. . ! b 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, P'Je» w mu bo Ali naj t H. F. I». 7. b. 14»; blagajnik:: Lorene torej nsroea v«*\ ali pa naj žrtvu- .. JP 111(11 Seja vaako dru^o nedeljo. 'Slovsaafci Brstja", it. 47, Avella "Nada", It. 20., Hutington, Arkan Pa. Predsednik: MarUn Obad, box 167 Ptedsoilslk: Martls Pasel, b. IT; tajnik: Ivan issvsas» b. lu:: blag.: ojêas f-reéno od- •MV Huntington, Arkanaas. ~ Seja p». — Sojs vsako drugo nedeljo. | "Krsnjaki prlJatoH" kir 74 Palla ^^iUj VRjetl. Sevodm ne bo umrl, 1 seMra *»WnO*U|«f ostala Cd sako prvo nedeljo. Kockwood, "Sloga", štev. 80, Philadelphia, Pa. _ _ . L. _ p^g^j^ij. jvtn potsn, 2538 Salmon St.; tainik: Mihael Omerzu, 2723 E. Huntington St.; blagainik: Joaip Ko-zole, 2555 Salmon St. Vsi v Philsdel phio, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. "Prvi maj". Predsednik: Andre! tajnik: Mihael b. 92: Blagajnik: Ivan Zupknčič, Me- raTa ,,OMft,,,• R F 2- h- l«-r».--Seja vnako/tretjo nedeljo pri aobratu Ivan Zupančič. Radley, Kansas, it. 82. "Terbanska doUna", |t. 83, CIoto-land, Ohio. — Predsednik! Jnkob Črni-logar, 1027 K. Hl»t St.; tnjnik: Ivnn 8. Zupančič, 1027 E. Hist St.; blagajhik: Anton Kalič, 1002 E. «1st Ht. Vai v Cleveland, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu, v hiči it. 1027 E. 01 st Ht. "Radnici naprej" It. 84, Fanning- ton, W. Vs. — Predsednik: -; tajnik in blagajnik: Jurij Kosumič, box 623, Pannington, W. Va. — Seja vaako tretjo nedeljo v mesteu. . Skidmoro, Kana., It. 65. — Predaednik: Simort' Repovle, R. R. 1, Weir, Kans.; tajnik in blagajhik: Ivaif Za-krajAek, R. 3, b. 57, Columbus, Ka«s. S^'ja vsako tretjo nedeljo v meaeeu. Linfngston, III, It. 86. — Predsednik: Frane feme; tajnik: Frane Krek; blagajnik: Mihael StrnAič. Val b. 667, Liningston, III. Seja vaako drugo ne. deljo v mesei u ob 2h |>o^». "Rudečl prapor" It. 87, Mariana. Pa. — Predsednik: Ivan Obid, West ve« kriv »merttki salnn in da bi \>0 tvoje življenje, kdaj so ti ce- se njen val ustavil, *e bi prišle na pin koz-, kdaj si se prvič zaljubil, njega mesto goatilne, po evrop- kako bo« nekoč ob gotovi priliki skem vzoru. Sain se je zaradi vtaknil eigaro z gorečim koncem tega namenil napraviti Jako go-stilno, v kateri Ue bo 14bare" in *e bo gostom streglo le pri mitah. Ni dvoma, da ima popre<%i ameriški salun res mnogo slabih strani in da se ovropska gostilna ugodno razlikuje od nje>ga. Seveda se dobe tudi tam krnne, ki spominjajo človeka na ropnfske brloge. Ampak te »padajo bolj med izjeme, dočim je v Ameriki salun, ki bi kulturnemu človeku ugajal, izjema. v usta, kako se ti bodo pristudili nezabeljeni iganei, kako te bo tajno in strastno ljubila vročekrvna Španka, ne da bi ti kaj vedel o tem, kako se boS zmočil, ee skočiš v vodo in dobil krvav nos, če *e spotakneš na iieosnaženein eest-nem hodniku. Vse to in Se veliko več važnega ti pove' * profesor astrologije," ee mu le pove5, 44pod katero zvezdo" si bil rojen. Mislin, da je vojna izbruhnila, ker so si bili interesi Nemčije in Lands, Pa.—Predaednik: Atiton Azman, b. 60; tajnik: Andrej Posega, b. 273; Andrej Jereb. "Skals", Itv. 56, Allegheny, Ps. — vaako prvo nedeljo^ , „nm. a4Danica", itev. 12., Heilwood, P«. 'TI ' —Predsednik: Mihael Blaskovlč; taj i"'1 ,JO' nik: Louia Kitt, b. 385; blagajnik: | Roslyn, Wash., It. 31. — Predsednik: Frane Korelc, b. 144.—Vsi v Heilwood, Martin Sinolnnik, b. 035i tajnik: An-Pa. Seja vsako pr\*o nedeljo. ton Adainieh. b. 16; blagajnik: Franc *'Vsčornlca", it. 13., Baggaler, Pa/ Horvat, b. 34. Vsi v Roalvn, Wash. — — Predaednik: Frsne Segula. b. 34,vsako prvo soboto v mesecu. HojtetUr Ps.; tajnik : Ivan Salmieh, | Vrt", Itv. St, Palliades, Oa- b. «7, Whitnev^Pa ; blagajnik: Anton lo._Pr.dMdaik: {van Zvalil, k». 766; blagajnik: Josip B«jak, b. 253, Mea (Preri Prod ted a ik: Osipsr Volk; Ujnik: An K 51 f^ra.n, Ohio. "Slovenska Zastava", it. 33., Jenny ! bl^gsjulk: Fr. Apendsl, b. 24:». Vsi Lind, Arkansas. — Predsednike Fraoe., f Maynnrd, Ohio. — Seja vsako dru-Ci«ar, R. F. D. 3, b. 165, Fort Smith, L0 nedeljo v dvorani g. Jos. nrabak a. I Ark.; tajnik: Alojzij Ocene k. R. F. D/ ,, MAAnrlin.kl Tnin>, ? h . ÎjL^^ik. .^ "Maptmssirt Trpin", Hv 60, Moon Brownsville, Pa.; tajnik: Alo*lj llu- ^nk^Vi^Äjcniv L^TArk *«*> K-Predse Jnik: Fr. Dolinnr, b. ' 1Mr; blagajnik: Jožjf Milanih V.i 1 An,on ^trmčič, b. 134; b. r>5s, JUtlcvviHe, Pa. Seja vsako ~ ^ l>fvo *HfîJo ob 2 url PoMne. b]h Alrton ip«tar> b. Moon ^ Nedeljo v meinen./ Večinoma je že lega teh prosto-( Anglije taok navskriž, da niso rov taka, da se zdi gostu, ki pride mogli več mirno reSiti nasprotij? prvič vanj, kakor da je zašel v Kaj Se! Nič ne ven. Zvezde se Run, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v rfieseeu ob lOti uri dopoldan v dvorani av. Rarbare. "Hapredni Slovenci", it. 61, Ga:v, Ind. -- Predaednik: Ivan Slane, 1113 Jefferson St.; tajnik: NUk Vukiinieh, b. 3d; blag.i Matija Laaich, 1106 Jof "Naprej", Nokomts, I1L, It. 88. — Predsednik: Ivan Miklanc; tajnik: Ivan Krajnc; blagajnik: Ignac Verblč. Vsi b. 242, Nokomis, III. — Seja vaško tretjo nedeljo v mesecu. "Slorenec", it. 89, Eckhart Mine. ferson St.[ vsi v Garv, Tnd. — Seja ** :tt}Predsednik: -; tajnik Hi bis- vsako dmgn nedeljo v prostorih aobrata ! «Älnlk: . [,r*nrR T' V' }* Ivan Ivaniê. Kckhsrt i.Mne, Md. Seja vaako drugo ----, ---- -- „ . t. , . . sv i isnAo dr nitro "Sokol", itev. 62, tos Novsk, bor 68; blagajnik: John ; Sej" hedeljo v prostsrik Cleveland, Ohio.—Predsednica: Zofija Volk; vsi v Akron, Mick.—Seja vsako | g. Virssta. i Birk, 1143 E. 63 St.; tajnica: Frsn- prto nedeljo • Zdruiltolj", II. 30. South Fork, Pa ^rT^^SiiV L^MlTSciZE Vsi b. 2, AcVta Pa. Seja v,«ko •4Svon'«, «tov. 11, Braddock, Pa. - Pre.taednik: Jožef Grshonja; taj- fajslas:. ™s«»ks LasAs, 0U1 Bt.OMr^iu^ J Predsedaik: Ijeajak .Tolp 1111 Wood nik: Jančl<č; tnjnik: Andrej Stisman; blagajnik: Franc Zupan Talhot »ve., rear; blagajnik: Ivan A. j p0rk, Pa.—Sels vaako crstjo aedeljo. Grm, 507 Cherry Wav; vwi v Rrad«b»ck, "Ljubljana", It. 37, BarUrton, O. Pa. — Seja vsako 1 .nedeljo. Predsednik: Jakob Fink, R. F. D. "Edrnlenl Slovonoc", lt. lt., Csro- 34, Iw. 1S2-K; tafetk: Andrej Repar, na Kansas—Predsednik: Al. Zupančič; . 11o9 4th «t.: blagajnik: John Bnmee, tajnik ia blagajnik: Frane Zupančič, iiOf N. 4th St. Vsi v Barberti i, Ohio. b. 35. _ Vsi v Oarona, Kansas.—Seja Seja fsako drugo nedeljo rl» 2 h. vsako drugo nedeljo ob 10 nrl dopoldne., pop. nn 1109 N. 4tb St. ....... . . ; zapazijo kakino pomoto, iatotako tistih Adsmič in Lmidar", Jtv. 63 Rob , kate ao4>liko prostora,' ki navadno nima oken, ampak dobiva le malo svetlobe skozi vrata. Streie se skoraj izključno pri bari, kjer gostje stoje in se naslanjajo, kar zbuja že samo po sebi slutnjo pijančevanja. Gostu :ie zdi, kakor da se mora vse hitro opraviti; hitro naročiti! hitro plačati, hitro popiti. Ifo* da se hitreje pije, ampak ne odhaja se hitreje. Mfla-ra" je tudi kakor nala*č ttltvarje-na za "fM^snje"; čf se točUee nekoliko «pozna, se izlete ia takega počaiievanja pijančevanje brez konca iii krajs. ^edna evropaka gostilna je res kaj drugegli. Obtovo se tudi v ondotnih deželah pijan^uje. Ampak gostilna sama na sebi n čedno pr-grnjeniml mizami ,okrog katerih se fcMrajrt prijatelji in znanci na pomenek, ne zapeljuje tako na stale v taki konstelaciji, da je moral IVrehtold poslati ultimatum v Srbijo in kajzer napovedati vojno Rusom in Francozom, Kaj-zerjevg, zvezda, prijatelj — ta je naredila vojno. Moderni zdravstveniki tvrdijo, da povzročajo kugo, . kolero, tuberkulozo, difterijo, bakterie. fcnsmarji! Zvezde delajo bolezen. .ležiš ne nad kapitalističnimi špekulant i, k i ti pod ra/.u jejo kruh, meso, mleko,jabolka,krompir, čevlje. Kako si krivičen ! V peklu bo imelo deset hudičev opravka s teboj, ker tako grdo dolži» nedolžne ljudi, fcvezde delajo draginjo. In če hi znal "čitatl" V zvezdah, hi naprej vedel, hdaj poskočijo jajca, kdaj se po.IraBi leča, in kako ti navijejo ceno nogavic. . l*a ne preklinjaj svezd. O^ pijančevanje, kakor saluu. Tam ,,j,h Pohajajo tndi dobrote. Če ko ča topist, marsikje tndi rasne i bi R^KOflller imel hčer za mo-knjige, pHHka, da napije človek bl ***** ^ločite srečneža, pis*.no; na gov,ilni*ki vrt gre ki «lobi-njeno krasno doto. Zve-ptararkdo bolj zaradi tega, da po-|t(^ »^^"«nijo.kdaj hoR jedel poti-«edi malo v kostanjevi aenei, ka- 00 ln *hkSna ^ napravi- kor zaradi pijlče. Vsa okolica ne voiitveno stavA - priganja Človeka, da bi hitel vli- ('okiir ** ^ prepovedana, da vati vase, kakor salun. Skoraj daj** v n«*deljo napiješ, ur da ht te je za večino gostov dru*ba, čaao pis, morda partija na kegljiftču Profesor aatrologije Gustav vainejie vabilo, kozarec pa t* po-. Mever ima prerokovanje za vse *transho. AmerlAki salun je prostir za pijačo. Evropska goat Una Je kraj, kjer d*>M človek obed ali večerjo; pijača je v drugi vrsti. leto TÎÎ17. Vue ho n*t povedale zvezde, te ozoanjevalke <4 vol je'\ in 4 4 večne usode". Takole je njegovo vcdcleranje : Lefo, 1917 bo žalost uo, drama- Ne mislimo gostilni in pijači tično iti uso.lepolt^o v naso-M /¡v slavo peti; priznati pa moramo, da ljrnjn. Tekom prvih treh m^c*v ima ameriški salnn veliko v«ič sla- ln tekom zadnjih treh meseev te» bih laatnoati kakor ge) Jed«.ni*« 11 m.Hrti t za niurjl' («v l«, leí In. ki du ilc.nt)0 V » lad pro-hlatl». vvvii.utUuia in vnetja Oni: IS la 90 osntor. & navadno «dan naj-I Ij nadlotnih pojavov vnstja sapnika. sr6o-vita davico in influen-ca. Da ustavito ta kalolj in da splrtno od pomo rata bolezni, vüvajto «t too ion )• «Ktuj gotov. Vprutujte Ukaruarja sari J. dobit« C» *»• •loaJ. Ako «• oa alta«. piiKe aaiu. SEVERA'S . BALSAM FOR LUNGS (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). Otroci, kakor tudi odraŠČeni smejo viivati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavoeti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci. Cena: 25 in 50 centov. Vpralajtc xa Suvorova Zdmvila v lekarni. Izognit« m pon«r«db. « tem da v «ti no šalit« v «te prktM Severov« zdravila. Ako Jih ne morete dobiti v vali lekarni. Jih naroČite na ravno« t od W. F. SEVERA CO., C«dar Rapid«, Iowa * Razftirite svoje manje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! "Proletarec" ima v svoji knjiievai salogi sledečo knjige in broiure. Pošlji, te naročilo &e danes: Makslm Oorki: Mati. molika vezba ...............................S1.00 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertaik in Iv. Kakor): Dtnngel. Povest is chica*kl£ klavnic ...........................................75 Enrico Ferri: Socializem in moderna voda......................... J0 Proletariat.................................................... .10 Etbln Kristan: Nevarni socializem ................................10 Kdo uničnjo proizvajanje v malem.................................10 SocUliatm . «v■ . . ........••..••.•...•..........•....«•.••«•...•..• .10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Naia begatstva" .............10 Kapitalistični razred............................................ .1C Vojna in socijalna demokracija.................................. .16 Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristazf): Katoliiko svetovno naziranjo t in svobodna znanost.........................................25 O konsumnih društvih............................................io Zadružna prodajalna aU konsnm ...................................05 KatolUka cerkev in socializem .....................................10 Spoved papeža Aleksandra .........................................io Vse te knjige in brofture pošljemo poštnine prosto. PROLETAREO, ,4008 W. 31 st 8t.. CHICAGO. ILLINOIB. JilSTU V PODPORO. I. Stebe 25c., M. Pampe 25c., Jos. Pompe 50c., Fr. Stegovee 25c., I'll. Vajenti* 25c., Xeimenovan ¿5 e. Vsi v So. Burgcitxtown, Pa. — Steve Zagar, Calumet, Mich. 25c., — Frank Bregar, Springfield, 111. 25. — Ant. Zonnan, Sheboygan. Wis. 50c. — F. Stuckel, Taft, Cal. podpisano po osebi, kateri »e denar pošlje v staro domovino, omogo čuje, da pošiljatej istega vsak čas lahko dobi nazaj. odpošljemo vsako denarno pofciljatev, in za isto jamčimo. x Pošiljatve izročene bodo naslovnikom tekom 6 do 10 dni. PAROBRODNE LISTKE. - Vsakdo, kateri želi potovati v Evropo \ vojni, naj si takoj csigura prestor na parobrodu, ako hočo, da do1 enega od prvih in najboljših.—Vse druge informacije daje: • kaspar state bank ue Island Ave. CHICAGO. ILL Vsega Zadnji izkaz Skupaj lz Washingtona, I). C., prihaja poročilo, da je proinet meti Anglijo, Kanado in Združenimi državami presegel v.*a druga leta. Dr-žavirt trgovinski department v Wa*hinf?tonu naznanja, da znaša skupna vrednost blaga pri izvozu iz Anglije in Kanade, istotako pri u\;ozu tz teh dveh držav $2,484,-180,33I1 (2 in pol miljarde dolarjev). Meseca oktobra 1916 se je iz Združenih držav po«lalo na Angleško za $173,959,679 blaga, v Kanado pa za $15,347,014. Iz Anglije se je semkaj uvozilo blaga za $20,153,824, iz Kanade pa za $25.-905,382. Tekom 10 mesecev kia 1916 do konca oktobra se je prodalo v Kanado za $482,000.000 ameriškega blaga, uvoailo ali kupilo pa za $186,000,000. Tudi z Avstralija se je promet v tem času »koraj podvojil. Letos se je poslalo namreč od tukaj v Avstralijo v 10 mesecih za $68,532,000 vrednosti blaga, lansko leto v tem času pa aaino za $35,518.000. M Največja slovenska zlatarska trgovina m Frank černe 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice. medaljonAke, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. * Pilite po cenik, kateri s« Vam posije brezplačno. p Najboljše blago. Najnižje con«. Neki nemški znanstveni1!« je iznieu-nil, «In morajo čebele izarksti 7 in pol milijona «Ifl^-ljnili cvetov, preden »prn vijo skupaj 1 kg *ls.lkorjn. Za t )a rt men t v \Vanhingtonu, O. <\, odobril ftonrudho zn nabavo '20 16 pslčnlh topov, kstere j»* dsla drftavs gra«H*l za ♦ novo dresdnsughtc. Naročilo za fe topove s.» je ilnlo znani Midval* Htčel C«. iti Hetleliem Hteel « o. Vaak top bo veljal «lovrAen $116.000. Drfavni moraarieni »lopartment je začno poveril naročilo sa zgradbo novegs »Iresd-iiHiiglitii ''flrvtloako'* v Norfolku, Va. neki tvrOki iz Xew Vorkn r a znesek •2,442.304. \ovi " ^rea.lnsugbti" bo do rfrsfeni na tsko moostaucjo v bodočnosti lahko usodepoU na. Rriandove besede potrjujejo, kar siuo že več-krat naglašali : V sedanji vojni se vale kali novih konfliktov, novih nevarnosti. Vai, ki stoje "neomajno" na eni ali ua drugi strani vojskujočih se skupin, store dobro, če polože nekoliko svojih sedanjih simpatij v rezervo, ker se prav lahko zgodi, da jrh bodo morali čez par let ravno narobe obrniti. Iz Rcrlina in liondona, iz Petrograda in z Dunaja, iz Pariza in Carigrada slišimo sedaj glasove o trajnem miru, ki se mora priboriti s sedanjo vojno. A čim več je takih glasov, tem manj je upanja, da se res doseže trajen mir. Da bi bilo mogoče, bi se morali zbrati na mirovni konferenci sami nesebičui ljudje, ki bi postavljali interese človeštva visoko nad interese držav, katere bodo zastopali. Vsaka država bi morala tyti pripravljena na žrtve in zemljevid ne le Ev? rope, temveč skoraj vsega planeta bi se moral tako izpreiueniti, da ue bi bil sedanjemu niti po-uoben. To«la katera država je šla v boj zato, «la bo prinašala žrtve? Kapitalizem vsake posamezne dežele zahteva vec možnosti za profite, nego ga je imel pred vojno. To vzajemno hrepenenje po profitu pa ne more r«>diti niš drugega, kakor nove konflikte. In kapitalizem si ne more izmisliti kadar postanejo interesantna nasprotja tako velika. da stoji pol sveta na eni, pol pa na «Irugi strani. Kali takih silnih konfliktov se že sedaj lahko opažajo. Veliko vprašanje usode je pa tç: Ali bodo delavske »nlase iz sedanje vojne črpale toliko sovraštva do človeške klavnice, da bo«lo one preprečile novo, še strašnejše prelivanje krvi? Prepričati ga morejo pa le ua en način. Vse tisto umetničeuje s pacifistično propagando, s pridiganjem bratske ljubezni, z odrekanjem pokorščine in z generalnim štrajkom je igranje z utopičnimi poizkusi. Strmoglaviti je treba kapitalistični sistem, ki je vir profitarstva,. konkurence, nasprotij, konfliktov in naposled vojne. In tako se glasi vprašanje v pravo obliki: Ali bodo delavske mase dovolj zavedne in močne, da privedejo socializem do zmage, prede se |Mk>-stre kapitalistična nasprotja tako, da izzovejo novo vojno? Socializem ali pa novo klanje v doglednem času — to je alternativa. Auglciko liberalno časopisje, razpravljajoče o noti zaveznikov, pravi, da pomeni tista točka, ki izgleda kakor razdelitev Avstrije, v resnici lc avtonomijo za posamezne narodnosti. To se zdi tudi nam tako verjetno kakor angleškim časopisom. In sieer iz nekaterih zelo važnih razlogov. Angleži lahko mislijo mai-iikaj o bodoči iz-premctnbi vojnega položaja. Ampak v splošnem britanskem znatčaju je bilo vedno mnogo več re-alnosti kakor fautastienosti. Zato najbržc ne računajo s takim preobratom, ki bi prisilil centralne sile, da kapitulirajo na milost in nemilost. Da bi bilo kaj takega niogiH*e, bi moralo biti opravičeno upanje, «la zasedejo zavezniki vso Nemčijo, Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo., Ali le pridobitev tega. kar so zavezniki doslej izgubili, je že ogromna vojna naloga, ki zahteva, če se sploli kdaj izvrši, od zaveznikov take človeške, materi-jalne iu finančne žrtve, da bi bili sami vojne če« grl«> sr!i, kadar bi bil tak cilj dosežen. Ako se nota zaveznikov le nekoliko natančneje pogleda, se že iz nje spozna, «la jim v resnici ne gre za nobeno razbijanje Avstrije. Ce pravijo o Turčiji naravnost, «la jo mislijo izgnati iz Kv-rope, bi imeli tneiula tudi -za Avstrijo dovolj poguma, tla bi povedali, kaj hočejo, če bi jo res nameravali zdrobiti. Ali na to hc cika nobena beseda njihove note. V njej je strogo ločena zabieva. «la «e obnove Helgija, Srbija in Črna (»ora; nikjer ni rečeno, da naj se s Srbijo ali Črno Goro ali r obema skupaj združijo avstro-ogrski jugoslovanski kraji. O narodih, leržive v Avstro Ogrski, se le pravi na drugem mestu, kar je že samo po sebi pomembno, tla naj se rešijo tuje nadvla«lc. Avtonomija bi izpolnila to zahtevo. Eidno o poljskih krajih se sklicuje nota na carjevo izjavo, po kateri naj bi se obnovila cela Poljska — seveda pod njegovim profektoratoni. Anglija ima pa tu«li sama velepolitične razloge, «la ne sega v narodnih vprašanjih čez avtonomijo. Kajti samo ima narodnih vprašanj več kot preveč. Kak«» naj zahteva razde I rte V Avstrije, ko-hi se m«»rala po enakem načelu sama ločiti o«l Irske, o«l Indije, Kgipta, pravzaprav tudi od Avstra- lije, Kanade i. t. d.t Že samo irsko vprašanje je zanjo skrajno pereče in kočljivo. Kje naj vzame argumente proti irskim zahtevam, če .tarna razglasi načelo državne samostalnosti za vsak narisi? In kak j naj zavezniki opravičijo ruski protekto-rat nad Poljsko, ki tudi reducira poljsko neodvisnost na avtonomijo? A kaj bi bilo z Rusijo, če bi sanjo obveljalo načelo popolne narodne neodvisnosti f Saj je Rusija največja zmes narodov. Če razglasi Kusija to načelo za Avstrijo, izgubi vso moralno pravico ne le «lo Poljske, Litve iu Finske, ampak tudi do He-sarabije, «lo Kavkaza, do vse azijske posesti; in če vztrajajo Rusini in Helorusi na tem, da so posebni nar«Kli, imajo še oni pravico do državne neodvisnosti. Takega apetita noče nobena zavezniška država zdramiti ali ojačati med svojimi narodi in zato bodo zavezniki v svojem interesu zmerni v •jvojih zahtevah glede na tuje narode. Teoretično govoričenje o pravicah malih narodov je lahko dokler se more govoriti le v splošnem in ni treba ničesar definirali. Kadar pa pride tako daleč, da se hod ) precizirali pogoji za resno pogajanje, h«>-do odločali interesi, ne pa pravice in pravičnost. Reuterjeva agentura poroča, da se je j»a .Japonskem pričelo podpisovanje novega angleškega vojnega posojila. Spravi naj se med občinstvo 10 iniljonov funtov šterliugov. Poročilo iz Tokija pravi, «la je bilo samo prvih 6 ur samo v mestu Kobe podpisanih 30 iniljonov jenov. r• Kakor je znano, je Angleška šla s svojim posojilom na Japonsko, ko je^ameriška vlada posvarila tukajšnje banke pred negotovimi finatič» nimi operacija mi. Neka vest iz Rima pravi, da hočejo zavezniki odstaviti grškega kralja Konstantina in na njegovo 'mesto spraviti italijanskega vojvodo Aorta. Treba bo počakati, če je kaj resnice na tem. Hil bi. to nov dokaz, k^ko ne zavezniki bojujejo za "demokracijo "i 4 Motorni vosov i v ZodinjoaUi driavah. Državni «lepartment ks javne ce-»t« poroča, «la je bilo 1. 1910, sli pred desetimi leti v Zedinjenih dr-iavsh 48,000 motornih vosov. Tekom 0 let se je to ¿tevilo pomnožilo eia 2,445,064 rozov, kajti lansko leto se je plačalo od tolikega števila motornih vozov davku v «kupnem sne-aku $18,245.713. Državs uporablja j ta denar za popravo in vzdrževanje državnih in okrsjnih cest. V to avrho «e je 1. 1H15 od vplačanega davka v porabilo $16,213.^87. Od 1. 1914 do 1915 je narahlo itevilo motornih vosov as 743.325 pri dsvku pa za $5,803.700. Z oziroma na skupno prebivalstvo ljudstva Zedinjenih držav se računa na vsako 44. osebo po en motorni voz. Največ teh vozov je v državi la. po eden na vsako 10 osebo to države, najmanj pa v Alabami vsakih 200 oseb. Janes F. Steplaa, predsednik. Cbrlctlaa K. Wallet*. I. pod p reds. Eaaanel Beraaek. II. podpreda. Adolf i. Krasa. blagajnik. 1lavBalel|8kl odbot lficha#l Zlmmvr. nmtmin\k Knaautl B«rsn«k Dr. An Um Bt.nkiqfcL John Kueik , A. V. (;«riB|»r 1 J*Ha C. Krui Kravat K und» J «mM r. Sto»ia C. S. Wal!•<-k po eden na Ameriška Državna Banka 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ate ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek ... $500,000.00 f)OPRTO" Pondeljek in v četrtek do 8£ zvečer UUrniU. vse druge dneve pa do 5J popoldan Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in ndatalnosti kros. ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cen« bodo računane po najnižjem dnevnem kursu. Uprašajte ali pišite po cene. Obeežnj denarni premet in nizke cene. Vse poiiljatve garantirane. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Za- Skrbite za stalen mir. Dandanes je ljudstvo v neprestani borbi h svojim želodcem. Ta borba nav.uju v sled zapeke, ali za-basanosti, vsled napenjanja, gla- grebu in njenimi podružnicami. vobola, migrene, nervoznosti, iz- Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Anglciko gube 'okusa in nioei, ter vsled in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Naivečia «invanska tiskarna v Ameriki je =Narodna Tiskarna= 214«-*e Bine Islam* Aveaae. CMca«e, II.. Mi tiskamo v Slovanskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni «ploŠiie telesne slabosti i. t. d.! HklenKe torej «talno premirje 21 vaAiip želodcem. Izcistrte črevesje iu držite isto v redu s pomočjo Trinerjcvega ameriškega grenkega zdravilnega vina, ki je edini zanesljivi pripomoček v želodčnih neprilikali. To vino je narejeno iz zdravilnih zelišč, koreninic skor-l jie. ki so velike zdravilne vredno-1 Mti; poleg tega vnebuje to zdravilo j IMivseiii dozorelo, naravno rudeče vino. \e jendjite raznih alkoho-, ličnih irrenčeeev, kateri le slabijo j prebavne organe, med tem- ko jih ¡Trincpjevo ameriško grenko zdra- j vilno vino lc krepi iu jaei. Cena! $1.00. l)obiva se v lekarnah. Ako ne morete biti mirni vsled rev-1 iitatizuia ali nevralgije, — odpo-idite uinčitelja s pomočjo Triner-jevega Liniinenta. To zdravilo je neprekosno tudi pri ponesreAbali,j ¡»prhkih, oteklinah, 111 razenju.itd.i Cena in 50e. v lekarnah, po po-; IMmti 35 ¡11 60c. Ali že visi v vaši sobi krasni T rine rje v i pozlačeni stenski koledar? Ako ne, —pošljite nam 10e. v pokritje poštnih ..................M»»..... vi roško v iu dobili ga boste. «los. Triner, izdelujoči kemist, 1333— 1339 JSo. Ashland Ave., Chicago. Illinois. (Advertis.), ♦oeee»Meeeoeeoooeeeeveeee9>teeeooeeeeeeeee#eeeet»eee I^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re~ galije, uniforme, pečate in vse drufo obrnite se na svojega rojaka F. KERZE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. MODERNA KN1OOVEZNICA | Okusno, hitro in Jrpeino AsU za privatnike in društva. Spre je mamo naročila tudi isveu Imamo moderne stroja, cene in poštena postretfb*. BRATCI HOLAH, 1689 Bl«e Island A ves r*dw> Okhmmm* V Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TU. 1475 JOHNSTOWN. PA. CARL STROVE» Attorney at Law Zistspa ss »11k tiittiik. specialist za tožbe v odškodnine kih zadevah. St. sobe 100* 133 W. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Mail Moderno urejena foctttaa VILLAGB INN s prostranim vrtom si MARTIN POTOKAK, Ofden Ava., blixo ustno ike postaje, Lyons, HL Telefonska štev.: 224 m. Or. RicIMrt Pain Expel lar u revmatične to Mine, sa bolt«*» otrpnelostl dd» I pov In arills. Pravl dobi le V ravltkn, kot ve« ksio ts «lika. R» vzemit« (s, ako nims na cavltk« nad« trine um k« • Sidro. 25 in 50 cantor \ v»oh lekarnah, si pa naroČita al ss ravaoat od F.M. Richtirfcti. 74-SO Waahlagtoi •treat. Maw York, M. V Ne igraj se z zdravjem! Zdravje j« vei vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar ne MtrAvljaj v nevarnost svojega zdravja a tem, da poskui&š raznovrstna alkoholne gren<4c«, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvno ceiice. Kri je takoreč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona so preteka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčujo v»e telo. Istočasno odstranja nepotrebne anovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Kadi tega se treba ogibati vsega, kur bi oslabljevalo in storilo nezmožno krvne celice. Kdtuole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto naravno vino jim nikakor ne ilkoduje. "Ono okrepCuJe živčni sistem in usposablja telo, da lsvrftuje svoje glavne namene'*, pravi dr. Armand Gauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravnifiko komisijo v Parizu. Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina. To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno is rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in is naravaega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij fcli strupov. Poepeiuje nrebavo, okrepčujc orgaue, jih oživlja in daje moč živccm. Pomaga ^pri ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOSNISLABOSTI hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! Naae načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naia cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, Se tako dvigajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRUG IHTI H. Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstna nozaželjene goste, posebno revmatičen» in nevralgijo. Ali vel, kako jih sprejeti! Najl>olj*i način jo. da rabi» TKINERJEV OBIJZ. . Je izvrstno zdravilo, »ko Te boli vrat, ako ima* otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po poiti 35 in fiOc. Pri vec h boleznih, ki so spojene s kasljem, rabi Trinerievo zdravilo za kaMj (TRINER S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po poŠti 35 in GOc. »i« JOS. TRINER kemik lsdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. 01. LOUIS moderno urejen salon RA 410 8RAN0 UE., KENOSNA, VIS Telefon 1199 Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. najboljših aoai&litüteifc revi i t angleškem jeziku ▼ Ameriki je: "INTERNATIONAL 90 CIAU8T REVIEW " — Iahaje meeečno in stane $100 na leto. — NaaJov: Int. ftoo. Review, 841 ■ Ohio St., Ghlctffo, m. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Sdravmik sa noiraaje ksi—I ia raaecelAlk. aJravailka preiekar» Vturlaiaa ft> ati je le edravii* 193« Bine UU»I »ali 4re.. Ckleaco. Uredaje ed 1 4e t f» ed 7 éo 9 a veter, laves Oàâe*# •iveéi belatki aaj yileje elev< SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. e _ _ Naročite ni devnik "Pronvc-ta". liim stane il celo loto pol lota pa tl.r»0. Vatanavljajte nova društva. 1>€-s«»t #lanov(ic) jc trčim m "ovo drnitvo. Naslov za list in za tajništvo jc: 2667 So. Lawndale Ar«. Chicago, 111.