Poglejte na ttevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS List slovenskih delavcevvAmeriki. Telephone; CHdsea 3-1242 No. 121 —Stev. 121 ■eelcroJ m 8-m* Oam Matter 8f»l—btr t&th, 1H0 »t the P-t Offlc« M New Yotk, N. under Act of Cwpf of March 3rd, 187». _ NEW YORK, FRIDAY, JUNE 20, 1941— PETE K, 20. JUNIJA, ! 941 ■ANKKAJ VRC KOT A HA DAN DOBIVATE )>( ' C"GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (Iin—H Mfcrti sedel) praodktT) :: Citajte, kar Vas ^^m n J,| ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^ >( Volume XLIX. — Letnik XLIX. ^ NAPAD ZANIKAN BERLIN PRAVI, DA SO VSE GOVORICE O BLIŽAJOČI SE VOJNI IZMIŠLJENE.—PRAVIJO, DA BO HITLER TUDI Z RUSIJO SKUŠAL SKLENITI PRIJATELJSKO POGODBO. — MOSKVO SE VE2BA Napovedi bližajoče se rusko-neniške vojne nikakor nočejo utihniti. Poročilo, ki priliaja iz Ankare, celo pravi, da je nemška armada že na 15 krajih vpadla v Rusijo. Proti temu pa je nek nemški vladni uradnik izjavil, da ni nikakih sovražnosti med Nemčijo in »Rusijo. Nemci tudi zmagoslavno pozdravljajo prijateljsko pogodbo g Turčijo, češ, da je največja diplomatska senzacija v sedanji vojni. Nemški krogi pravijo, da so vse govorice o bližajoči se vojni z Rusijo izmišljene prihajajo iz tujih vinov. Angleži pa na*:t4 Sprejemajoč predloženo resolucijo kaže Jugoslavija svo- škimi državami. Ona veruje v to, da ji bodo zavetniki pomagali z vsemi - razpoložljivimi sredstvi v njeni borbi za zo-petno vzpostavitev pravice in pravičnosti, kakor tudi v to, da ji pomagajo otre«sti se sovražnikov* in vzpostaviti v polni meri njene meje kakor tudi svobodo celega Balkana." LASKA POSADKA SPOZNANA KRIVIM Mornarje, ki so pokvarili stroje na ladji Aussa, utegne doletiti kazen dvajset let. — Mornariški superintendent je bil oproščen. V Newark, N. J., se je končal proces profti devetim mornarjem popadke italijanskega parnika "Aussa" in proti kapitanu Arminiju Scallegerri-ju. Porotniki so se posvetovali šest ur i n jih spoznali krivim sabotaže. Proces je vodil zvezni sodnik Wm. S. Smith, ki bo tudi proglasil razsodbo. Kdaj bo to storil, še ni znano, toda postava določa za 'zločin, ki so ga zakrivili obtoženci, dvajset let ječe. {Med poslušalci je bil tudi vodilni ravnatelj Italijanske linije, Italo Verrando. Ko so šli obtoženci mimo njega, so ga pozdravili s fašističnim pozdravom. Verrando PRIŠLA B OVOJNA MED RUSIJO in NEMCUO Vesti ie Ankare poročajo, da je Nemčija na rumunsko-m-sko mejo postala mnogo aeroplauov in nemški diplomatski zastopniki pri turški vladi odkrito priznavajo, da vsa znamenja kažejo na vojno z Rusijo. Tuji diplomati v Ankari sicer trdijo, da ne vedo ničesar o rusko-nemškili pogajanjih, pravijo pa, da je-Nemčija od Rusije zahtevala vse odvisne poljske pridelke v Ukrajini, upravo ruskih železnic, petro le jfcke industrije in vseh večjih rudnikov. Ako Rusija dovoli to, bo postala vaza lka Nemčije. Diplomati pa pravijo, da hoče Stali« s pogajanji z Nemčijo samo pridobiti na času, da more proti Nemčiji postaviti dovolj močno armado. ■ Jugoslovanski vojadk atašeji pri poslaništvu, ki so nedavno odpotovali iz Moskve, ko je sovjetska vlada spročila, da več ne priznava jugoslovanske vlade v izgnanstvu, pravijo, da jim je Stalin priznal, da pričakuje, da bo nemška armada letošnje poletje vpadla v Rusijo. Toda Stalin je dalje rekel, da bo ru--ska armada v avgustu pripravljena in da bo sovražnik dobil svoje plačilo. jim je istotako odizdravil. Pomožni maršal W. M. Brady, v čigar varstvu so bili mornarji, je protestiral proti fašističnemu pozdravu, nakar mu je segel ostro v besedo odvetnik obtoženih mornarjev, Homer C. Loom is. Na predlog zveznega pomožnega pravdnika Thoraa Lorda je sodnik Smith oprostil Rinal-da Negrija, mornariškega su-perintendenta Italijanske lini-je. Lord je rekel, da ne more v javni dvorani povedati, iz kakšnih razlogov je predlagal o-prostitev Negrija. .Braneč obtožence, je rekel odvetnik Loorurs, da ni bilo izgubljeno hobeno'človeško življenje in tudi -ladja ni bila v nevarnosti. Njegovi dokazi pa očividno niso napravili na porotnike posebnega vtisa. -' # Kakor smo že poročali, so mornarji s-težkimi kladivi razbili motorje in instrumente na tovornem parniku. Njihov zagovornik je dokazoval porotnikom, da je bilo to njihovo početje douiorodnO, ker pač niso hoteli, da bi se s tovarno ladjo okoristil kakšep. sovražnik Italije. * Opomba: — Včeraj je bil pomotoma nastavljen napačni naslov in podnaslov aa članek, ki se tiče tega procesa. Zapazili smo šele ko je bil list v tisku, in ni bilo mogoče popraviti. Čitatelje, prosimo, naj oprostijo. — Ured. Stavka na Havaju S Havajskega dtočja poročajo, da so zaštrajlali civilni u-službenci pri treh obrambnih projektih, ki jih je prevzela Hawaiian Construction Company. Na Wlieeter in Hickhaui Field« ter v Fort Kameliame-ha je zastavkalo kakšnih tristo tesarjev, eWktricarjev in razvažalcev, katerim se v velikih množinah pridružujejo delavci drugih strok. V imenu tesarjerv je izjavil Frank Breniman, da zahtevajo po $1.25 na uro. Večina stavkarjev ni organiziranih. Delajo po 56 ur na teden, ne da bi bili plačani za overtime. * Izguba dela jim pi"eti V Detroitu so si oblasti brezuspešno prizadevale uravnati spor med avtaimi^delavci, spada jočimi k Delavski federaciji in k CIO, ki so usliizbeni pri Douglas in Loniaison Company. Delavska federacija ima s kom-pan i jo pogodbo ler dolži CIO unijo, rta ji skuša odtujiti člane. CIO unija to seveda odločno zanikuje. Neki državni posredovalci u-radnik je izrazil bojazen, da bo izgubilo 40 tisoč delavcev delo, če bo stavka še Icaj časa trajala. Štiri velike avtne družbe, Plymouth, Bri g g s, Ford in Dodge, dobivajo nam reč razne dele za trucke od Douglas in Lamason Cornpa-ny. ★ Stavkai v McKeeaportu V pennsylvtanskem mestu McKeesport, kjer je v nedeljo zastavkalo 170 mestnih uslužbencev, povečini snazilcev cest, je izjavil župan Lysle po konferenci z delavci, da bo stavka kmalu končana. Stavkarji so člani State, County and Municipal Workers unije (CIO) ter zahtevajo STAVKA MAŠINISTOV PRED URAVNAVO Obramfoni posredovalni urad je prvič izza svoje ustanovitve predlagal "closed shop" in sicer v domnevi, da mu drugače ni mogoče doseči urav nave. — Poročila o drugih stavkah po deželi. Obrambni po«redo%*alni u-rad je priporočil Bethlehem dovoljenja. Parobrodna oblast Steel Company, naj vključi v ( namerava parnike registrirati pogodbo, ki jo bo sklepala z v- Kanadi, nato jih pa izročili delavci \\ lad jedeinicali na za- United States Lines. ___________ _________ padni obali, tudi določbo glede1 V Philadelphiji sta bili vsled j ne bodo mogli prenesti- svoje-" closed shopa". j stavke prisiljeni zapreti svoja i ga vohunskega delovanja v Po njenem mnenju bi se da- vrata dve veliki sladkorni to-'Južno Ameriko, kjer so naciji Nemčija protestira Nemčija je v Washington poslala oster protest proti odredbi predsednika Roosevelta, da morajo vsi nemški konzuli in njihovi uradniki zapustiti Združene države do 10. julija. Predsednik pa navzlic temu vstraja pri svoji zahtevi, in Nemčiji ne preostane drugega, kot poklicati svoje konzularne zastopnike domov. Washingtonnka vlada je že naprosila angleško vlado, da zajamči varno spremstvo nemških konzularnih zastopnikov -skozi blokado. Ameriški vladi je mnogo ležeče na tem, tla pridejo neniSki konzularni zastopniki varno v Nemčijo, da lo s tem najhitreje in najuspe- varni. Zastavkalo je 1300 de-šneje uravnavati stavko maši- lavoev. nistov. j V Mouudsville, W. Va., je Obrambni posredovalni u- sklenilo za stavkati 300 delav-rad ni izza svojega obstoja še cev United Zinc Smelting Cor-nikdar kaj takega priporočil, juration. Uradniki Mine, Mili Približno 2000 nia<šini.stov — and Smelter Workers CIO u-nekateri so člani Ameriške de- nije so izjavili, da bo stavka lavske federacije, nekateri pa za toliko časa odgodena, da ■CIO—je začelo pred šestimi, bodo izčrpana v^a druga sred- tedni štrajkati. - Vsled stavke je bilo prizadetih nad dvajset tisoč drugih delavcev, in v ladjedelnicah je zastalo delo pri kontraktih, pred>ta;vljajočili vrednost 500 milijonov dolarjev. Ladjedelnice zdaj že deloma obratujejo, toda produkcija ne gre tako izpod rok kot bi morala iti. Druge stavke in spori V Lock Haven, Pa., je državna policija za&ftražila tovarno Piper Aircraft Corporation. Ko je hotelo kakšnih 25 delavcev, članov Ameriške delavske federacije, prodreti piketsko vrsto, so se završili med njimi in piketi resni izgredi. Obrambni posredovalni urad je predlagal Martin-Roclrwell Corporation v PLaipville, Conn, katera izdeluje dela za letala, naj se pobota s CIO unijo. Unija je s tem predlogom zadovoljna, korporacija je pa odvrnila, da bo počakala do odgovo- stva poravnave. V New Ycurku se je po 13 dni trajajoči stavki vrnilo na delo 1450 skladiščnikov. Zahtevali so, da se jim sedanja tedenska plača ($33) poviša za 7 dolarjev. Kompanije so jim ponudile pet dolarjev priboljška, nakar so odglasovali, da se vrnejo na delo. V Minneapolis je zastavkalo 300 razvažalcev, članov CIO unije, katera je pripadala nekoč Delavski federaciji. Zahtevajo višje plače. V Ivock Haven, Pa., so piketi zastražili Piper Aircrat Corporation. V tovarno puste samo uradnike in klerke, toda nobenega delavca. Družba jim je zapretila, da bo najela druge in sicer neunijbke delavce, če se takoj ne vrnejo na delo. Po mnenju nekaterih unijskih [ voditeljev je ta stavka nepo-stavna, ker so jo delavci proglasili brez dovoljenja okrajnega unijskega odbora. Družba ima v normalnem času zaposlenih 1300 delavcev. priznanje unije in poboljšanje j pondeljka s končnim plač. Mestna uprava je pii? < rom. pravi jena zvišati jim plače, u- Delavci, ki jih je 1225, zahte-nije pa noče priznati. Nedavno, vajo višje plače. jim je hotela mestna uprava povišati dnevno plačo od $4.75 na $5.23, toda delavci s tem niso bili zadovoljni. ★ > CIO in AFL proti Vinsonovemu načrtu V Washingtonu sta Philip Murray, predsednik CEO, in William G-reen, predsednik A-meriške d elavske -federacije, nastopila proti revidirani Vinsonovi predlogi, ki določa med drugim tudi sledeče: — Ko poverijo delavci in delodajalci svojo sporno zadevo obrambnemu posredovalnemu ura>-du, mora poteči najmanj trideset dni, predno imajo delavci pravico zastavkati. Philip Murray, ki je član o-brambnega posredovalnega u-rada, je i zjavil, da bi taka določba uničila pravico st&vka-nja. V tem slučaju bi delavci ne smeli trideset dni ničesar storiti v svojo obrambo, do-čim bi delodajalci smeli nadaljevati svoje napade na uni- Posredovalcem delavskega departmenta je "uspel o uravnati spor med tisoč delavci in Appolo Steel Company v Ap-polo, Pa. Zastavkali so 2. maja. Stavka CIO uslužbencev oddelka za propelerje * pri Cur-tiss Wright Corporation se je zavlekla navzlic-prizadevanjem obrambnega posredovalnega u-rada. Joseph P. Ryan, predsednik International Longshoremen.'« Association, se bo posvetoval v. Washingtonu z Williamom H. Davisom, članovi obrambnega posredovalnega urada glede spora, ki je nastal med AFL unijo in paroplovno komisijo glede ladij, ki jih je previzela vlada od Morganove linije. Mornarji parnikov °Occidents" in "Capitaii'' v New Yor-ku ter "Abnirante" v Baltimore stavkajo, in vkratkem bodo zastavfeali še mornarji drugih ladij te linije. Ryan je rekel, da se vrši stavka na "Almirante" brez njegdvega že v mnogih državah na delu. Ker je državni department prosil angleško vlado za varno spremstvo, je dokaz, da je odločno zavrnil nemški protest proti izgonu nemških ~konzularnih uradnikov. Državni podtajnik je na časnikarski konfernci naznanil, da je vse preskrbljeno, da nem-„ški konzularni zastopniki —125 po številu — odpotujejo, ker so delovali izven svojega delokroga v Združenih državah. Anglija 'bo za jamčila varen prevoz nemških .ura Subscription Yearly $6.—. Advertisement > on Agreement. Ba celo lete velja Ust aa Ameriko tn Kanado W.—; aa pol leta $3.-j m četrt leta $1.00. — Za New York aa celo lelo 17.— ; aa pol leta $8.00. Za iaoaemstvo sa celo leto 17.—; aa pol leta >3.50. ~Glaa Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemil sobot, nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA." Zl« WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N. CHelsea ft—1242 iff i! Iz slovenskih naselbin JEZA NA HITLERJA TE2AVNA VPRAŠANJA Ali more Anglija zmagati v tej vojni bretz ameriške soudeležbe? Ali sta Amerika in Anglija zmožni poraziti sile osi-šča? Na kakšen način f Odgovor «a to vprašanje je izredno težak. Ce zastopata, senator Whe eler in letalec Lindbergh pravilno stališče,-da niti vstop Amerike v vojno ne more rešiti Anglije, naj bi Amerika nehala pošiljati vojni materijal v Evropo, kajti to je le brezpotrebho zavlačevanje vojne. Če pa Anglija ne more vzdržati brez ameriške pomoči— zadnja poročila iz Londona naznanjajo, da ne more—Čemu se potem Amerika obotavlja? Voditeji administracije ne pravijo ne tako, ne tako. Generali in admirali ne »mejo javno pojasniti svojega mnenja. Po našem mnenju bi se dalo splošen položaj še najbolje tako označiti: " , Anglija se utegne precej dolgo ustavljati Hitlerju, če bo deležna izdatne ameriške pomoči, skrajno dvomljivo je pa, da 'bi mogla zmagati brez ameriške soudeležbe. Angliji zmanjkuje moči in odporne sile. Prav nič čudnega ne bo, če bodo Angleži v bližnji bodočnosti pregnani iz Sredozemlja. Če se bo to zgodilo, se bo fašist Franco pridružil ouišču in odprl Nemcem pot na Špansko, ki bi kaj hitro zavojevali Portugalsko. Prihodnji cilj Nemcev bi bila zapadna afrišSka t »bal. To bi bil za Anglijo .strahovit udarec, ki bi pa še ne pomenil konca vojne. Istočasno bi se Nemci in Italijani skušali polastiti Rde-čega morja in Perzijskega aaliva, kar bi jih ne bilo pretežav-ko bi bil enkrat Sueški kanal-v nemških rokah. Anglija bi izgubila Iraq in peraijski petro lej, toda Nemčija bi si ne bila ž njim dosti na boljšem, ker ji manjka potrebnih prevoznih sredstev za petrolej. Padec Sueza bi nedvomno podžgal Japonce k napadu na lioland-sko Vzhodno Indijo, Singapore in Burmo. Po zavzetju teh važih postojank bi jim bila odprta ipot v Indijo. Japonske bojne ladje bi se pridružile nemški in italijanski mornarici ter prekinile zvezo Avstralije in Nove Zelandije z materinsko deželo. Avstralija in Nova Zelandija dajeta Angliji najboljše vojake, preoej vojnega malteriala in mnogo sirovin. Talka izguba bi seveda do temeljev pretresla angleški imperij, nikakor bi pa ne spravila Anglije na kolena. Usodno za Anglijo bi bilo pa dvoje: Če bi ji Ameriška, ne hotela ali ne mogla več pomagati in če bi angleški narod obupal, nemšM napadi na Angleško otočje bi se~nenehonxa vršili; uničena bi bila tovarna za tovarno, produfkcija vojnega materijala bi se manjšala od dne do dne, iz Amerike bi pa ne bilo nobenega nadomestila. Življenskih potrebščin bi začelo zmanjkovati, upanje v zmago bi bledelo in ■ naposled povsem izginilo. - - Angleži se pogumno vojskujejo, ta pogum ima pa svoj izvor v zavesti, da je Amerika na angleški strani. Kakorhitro bi te zavesti ne bilo več, bi se Angleži prav dolgo ne protivili Hitlerjevim pogojem, pa naj bi bili taki ali taki. V tem slučaju bi bili prisljeni skleniti mir na stroške Združenih držav. Nemčija bi dobila stalno kontrolo nad Azori, Cape Verde otočjem, Kanarskim otočjem ip Zapadno afriško obalo. " Angleži bi si mislili t — Dolžnost Am&rikancev je bila pomagati nam, pa so nas pustili na cedilu. Zato naj jh zlodej vzame! Hitler naj zavlada svetu, mi pa skusajmo dobiti od njega čimveč je ugodnosti. Ker mi je potekla naročnina za list "Olas Naroda", vam pošiljanj money order za 3 dolarje kot nadaljno naročnino za list za 6 mesecev. Obenem naj tudi poročam par vjrstic v list "Glas Naroda". Prvie, list sp mi dopade, ker veliko fporoča zanimivega iz ivseh delov sveta, posebno pa o sedanji evropski vojni, katere je angV&ki Ohaniberiain kriv, ki je Hitlerju vse dovolil, kar je hotel, Hitler ga je pa "bluf-fal," ter mju lagal Ln ga vlekel za nos. Ko bj bik* Anglija po Hitlerju takrat vda ril a. ka je vze'1 Avstrijo, takrat bi ga bila lahko Anglež in Francoz pre-mflatiJa tako, da bi bil ves črn in s tem bi obranil življenje milijonom l.iudi. Po toči zvoniti je pa malo prepozno, kot ie fp ieal nekoč Peter Zgaga v svoji koloni. Kakor sedaj .iz-jrleda vojna situacija, Anglež brusi pete, nazadnje jih bo pa še dobil po podplatih in morda še kateri drugi. ^ i Zadnjič je bila Jugoslavija na vrsti im Grška. Polenta rja bi brli Grki salamensko namla-tili. mi lini, da bi ga podili na-i^rvnost pod ognjenik Vezuv in morebiti celo v Sicilijo;, saj makaronarji radi" bežijo: Ko bi ne bil prišel Lahu Hltlrr na pomoč, se bi ne repenČil sedaj Lah po naših pristnih slovenskih lepih (krajih. Reš naša nova domovina je Amerika, pa vraik se rad sponrni detinska leta'in na sr ie rodil. Le počakaj, Lah. ne bodo za vedno tvoji! naši Vni slovenski kraji! Ura ob-raonna pnide, a poteim gorje tebi in tvojemu komparetu Hitlerju! Z delom tukaj v Oklahotni je bolj slabo. Premogovniki ne delajo nič, ker baroni premoga nočejo podpisati, kar unija zahteva. NajiajAj bi še že itak soprogi, ^dno-m in bčeram, tet ostalim na/vzočim sorodnik oil] Mrs. Rupnik je celo postala histerična od preveliki žatesti, ter le s težavo smo jor pripeljali V drugo sobo, kjer je zopet malo k sebi prišla, i Led ihtenjem je večkrat omedlela, Tekoč r "Papa, zahvali se svojim prijateljem za izkazano ti e?.s*t! Oh, papa, kolikokrat si ti nitfko plačo znižali. Jaz že nt- -am tako rad prepeval to ža delam v jasni preko 3 leta., pa čeprav sem s|»ospben za delo, ne dobim dete. Orni, ki a čedalje ostrejša. Indijci "so* prav posebno nezadovoljni z gi*qK>darsko in finančno politiko, ki jo Anglija zadnja leta, zasleduje, POPRAVEK. * V včerajšnjem dopisu, pod naslovom "Veselje in žalost" se je prip>etila ne'juba tiskm'-na pennota in sicer v štavlra imen botrov grvorojenk dfvoj-čic družine M!r. L. Rupnika nj3. moralo bi se glasiti: sestrici Mary Loudse sta botrovala Miss Amelia Kosirnirk in Mr. Vincenc Ovca. F. R. Vavpotič. ČITATiELJf! — Ostalo nam je še nekaj Blaznikovih Pratik za leto 1941. Ker je ž^ sredi let a in bi šle v popolno izgubo, smo pripravljeni jih čitaieljem poslati, ako. pošljejo nam deset ceutov v znamkah za pokritje poštnine in pošiljalnih stroškov, — Knjigarna "Giasa Naroda"__i .: IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V trb krititnlb «asih J« vsakemu titalelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS. hI ga pošljemo našim naročnikom pa najnižji ceni. — Naročite g* blpjgopdkqjuiJca osebno obiskal pred kratkim na njegovem ličnem dornoi, kjer sva se tisto popoldne marsičesar pogovorila z ozirom na našie vsakdanje življenje- k akor tudi sva razmo-trivala glede sedanje evropske situacije, oidlnosno naše domovine Jugoslavije; ter osobito Klorvenije. Med na svoja, pogovoorm je pokojnik večkrat! kinja newyorskega ro t ~ Tk^r i2razU ^jo, rekoč: Dal Bog, da Jaka Mr- Michaela Habjana, j bi dočakal tistega dne, ko bi, Charlet=om J. Hoffmanoni v zopet zamogel posetiti z manuo Nikolaja, na drugi (tako je namreč običajno naa^l M1^1 v ^^ Yorku. val svojo gospo soprneo) svojo' Nadalje se je 15. junija po-rodner ^ndrtftihšp krasile ročlla Mi^*01ga Fnances Hab-venije in Jufeoi^avije v spi^- J811' ^^^ Johna Habjana iz New nem. katera, to sem trdno uver- ^ Williamom J. Stana, jen-^e l>o čim prej mogoče raz- v. c^rkvi sv- Monike na 79; uli-vila še v večjo drža\'o kot je ci v New yorku. bila pred vpaddom krvoločnih1 (rbenia mlidima paroma kli-Nemcev in Lahov. — Žal, Vse- čemo: obil° sre^e! mogočni je hoteil drugače ter » ga .era je poklical k sebi, pred-no bi se vresničile njegove ta-j ko \Toče želje. Pač taka je Slo- j t-eš-ka useda. Vsi brez izjeme 5?mo na isti poti, eden poprej,1 drugi pozneje; kakor je namreč * v^ikemd usotrla naklonjena. '^ ^ne'Uat''1 T'''-'"iT V nedeljo dne 15. junija ,em 4f m .pokojnika kropit, :k je le- t.Hl. našemu slovenske- ^ mu narodu, katerrsi je po zad- uam niti sanjalo ni, da bi moral slovenski narod plačevati Nemcem. Žalibog, da ^e je to moralo zgoditi. smemo se' piše Ročle, čuditi tenlu in samw obžalova-tt kar je. Akoravno je'bi-ia po pivi svetovni vojni ustanovljena norva jngosloaranska država, v katero bil pred leti, ko~ je bil nfelri u-čen profesor zašfel v tiste kraje, ž njim ' prav lahko razgo-voril v esperanščini. Ima tudi zelo močan jabolč-ni'k, in zato ni prav dosti manjkalo, da še jaž nfeem začčl klatiti ž n jim-v esperantu.' ' ' " Ker mu vsled . hudih študij in duševnih naporov zaidejo v svrho razvedrila včasi misli nekoliko na stranpota, me ni prav nič začudilo poročile*, ki mi ga je poslal zastopnik "Glasa Naroda" za Worcester in okolico, moj stari prijatelj Peter Rode. "Keržmanc"mi je rekel,nu' da ne obnovi prej naročnine, dokler mu ne raz-tolrilačiš, kje je tista bara, ki je dolga eno miljo, za baro je pa dekle na konju, da lahko naglo" gostom postreže.' se je- zmetalo skupaj okrog Kje drugje naj bi bila tista 9.riarodnosti, se je še prccej dobro vzdržalo, in upali smo, da se bo mot via vsa stvar le vzdr-šaia pa žalžbog. Prišlo je do propada — katerega ne bo ko- nec .Marsikdo bo rekel. Kaj jc. ptičje mleko. bara kot v New Yorku?" V New Yorku je namreč vse. Kdor ima potreben denar in ve, kam iti, laiiko v New Yorku tudi žabjo vOlno kupi in VeUhost t H x 14 H inter 4£ vellklb strani; 82 barranlb Bemljevidor tojlb , drSat In 0 zemljevidov Zdr. 1 držav ln sastav vodilnih dr-' «av; 48 svetovnih «11 k popolnoma o- snačenlb; Zanimivi avetovol dogodki. Najnovejši semljevid kaSe celi svet ln t odi: • RAZDELITEV POLJSKE 11 BI > NJEIiMJO IN RUSIJO . ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI -NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 35 centov PoflIJtte svoto ▼ znamkah oz, po 2 centa. po 3 , P o 8 e b n o s t : , HAMMONDOV ZEMLJE VED. KI SAM SEBB POPRAVLJA KUPON, ki pa dobite a atjaaoni , In ko ga lapoinlte Jo poSIjefe k IrdajatelJu zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje-.▼Ide a novimi mejami Tojskajo . «Ih se driav, kakor bodo preme-njene po sedanJi voj^i.' Naročite.Atlas pri: "GLAS NARODAM n« WEST lath STREET " > NEW I 0 B K , N. Y. bil ^rok? Kdo je kriv? — Narod' Več prihodnjič. .Math ' Warsek, 1 No. Chicago. HI. IS6E& SINA. V "OlaiSTi Naroda*' sein že večkrat čitala. da iščejo ci svoje. Tudi jaz se obrnem Dolge bare niso v XeW Yorku nobena redkost. Ko se človek primerno na-vžije dobrot,' mn cele ure vzame od enega konca bare do drugega. To pa zato, ker mora medpotoma dostikrat počivati; in včasi kdo tudi malo zadre-inlje, tako silno ga utrudi dol- Trditev, da so za baH dč- RAZM3SLJEVANJE O PORAŽENI JUGOSLAVIJI Kakor je vsakoinjir znano, je žal na rrfrtvaiškem odru na svojem domru. Ko dospem t ja, sem našel že pred pokojnikovo hišo veliko števil prijateljev in znancev, kar je bil takoj dokaz da je pokojnik imel velika pisateljev ter da je bil med nami zelo* priljulb^jen; kdonkoH je poznal, mi bo to gotovo potrdil. Bil je res blwga duša dobrega značaja, ter vedno svojemu bližnjemu pripravljen jpomagati, bodisi v enem ali v drugem oziru. Posebno uprava Slov. dcin»a bo ga -prav gotovo zelo pogrešala, kjer je vršil precej časa službo izvrstnega kuharja^ ter je kot tak \TSake-ga gosta kar najbolje postregel z najokusnejšimi jedm. Bil je £&res pmvi mojster v tej stroki Pri tem poslu mu je vedno, kadar je bila kakšna večja zabava ali (prireditev, pridno poni agala njegova sin^jp&tižna go-^pa soproga. . 'Pokojnik je bil član podpornega društva sv. Jožefa št. 57 K-SKJ čegar olanstvo se je v jedkem številu po»lo!-tvo rrtu je prišlo zapet v priznanje in zadnji pozdnav tisto v «rce segajočo žaiostmko 'Vr-gred se povrne'' Mefcl. petjem te žaiostinke se je vsem navzoeimj porosilo oko, posebno pa Se njegovi goepej nji svetovni vojni vshj toliko apoiriogeX da -i je v tfku časa uredr! in ustvaril svojo novo drž:»vo Jugoslavijo ter približno si ustanovil v tem kratkem času svoje idkrtnalce ognjišče -z velikim naporont Toda1 načrt je bil napiiavljen že pred prvo svetovno vojno uničiti'slovenski narcid. Kar bi nikdo ne pričakoval. — znalo se je še pred zadnjo vojno, da bode nekaj, kar se na va«. dragi Slovenci, ako'mo- . rebiti kdo pozna mojega sina,fcieta na konjih, ni povsenrtoč-Jožeta Hribar. Šel je v Kana-,so Pa v marsikaterem do 20. julija 1929, i« pisal mi prostoru v poznih večernih u-je parkrat iz M?>ntrehla tisto le-f dekleta pred baro, kjer vle-to kakoV je odšel ' Za Božič mi v* največjo zabavo je poslal 15 'dolarjev in pi-al, in tudi v denarni dobiček pi-da d ela v gtfzdu. Tkto je bi-M«ne osle za nos. lo res, ker je tudi bratu pisal. V nekem nevrvorškem hote-Njegov tfrat, moj stared,1« J* čajarna, kakržne imajo sin, je v Clevelandu in sestri ua Kitajskem, sta že vsi ^poizvedovali zanj, pa o bratu nič ne fitcrejo zvedeti. Jaz, njegova mati, sem čitala v '4 Glasu Naroda" ker mi ga je n K)j zet naipcy, Jožef Hinš. Jae sem priSHa sanio na obis>k .. Gostom streže štirideset deklet, oblečenih v svilene kitajske kimone. Počesane so po kitajskem načinu in vse so rdečelaske. Največja značilnost pa je, ker ima vsaka za odtenek za par mesecev, pa precej -po drugačne rdeče lase. mioieni prihodu se je vojs»ka Jaz nisem bil 3e nikdar začela in yxlaj n^ ntorem do- sredi istega Štiridesetvfstne-mov. line 6. iulijirbo že 2 leti S8 rdečega ognja, toda ljudje, kar sem' tukaj prišla iz Koče-.ki so že biIi v n-iem' s° P°* v.^a, vas Mcšvald, Št. 10. Torej še ebkrot prav lepo prosim cenjene rojalke. ako kdo po mi a ntojega sina, naj sporoči' n jemb, da sem jaz v Ameriki in naj mi piise na Jožefa Jar^. care of J. Hinš, 7414 Ottawa Ave., Cleveland, O. Lepa knjiga je kulturna poslanka; odprlmo jI Vrata v naš« domove, odprimo ji sne . . . (Flnžgar) I .n Spisal IVAN . Knjiga je, svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kaj-v nji Je v trinajstih dtflgltt Ji (poglavjih opisanih trinajst* j Todov slovenskega naroda od . davnih poCetkov v starem slovanstvn do današnjega dne. Knjiga je verno srcalo j t&aBega »vljenja ln trpljenja, ln 'kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih reč kot mu nore nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo. DED — je ZEMLJO etrebU, zoral OCE- jo je posejaT ln gledal bojno njeno rast S i N je lJ — 413 STRANI" V PLATNU VEZANO Avtor knjige Je IVAN MATIČIČ. ki .je spfkal^ spfe^na o čndtii ^zvofth Godbk. — A SlavČo je oboževal godlbo. Ko je njegov oče i®rn1 na hrtrmciniko, je stal nepremično, ontprtih Ust in kakor zamaknjen gledal harmoniko. očeta in njegove hitro se premikajoče prste. V mračni in tihi ulici je nastal praiznik za malega, ko so ie oglasile fanfare. Tedaj ara je vzela mati v naročje, stopila k oknu in ga dvignila, da je lahko gledal na ulico. Slavčo je posluSa'1 taiko navdušeno, ka-•kor da ni na svetu ničesar razen godbe. "Postal bo godlbenik/' je te- govoril njegov Oče. ' A tega dne .je šla skozi ulico cela armada. Povsod feo se odpirala okna in pločniki so bidi kmalu polni ljudi. Slavčo je prisluhnil. Toda zEiimn je iztegoval svoj vrat — okno je ibilo previsoko. Mogočna melodija koračnic^ pa je prihajala vedno bliže. Slavčo se je obračal, tresoč ye oil želj«, da bi videl. Nejasne misli ^0 se porajale v njegovi glavi. Na^rfkrat je zgrabil1 ža stdl i« ga vlekel proti oknu. In v sekundi je bil na stolu. In že stoji na nogah z naleti naslonjen na Tob ckna in na vso moč j^Todiflo mater. V eni sami' sekundi je dojela, da bi en sam glaB spravil v nevarnost življenje otroka. Po pmtih je stopala '>in tako priisla do svojega o-troka in ga prijela za noge se preden jo je zagledal. Prižela ga je nase, ga postavila na tla, poteift pa jo je naenkrat obšla oirtedtevioa, kakor bi jo bila z otf&tttkfcim, ki'se je izgubil, ko je prišla k zove-ti, zapustile vse moči. Njjen krik je zamr? kot človeštvo nam je ostale še v fahfar. Znova je za- iz pradaVhtti časov in dovOlj ****** a 111 da W je. da se je prebudi, pa fcna že izgovorila. Gre®* pred tem v • voji oblasti naš razum in naše mišice in nas pelje brez »note po edint pravi, režitati poti. In t kar -bi se bHo pravkar lahko 'dogodilo, jo je bila popolnoma jzČTpala in izavala hud napad 'i'- • NOVICE IZ CLEVELANDA, OHIO Dne 15. juniji'je preteklo 50 let, odl*ar Ha se poitnčila v če-v ški cerkvi na Broadway v Cleveland li, O., Mr. Anton Kiuet in njegova žena Karolina. Kmet je doma iz vasi Ajdovec pri Žužemberku' na Do-lonjkem ter je ppiŠel v Ameriko leta 1889. Njegova žena je doma iz 'vasi Veliki Lipovec bliau Ajdovca ter je priša vršila svoje zdravniške študije, je poročena s profesorjem' O'Donnellom v So. Orange, N. J., je dariee že srečna mati dveh vitrtkoV, druga Ana, poročena Becker, pa živi s svojim n vozem v Middloton, O. Dejakova družina je prva in edina ameriška slovenska dtm-žina, ki ima sina in hčer, da sta Oba zdravnika; pač redek slu-ča~! ' '' Drogi naš novi zdravnik dr. Fred Makbvec je pa siri spiolši-no' poznane Mrs. Mary *Mako-vec, ki itma svojo trgovino v Slov. Nar. domu na St. Olair 'Avenue. Uudi navedenec je bil rojen v Cteveltendu, oče ntu je nmtrf že pred več leti. Zdaj je nastavljen kot internist v St. John's bolnišnici v Cleve-landu. ksteza vrat — vendar ne vidi v AnuersEo leta 1890. V zako nu se jima rodilo 32 otrok, izmed katerih je eden umiri v de-tinskih Jetih, a najstarejši sm Tone je urari prod dvemi leti za posledicami bolezni katero si je nakofia! kot vojak v ameriški ainMadi v FVanciji. Naj-tmftajSt ^ri Joe pa se je meseca S' slPatla godba, ni videla februarja prostovoljno vpisal ničesar; rdb okna je preširoki Slavčo se je iztegnil p neko okna nato se je vlegel nanj. In že jib vid«i! Kdkšen poglerfc! Koliko jih je! Njihovi inštrumenti so zlati in se lesketajo v soncu. Medtem je šla čez cesto riiati. množice. Po'a^čal se "je je nemir in naglo je hodila- izogibajoč se ljudem, da bi bil*a Čim prej pri svojem otroku. Prišla je pred hišna vrata- Ustavila -e je in si šla / roko preko če- v ameriško armjado in serfaj shiž; v Canrp Shelby, Kmet oce je «edaj stair 81 let; Šf vedno adrav in dobro razpoložen sedi po navadi pri kuhi n.Ts-krm oknu in kadi pipo to la. Kaj neki zdajle dela ? je po- baka. Že preko 23 Jet dobiva mesečno pokojniiio od American Steel and Wire družbe kjer je delal preko 25 let. Ktfne-tdva žena'bo stara 70 let v jeseni. Tudi ena je še pri moči, kajti upravlja še vsa dnevna in 'hišna deta. V kirogii svojiili prijateljev ►mislila Slavčo pa se je vedno bolj navdušen -nad godbo, splazil take daleč skozi okno, da se z nogami ni več idotiika!' stola: Držat se je samo s svojimi majhnimi rožnatimi ročicami, teda te'roke so bile tako slabe, da ga niso mogte držati. Tronu-tek. in . . . Mati je z enim samim po-Igledom razumela vse. Niti en krik ni prišel iz njenili ust, niti ena kretnja. Sledila je tisti čudni Mili, ki se zdi, da dremaj "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA.." Dne 10. junija je v Oak Grove. La.. po dvomesečni bolezni umrl John Kovač, >!ar 55 let. V Ameriki je bival 36 let. Doma je bil iz vasi Pozamica, fa-ra Plešče blizu C'abra. Pokojni zapušča žalujočo soprogo Emilije^ tri sinove in tri hčere, v starem kraju pa brata Jurija in avoja. t ■ . , . . iC1 , > V West Flvankfort. 111., je .1* nazaj, ko je bila stara 16 let.jdne ^ niaja miJ?rl Frank - Dne 9. junrja je umrla p^temel. Zjutraj je zdrav ot»ro domovino, a vrnila ^e1 Darilo za junijsko nevčšfto KUHARSKA KNJIGA; Riecipes §f Ali Nations (V angleškem jezikti) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo jk- ^ tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi« 1«' Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za* 1 kuhanje m se hočejo v njem čimbolj lsvefb&ti in< 1 „ izpopolniti. ^^^^Naročite pri __ KNJIGARNI SLOVNIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street : New York, N. Y. j Srodozenaski prostor je pre-jcejsnja enota, že kar se tiče podnebja, ra tlinstva in zgradbe taJ ter zemeljskih zakla vn. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. —- Pravd* cd 'bra-' toma.: VlH: ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevo«UjiTosti- — t&pommi starega Slovenca Andreja Pajka. „ IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako Je Kota^jev Peter pokoro delal, ko je* krrmpir .jjfrad«;. —- Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov...$10 POSAMEZNI ZVEZKI fl.SO*' Nmroiit« pri: KNJIGARNI SLOVENIC FUBL. CO. M 21« WfcriT l»h STiter NEW YORK, If. 1. ne7.av st. Odpeljali so ga v bolnišnico in ponoči je umrl. — Dne 14. junija popoldne je umri po dolgi in mračni bolez-' ni Jo«eph Prijatelj, star 53 let.' ZapuA'a žalujoče soprogo ry, roj. Tekavčič, po domače Ijuhčeva Micka, doma iz Hinja,' tri sinove: Joseplia, Edvarda-Franka, dve hčeri: Mary, omož? I^eblamg, in Frances, omož. Le^1 na in sicer John J. Dejak in Fred Makcvec. Na« prvi novi doktor, ki je sin'^nane družine ^fir, Johna in Frančiške Dejak. je bil rojen v Olevelandu 2.Tna ja 1916: Dovršil je farno "šolo sv. Vida , potem Cathedral Latin višjo Šolo, ter tri letnike John Oarroll univerze; na kar se je' vpisal na Creighton univerzo v Omaha, Nebr. in dovit?il štiri medicinske tečaje)da iapnpolni je ^tdije, bo mtstarvljen za eno feto v bolnv&ntnici sv. Altsa v Oleveflandu!, potem ga bodo pa mcrrda vzeli k vojakom. 'Mlade doktor govori tudi perfektno; slovensko. * DejakbiV.i imajo doma Se ene-sink' Franka, dve hčeri sta pd že poročeni in sicer starejsa Anjgeila! ki je že pred šestimi blan, ter tri brate in dve se-'fetl' fndi v' Ouiahi, Nebc. do-stri. Bojen je bil v va-j Hojč^ fara Sv. Gregor, kjer zapušča nekaj sorodnikov. V Amerik^ je bival 29 let. ' , — Po dolgi bolezni je dni* 10» junija premini'!! pionir v Cle-J veland u^ An tod Kara&ik, ki je bil dolenjska korenina, doma' iz vasi Škrjaoča, fara Stična* ha "Dolencem. V Ameriko je' do*pel pred 43 leti. Pred 4S? leti se je poročil z Alojzijo Jer-' sin, doma iz Oabrovsča v Krški fari. Pokojnik je bil 401 let u služiben kot električar v tovarni Bradley Ligfct' and Power Co. Zadnjiii 15 mese^' cev ni delal radi bolezni, tri tedne se je pa nahajal v popelji. 1 , — V mestni bolnišnici je pd dolgi ibolezni umrl Charles Jan-* Č4r. star 60 let. Dorrta je bif h Šnmm pir ŽužerUb^rktk, od-r' koder1 jep^ei v Amferiko ^ed 45 leti. Zapušča sina Jakoba, id je zdravnik in hčer Manga- V Biitte, Mont., je dne 1. junija naglo umrl, zadet od kapi, Frank Bregar- fdar 58 let in doma iz Blagovice pri Kamniku na Gorenjskem. . t V Halper, Utah, je pred kratkim umrl John Gomer, samčki star 49 let rn rojen v Skriljah pri Studencu v ljubljanski o-kolici. . V San Franc i-cu, Ca!., je nedavno umrt Jože JalčŠe, doma rz. Kala pri Semiču v Beli Krajini: Zapu-^ča tri otroke in ženo katera se nahaja že več let v umobolnici. . 60-LETNICA DOSTOJEVSKEGA V RUSIJI. Ob nedavni šestdeseti obletnici ,««iirti pisatelja DcBtojev-skega so priredi»li v Moskvi spominsko proslavo v literarnem institutu, Akademiji znanosti. P&sanov. doptn! član Aikadentičpp, je predaval o Do-»stojevskem in o folklori. O Dosfojevskem je govorrl tudi profesor DoMnjin Busk i listi mhb^o razpravljajo^o delih, življenju in o krajih, kjer je Dostojevski živel. znano, da si pri lično sličijo. ta ko da govore celo o po>ebni j * 'mediteranskiT* sredozemski! rasi. XeiiWc i znanstvenik He'L ' p*K*b je dejal, «.ia je pravi medi-tfrr nski svet svetovno zgodovin-ki množestveni grob nor-dijsk«»«ra arennanstva, kaker bi lahko rekli, da je bil avl jonski prostor prilagodenih mediteranskih ljudstev. Toda v vsej svoji zgodovkiij je- bil ta prostor politično samo enkrat enoten, za časa rim-i skega imperija in potem nikoli več. Pred Rimljani so se Fe-ničnni, Kartaginci in Grki za-nT;in prizadevali - takimi načrti. Rim pa jih ie dosegel že zavoljo ngodne lege Apeninskega ]iolotoka in pozneje s svojimi teftMi#nami napredki, Plasti kar se tiče gradnje cest in ladij. Ko je leta 14 pred našim štetjem umri cesar Avgust, je bil sreJbzemiski prostor razen Mavretanije rimski, v naslednjih sto letih se je v tem pogledu zaokrožil. Rimsko cesarstvo je ostalo Še dolgo v svojem bistvu mediteransko, tudi še potem, ko so začela prihajati v ta prostor germanska plemena in druga ljudstva, ki so povzročila velike spiemcnVbe. Toda to ce-anstvo se ni razbilo zaradi teh zunanjih vplivov, temveč zavoljo notranjih sre-dezemskih napetost L ^cle ie»5am je povzročil tako nenaden in vztrajen razcep Sredozemskega morja, da je trajal do nove dobe. Okrog 1. 600, ta svet ni bil bistveno drugačen nego okrog leta 300, po letu 700 pa se je zgodite epre-irtemba, ki je vplivala na vso evropsko zgodovino. Zapadna srtdozen>ska kotlina je postala nm-,limansko morie. Karel Veliki ni mogel ničesar opraviti proti tejnu .ker ni imel močnega 'brodovja. Italija je razpadla v neštevi ne mestne držrvke, veliki deli so postali francoski in španski. Španija je1 leta 1492 pregnala zadnje Mavre in se je potem borila pioti Turkom, naslednikom A-rabov, toda Sredozemsko mo-rje ji je bilo le drusrovrstno prizorišče. Lskala je uspehov raj-ši v Franciji in Flandriji in šele daj.je v Ameriki. Tako je obstala velika pomorska zmaga nad Turki pri Lepantu leta 1571, brez pravega ha-ka in zato Španija ni imela trajnih uspehov v Maroku in Tunisn. L. 1655 se jc po.iavila Crofn> wellova Anglija kot pretendent za gospodarstvo nad Sredozemskim niorjem. V r'fnjih stoletjih je počasi in po'načrtu 7.a«wHa važne točke v •njem', od Gibraltajra preko Malte in Cipra do Sueza. Francozi, ki e begam s temi neumnimi mielimi? Smpšno! Ceswr se je jezil zarrdi Riudo!fa in njegovih nagod, poštene levite nlu bo bral in jutri bo spet vse v najletpšein redu. Pretsolo-naslednica je v osmem ali oelc že v devetem mesecu. Rudi bo g ?vojo ntfar?o ženo že pripravil nekaj ▼ ITIIOTEJBN L. 1M VOJNA MORNARICA PREVZELA CIVILNO LETALIŠČE Pogled na letališče Floyd Ben net v Brooklynu, N. Y., ki ga je prvezela vojna mornarica * za pomorsko in zračno p ostojanko. Raznoterosti V0R0N0V NA DRAŽBI. Koliko govora in pisanja je bilo nekoč o prof. Voronovu, ravnatelju laboratorija za eks- - ^ x ----------„ sinov, in tudi če bijperimentalno kirurgijo in splo- lmel le enega, je nasledstvo za prihodnjih petdeset let zagotuv- «no biologijo na vseučilišču v, ljeno. Franci naj si kar prizanaša in polagoma prevzema Parizu! Vise je govorilo*o po-»voja posi tva. t e mu je vojaščina v razvedrilo, nuj bo.; n*lajevalnem doktorju, ki zna Ako bo znaftal svojo into /iad novinci in gozdarji — mi bo'flaveka obraniti *veže*a do tudi prav' . 1140. leta. S to slavo si ie rui4ci At .Ka'el liU.,1vjk se 1,1 tolAo premagati, da bi bil učenjak nabral velika bo-a- Mangi ieitziji zamoKal pogovor s cesarjem. Pametna žena/stva, med katera je spadal je potolaži I a vznemirjenega moža. j^rad Grimaldijev ob Italijan- le:lafbsi od ugodneje zgrajenih kopnih letal, kakršna se j dvigajo s tal. nrneva policija, da je tatvino MISLITE NA JUTRI! 70% družin nima svojih pokopaliških zemljišč, kadar jih naravno potrebujejo in plačajo visoko ceno, kadar pride potreba. Bcdjse je, daomate zemljišče, kot pa nimate, kadar ga potrebujete. RESTLAND MEMORIAL PARK 4'Pokopališče brez nagrobnih spomenikov" VAM NUDI PRILIKO. DA SI PRESKRBI- TE ZA JUTRI PO NIZKI CENI GROBNICA VASE ZASEBNE DRU2INE na enem najlepših spominskih parkov v deželi; ugodna lega, krasna pok-a jina, s stalno oskrbo in s prostorom za OSEM (8) GROBOV. SAMO $300.°° RESTLAND MEMORIAL PARK EAST HANOVER, N. J. RUSUA IN NEMJCIJA . . . . . Nadaljevanje s 1. strani. * da more vsak oaes priti do vojne med Rusijo in Nemčijo, . . . - uuaiju IU i'ClHL-lJU, izvral kakšen strasten zbira- dru^ wpet domnevajo, da je lec. šmh IZDIRANJE ZOB Z GLASBENO SPREMLJAVO. Nala garnizija. Enns, najstarejše mesto v Avstriji, je živelo od posadke. DeveistUetni z; iov' \ige" lit? pravi blesk. Franc Ferdinand je bil častnikom celo nosite« m velik'ii imen. ki so občevala na dvoru, povsem, -leznan. Ko so ga zaeleda'i so 'bili v»i razočarani. Bledi, šibki mladi človek, čigar ohalpna. nevojaška dtža je zbodla vsakogar v oči. je tsopil vijačnim častnikom boječe naproti; nato je opazil, da dr'a -lab vtis. «e skril za ošabno krinko, se' ujezil na svojo o^aibnosr ki utu samemu ni bila v-šieč, in izkiu-Šal ubrati tova-rišiko prisnčne strune, tako da ni bil nikoli podoben samemu ?eflbi. Neprisiljenost plemenitih mladih častnikov mu je 'mjponiraia. Govorili so skoraj vedtoo o konjih o dirka'1 za nagride, o ov^kth dirkah častnikov in dobrovtij-cev ter o ovirah; vendar jim ni*bi'o nikoli dolg čas. Navdušeno >o prebirali Fillisovo "Dresuro konj" in le redkokdii kako drago knjigo; toda s pobožnimi dbrazi so poslušali, kadar je k?k omikan enoVtnik govoril o Goetheju ali KUistu. Bili so ocanani cd ljubeznivega prosta dr. Marschal-la, ki ga je Marija Teiczi^a naprosila, naj ostane za prvi čas pri Franou Ferdina»dn. - T>ahov li scetovalec ni govoril z njimi o nebeški, marveč o zemeljski .ljubezni bil je neprekosljiv poslušaje« .in kot iz-povede k poiin racimevamja. Neopazno je pridobival nrfa-de.tfu nadvojvodi shrfj a ti je častnikov. - - *4>T? veste kaj t i-i v njem," je govoril častnikom. "Pri-jatelljs kd r bo njegov prijatelj, se sme šteti srečnega, za prijatelja gre tirane Ferdinand v ogenj." INadaljeranj« prihodnji*! začetku vojne med obema kftr' vojnih dogodkov je moralo v Franciji zaipreti svoje obrate veliko število tovarn in brezposelnost je sirtiio narasla. Zaradi resnih probelmov, ki so nastali V zvezi s tem, zlasti problemov socialnega značaja, so nen^ki krojri bm^lu stopili -v stike s franooL-tkimi tvrdkami, da bi te prevzele del nen^ške proizvodnje. To se je kmalu v precejšnji meri tudi zgodilo. Da bi se stiki nr^d francosko in nemško industrijo v to smer poglolbi'i, so nemjski gospodarski krogi nastopili z načrtom, da bi na (posebni razstavi v Parizu pokaaali tiste iadfelke nemškega izvora, ki bi jih francoska industrija brez velikih priprav lahko prevzela od Nemčije. Razstava se bo otvo-ri!a v prihodnjih dneh in /bo pokazala med drugim, na primer težke in lahke stisnjene dele Iz kovine, pločevinasta in izsekana delar stružene in rezane dele manjše ali večje pre-cizije, orodje vseh vrst, aparate in dele aparatov za najraz-novrstnejše aanuene, medicinske in k i nunske inšt rumente ter aparate, usnjene izdelke itd. Obiskovalec industrijec bo ime? že nied o^efdtoan priliko, da se odloči za izdelovanje tega ali'onega predmeta; razstava pa je namenjena samo in-tere-iTanian krogom,. in se bo vr3£la v pariški mali palači. UKRADENI RAFAEL. Neznanci so iz muzea v E1 Paso, Tex. odnesli slovito Rafaelovo sIBco 44Madono z D|e-tetont" S!5ko so razstavili oib priliki stoletnice te^a mesta. Tat ali tatovi so po vsej priliki izkoristili gnečo nedeljskega olbiska, da so se skrili v poslopju. iz katerega so potem ponoči s svojim plenom ušli skozi dkno. ~Ker je slika zelo znana in je ni mogoče prodati, ne da bi zbudili to pozornost, do- ča gciski samostan. Slap, ki pada tam v bi i;, i ni :ia 7en|ljo, ponazarja z veliko živostjo voda, ki curlja na relief iz )»osebne naprave. Mjed plombiranjem zob navija poseben strokovnjak gramofonske piošče, ki odvračajo paciente od bolečin. Oba zObarja trdita, da se ta metoda 2 velikim pridom uveljavila v njum praksi. Pacienti ne kažejo nobenega strahu, njih živci .--o popolnoma mirni in ni pacienta, ki bi se bsl stopiti v njuno ordinacijo. ipravi, da je rumunska vlada odredila odhod prebivalstva iz Konstance in da je rumnn-ska vojaka popolnoma pripravljena na vojno. Diplomatski krogi tudi trdijo, da bo Hitler skušal tudi z Rusijo sklenitr prijateljsko pogodbo, kakor jo jfe sklenil s Turčijo, nakar bo sklical še tekom vojne evropsko konferenco, ki bo določila "novi red" v Evropi. To more preprečiti samo vojna med Rusijo-rin Nemčijo. ' ~ , (To se nanaša na poročilo prejšnjega tedna, ko je bilo po- ročajo, da bo Hitler naznanil Združene države evropske. Toda iiitler se ni oglasiL — Op. ur.) Moskva ni vznemirjena Navzlic vestem, da namerava Nemčija napasti Rusijo, poteka življenje v Moskvi normalno. Časopisi mnogo poročajo o novi nemško-turški prijateljski pogodbi, toda uredniški članki o njej ne razpravljajo. Listi omenjajo, da ima Rusija b Turčijo od leta 1935 prijateljsko pogodbo in da od onega časa živite obe državi v prijateljstvu. Toda Rusija se pripravlja na nenaden zračni napad in vojaški krogi so preskrbeli vse, da bo Moskva aa«varovana z balonskim omrežjem, kakor je zavarovan London. Kot {Travi list. "Rdeča zvezda", je bil sredi noči dan a-larm in v pol ure so prihiteli vojaki z baloni in drugo opremo. In varnostno omrežje je bilo takoj postavljeno. Poučni spisi ANULEfiKO 8IOVKN8KO BERILO. SerarO dr. r. j. Kero. v«nn*- Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj mr**» tajiti«« -"How to tiiwi 1 «3(1 sm mi Um UaitoJ States'*. V tej knjigi so ▼«• poj««ntla It aako- tnl u nnaeUeno 0«nA 35C- DOMAČI ilVINOZDRA\7rtK, «p1ul rranjo Dn-lnr. 278 ttr«nL Gen« trd« t« Cena $1.60 Zelo koristna knjiga n vrakeca Uvlnorejca; opla rasnih boleanl In adravlienje; alike. GOVEDOREJA. Splial a ^erart. 14S atranl 8 allkai*' - + K ; r*- KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 «trani Cena 50c. MLEKAR8TVO. Bpiaaf Anton Pore. 8* slikami 168 stran L Knjiga na mlekar}« tn IJnMtelJa mlekarstva splofc. .50c NAJVEČJI 8PISOVNDL — 166 strani. 50c ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJ AR. Tri Jo deli: 162. 141. 138 atranl. Cena mebko «h Poljuden In natančen opla odkrit ta oorap s«eta. 8pis se oljMli »lrlb. Cena 50c PRAKTIČNI RAČUN AR Trda foa. 281 o*... Priročna kojiflca. ki vsebajs vso. ksr Jo pri nakupu Id prodaji notrebno. Gena 75c PROBLEMI SODOBNE niOZOKlJR Spisal dr. F. Vaber. 841 strani. Knjigo toplo priporočamo t s* komar, k! 00 hoče sesnanltl a (lavnimi Civsnai sodobna niosoflja. Cen. 50c SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. SesU^U Dr. F. Bradač. — 625 strani. o— $1.25 UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 168 strani. NAftR ŠKODLJIVE ftlTALl w PODOBI ta BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 stranL Bro«. 25c $1— OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 268 stranL Vea... Knjiga Je namenjena ▼ prrl rrstl aa stavbno, umetno In strojno hljoCamlCaratrn t«r Solo-sollrarstro. t o« $1,- » -.---. J, Naročite pri: VELI^J SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. PodkraJSek. — 437 strani. fDRAVILNA ŽFLIŠSA. 62 strani Omm $1._ 26c Slovenic Publishing Company 216 W. 18UiS&Mt ~ New York, N. Y.