pošlo za.vi.1931 f«*nt— * «•«•*«»«■ I. izdaja. Irm^ prilog Cena Din !•«■» Itokoplco« n« vratam«, Oglasi po tarifi Id dogovoru. Uprava v Ljubljani, GradiSče 4, tel. 30-G8. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta št. 24, te L 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. PoSt Sek, raB.i Llnbllana 15.621. Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1’—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 80’—, Uredništvo y Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 80-71 St. 146 Ljubljana, nedelja, dne 28. junija 1931 Leto IL James Monroe. James Monroe, ki je bil predsednik Zedinjenih držav od 1. 1817. do 1. 1885., je umrl pred 100 leti (4. julija 1. 1831.) On je postavil načelo »da se ne srne nobena evropska država vmešavati v ameriške zadeve« (Monroe-ve doktrine.) Polika bolgarskih zemljo-radnikov Sofija. 27. junija. AA. Bolgarska agencija poroča: Prvak agrarne stranke, čigar blok bo imel v novem sobranju nad 70 poslancev, Kučev, je naglasil, da je deviza stranke mir v državi in zunaj nje. Legenda o boljševiziranju zemljorad-niške stranke na Bolgarskem je propadla in niti ni treba več, da bi jo demantiral. Politika zemljoradnikov ne bo nasilna, nego bo samo branila malega človeka in skušala odstraniti vse, ltar ustvarja nezadovoljstvo in tako podlago :a boljševizacijo. Podaljšanje trgovinske pogodbe z Romunijo Beograd, 27 .junija. AA. Poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Bukarešti poroča, da je bila z romunskim zunanjim ministrstvom izvršena izmenjava ratifikacijskih listin, na podlagi katerih Se trgovinska pogodba med Romunijo in Jugoslavijo, ki preneha 1. julija t. 1., podaljša za Čada!' '• (i mesecev, to je do 1. januarja 1932. i poljski poslanik v Beogradu Beograd 27. julija. 1. Po premestitvi dosedanjega poljskega poslanika v Beogradu dr. Ba-binskega na novo službeno mesto v Haag je bil Imenovan za poljskega poslanika v Beogradu dr. Vladislav G ti n th er. Dr. Gunther je bil svetni]; poslaništva v Ankari, kasneje pa načelnik oddelka v zunanjem ministrstvu v Varla vi. Dr. Sunther nastopi svoje mesto meseca avgusta. Miss Helen Keller obišče Jugoslavijo Beograd, 27. junija. AA. V Beograd prispe v ponedeljek 29. t. m. ob 10. dopoldne Miss Helen Keller. Z njo potujeta njena učiteljica Miss Sul-livan in njena tajnica Miss Thompson. V ponedeljek ob 19. bo v veliki dvorani nove univerze Svečana akademija na čast Miss Keller. Akade-niijo bo otvoril minister za socijalno politiko in Harodno zdravje dr. Marko Kostrenčič, načelnik lega ministrstva dr. Hofinanovič pa bo imel predavanje o delu in življenju Miss Helen Keller in Njenem velikem življenskem optimizmu. Svečanost bodo mikrofoni prenašali po radiju in bodo lahko poslušali v vseh krajeh naše države. V torek pojde Miss Keller na Avalo, kjer položi venec na grob Neznanega junaka, nato pa *ia Oplenac, da se pokloni prahu pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. Isti dan popoldne po-*eti Dom slepih kralja Aleksandra v Zemunu. Iz Beograda po potovala Miss Keller v Skoplje, nato nazaj v Beograd, potem pa v Sarajevo, Zagreb in Ljubljano. Za svojega bivanja v naši državi bo Miss Keller s svojim spremstvom gost Hiinistra za socijalno politiko in narodno zdravje. Italijanske svečanosti v Gorici Trst, 27. junija, n. Dne 6. julija bo v Gorici Melika proslava osvobojenja Gorice po italijanskih četah. Na to svečanost pride tudi maršal “adoglio. Vršile se bodo velike vojaške vaje na ®fibu Sabotinu. S temi vajami bodo pokazali, •^ko so italijanske čete v svetovni vojni osvojile Sabatin. Trete, aa pride ta dan v Gorico •udi D’ AnnunziS z aeroplanom in preleti koto ”09, na kateri so se med vojno vršili najsrditej-?> boji. D’ Annunzio bo spustil iz avijona na to *tQto lovorjev venec. Drugi dan pridejo v Gorico rrvi romarji. V ponedeljek pride 14.000 izletni-*?v iz Milana. Tem se bosta pridružila tudi mi-*||ster Boltai in državni podtajnik Alfieri. Izlet-iz Milana bodo obhodili kraje, v katerih so .i? vršile bitke okrog Gorice. Nato bodo na ve-J vojaškem pokopališču položili vence na gobove padlih italijanskih vojakov. Izvoz in uvoz žita pravita države Zakon o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične inoke - Počenši s 5. julijem ko vBada naBcupovaSa vse koSičine pšenice, ki bodo na prodaj - DaSekosežna važnost intervencije državeza ohranitev cen pšenice Beograd, 27. junija. AA. Nj. VI. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izvozu pšenice, rži iu pšenične moke. § 1. Izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke je izključena pravica države. § 2. Izključne pravice iz § 1 vrši država po svojih organizacijah ali ustanovah, ki jih za to pooblasti minister za trgovino in industrijo z odobritvijo predsednika ministrskega sveta. § 3. Odredbe tega zakona se ne nanašajo na tranzit blaga, omenjenega v § 1, kakor ■tudi ne na obveze, sprejete z mednarodno pogodbo glede vršitve obmejnega prometa. § 4. Minister za trgovino iu industrijo se pooblašča, da predpiše delne odredbe glede delovanja pooblaščenih ustanov kakor tudi ostale odredbe za izvrševanje tega zakona. § 5. Z uveljavitvijo tega zakona izgube veljavo vse tiste odredbe, ki so nasprotne odredbam tega zakona. Beograd, 27. junija. AA. Uradno se sporoča: da se zagotovi pravilno vnovčenje letošnje pšenične žetve, je ministrski svet sklenil, da bo država intervenirala, da ohrani ceno. Zato je dobila izvozna družba pooblastilo, da bo bodisi neposredno ali pa preko kmetskih zadrug ali kakorkoli drugače v vsakem času počenši s 5. julijem t. 1. kupovala količine pšenice, ki bodo na prodr.j, in sicer najmanj po 160 Din pšenico povprečne kakovosti, natovorjeno v vagone, s primerno višjo ceno pa na vlačilcih. Pšenico boljše kakovosti bo plačevala sorazmerno dražje. Te cene se bodo za vse vrste pšenice postopno v toku leta zvišale. Država bo zato dala izvozni družbi na razpolago potrebna sredstva. Beograd, 27. junija. AA. O novem zakonu o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke smo dobili tale pojasnila: Ta zakon je bil izdan v stcladu z ukrepi kraljev, lie vlade glede ohranitve cen pšenice. Po odredbah tega zakona sta izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke izključna pravica države. Ta ukrep zastran izvoza in v.voza omenjenega blaga je bil potreben zaradi znatnih razlik med cenami v naši državi, ki jih hoče kraljevska vlada poljedelcem zagotoviti, in cenami v tujini, da onemogoči izpreininjanjo cen v mednarodnem prometu. Prevoz bla-g čez našo državo ostane v zmislu mednarodnih konvencij popolnoma prost. Glede na državne mednarodne obveze in dogovore glede obmejnega prometa predvideva ta zakon ustrezajoče izjeme. Kraljevska vlada bo pri izvajanju tega zakona poskrbela, da ne pride v notranjem prometu do zmešnjav in da ne bodo trpeli škode bodisi pridelovalci in proizvajalci, bodisi katerakoli d"uga gospodarska stroka na kakršen koli način, in bo zato zajamčila nemoten promel v notranjosti naše države. Zmaga Francije v vprašanju moratorija Francoski parlament je odobril odgovor vlade Zedinjenim državam - Predsednik Hoover sprejel kompromis - Resignirani komentarji lašistovskega tiska Pariz, 27. junija. AA. Debata o Hooverjevem predlogu v francoski zbornici je tra- juta do li-iK) davi. Zboriiin* jc kontno » 380 glasovi proti 189 odobrila odgovor francoske vlade. Pogajanja o francoskem odgovoru se bodo pričela danes popoldne. Udeležili se jih bodo ameriški zakladni minister Mellon, ameriški poslanik Edge; francoski zunanji minister Briand in francoski finančni minister Flaudin. London, 27. junija. AA. Kanadska in indijska vlada sta odobrili Hooverjev predlog. Pariz, 27. junija. AA. Danes popoldne so se pričeli razgovori med ministrskim predsednikom Lavalom, zunanjim ministrom Brian-dom, finančnim ministrom Flandinom in ministrom za proračun Pietrijem o Hoovro-vem predlogu. Posvetovanju sta prisostvovala tudi ameriški zakladni tajnik Mellon in ameriški poslanik Edge. Posvetovanja so bila strogo tajna in se ni o njih nič doznalo. Po seji je ameriški zakladni minister Mellon deejal, da Združene države nimajo namena oškodovati Francije, da pa žele obvarovati Nemčijo pred finančno katastrofo. Washington, 27. junija. A A. Stimson je zapustil v letalu Washington ter se podal v Newyork, kjer je na parniku >. Con te Grande« nastopil potovanje v Evropo. Rim, 27. junija. A A. Minister za zunanje zadeve Grandi je sprejel v posebni avdi-jenci francoskega poslanika Beaumarchai-sa, ki se je vrnil iz Pariza, prejšnji dan pa je Grandi sprejel nemškega poslanika Schuberta, poslanika Zedinjenih držav Garreta in augleškega poslanika Grahama. Rim, 27. junija, n. Fašistični tisk je mislil, da bo Amerika odločno odklonila pro-tipredloge, ki jih je francoska vlada stavila Hooverju na njegovo ponudbo o moratoriju. Fašistični listi so ostro nastopili proti Nemčiji in izrazili dvome o njeni odkritosrčnosti. Naglašajo potrebo, da se Nemčija odreče nameravani carinski zvezi z Avstrijo, če želi, da dobi moratorij. Sedaj pa je Mussolini nenadoma pristal na Hooverjev predlog o moratoriju in si samo pridržal pravico, da stavi naknadno nekatere pripombe. Od tega trenutka je fašistični tisk prenehal s kampanjo proti Nemčiji in trdi, da bo zaradi odpora Francije Hoover umaknil svoj predlog o moratoriju. Danes pa se je položaj nenadoma preokrenil iu fašistični listi prinašajo kratke vesti o ugodnem poteku pogajanj, ki jih v Parizu vodi Mellon, kakor tudi o bližnjem prihodu nemškega kancelarja Briininga in zunanjega ministra Curtiusa v Pariz. Pri tem resignirano poudarjajo, da Francija to pot lahko slavi zmago, ker ji je uspelo premagati odpor predsednika Hooverja in ga prisiliti, da sprejme kompromis, v katerem bo prišla vsekakor do izraza francoska teza. Hkrati pričenjajo fašistični listi vnovič kampanjo proti Nemčiji. »Tribuna« opozarja, da je treba vprašanje avstrijsko-nem- «ke carinske zveze končno veljavno rešiti in da se mora Nemčija v tej stvari končno-veljavno jasno izraziti. »Tribuna« se čudi, kako more Nemčija, ki je finančno in gospodarsko upropaščena, prav sedaj poskušati s siromašno in finančno ubito Avstrijo sklepati carinski sporazum, ki nikakor ne more pomagati do tega, da bi si ti dve državi opomogli. Zato ni dvoma, da ima avstrijsko-nemški carinski sporazum izključno politične cilje. Italija je svoj čas dala Avstriji vsestransko pomoč. Zato ima pravico zahtevati, da se zajamči neodvisnost Avstrije. Dr. Schober se moti, pravi »Tribuna«, ako misli, da bo Italija toliko naivna, da nasede avstrijsko-nemškim načrtom. Isti list napada kancelarja Briininga, da v tem za Nemčijo kritičnem momentu y raznih govorih, ki jih ima v radiu, vabi tuje državnike v Berlin in tako Nemčiji povzroča stroške. »Tevere« registrira vesti nekaterih švicarskih listov, ki trdijo, da vladajo v Nemčiji med komunisti in narodnimi socijali-sti najtesnejši stiki. Komunisti in Hitler-jevci so baje sklenili, da zanetijo revolucijo v Nemčiji. Tevere sicer ne verjame tem odkritjem švicarskih listov, dopušča pa, da utegne med Hitlerjevci in komunisti obstojati sodelovanje. Srdita volilna borba na Madjarskem Vesti o silnem pritisku oblaste v — Zatiranje opozicije Budimpešta, 27. junija, n. Z dežele pri bajajo vesti o silnem pritisku oblastev na prebivalstvo pred volitvami. Ozračje je napeto. Vse z zanimanjem pričakuje jutrišnjih volitev, ki naj bi vladnemu bloku iagotovile veliko zmago. Nocoj ob 6. bo vsa vojska in orožništvo postavljeno v pripravljenost in tako ostalo do torka. V Budimpešti so pripravljeni avtomobili in brizgalne za vsako eventualnost. Ker so na deželi v posameznih okrajih v interesu vladnih strank zavrnili mnogo opozicijo-nalnih list, bo 63 kandidatov vladnega bloka izvoljenih soglasno za poslance. Oblastva so vse do zadnjega časa držale v napetosti nekatere opozicijonalne stranke in jim šele snoči sporočila, di> se ne morejo udeležiti volitev, ker manjkajo veljavni podpisi na volilnih listih. Oblastva so na ta način najmanj četrtino vseh mandatov zagotovila vladnim strankam. Današnje volitve na Španskem Ustavodajna skupščina bo imela 470 poslancev Franca Madrid, 27. junija. AA. Jutri bo prvič po 9 letih volila Španija parlament, ki bo imel 470 poslancev. Od zadnjih volitev je živela Španija v znamenju velikih izpre-memb Leta 1923 se je Primo de Rivera proglasil za diktatorja in ukinil parlamentarni režim. Aprila tega leta je kralj Alfonz odstopil in Španija je postala republika. Jutri bodo pa volitve v ustavodajno skupščino. Je to skoraj gotovo, da bodo zbrale največ glasov radikalno-republikanska, radi-kalno-socijalistična in republikansko-soci-jalistična stranka. Madrid, 27. junija. A A. Danes so se vojaške letalske sile, nastanjene v Tallati blizu Seville, uprle. Upornikom je poveljeval major Franco, voditelj revolucijo-narne republikanske stranke. V Tallato je prispelo z letali iz vseh krajev Španije mnogo letalcev. Vlada je še pravočasno poslala proti upornikom vojaštvo, ki je preprečilo izbruh revolte. Vlada je Franca odstavila od letalskega poveljništva in ga proglasila za aretiranega. Franco leži v bolnici v Sevilli, ker si je zlomil nogo na nekem volilnem shodu. O resnih nemirih Upor majorja poročajo tudi iz drugih krajev. V pokrajini Galicia je prebivalstvo zelo razburjeno, ker je vlada odložila gradnjo železnice, ki jo je obljubil predsednik Zamorra. Na shodih v mestu Orense so sprejeli resolucijo, kjer zahtevajo, naj vsi uradniki, rojeni v Galiciji vštevši mornariškega ministra, odstopijo, in groze, da bodo proglasili splošno stavko, če se železnica ne bo gradila. Smrtna avtomobilska nesreča pri Beogradu Beograd, 27. juniju. 1. Nedaleč od Beograda, 3 km od Umke se je dogodila nocoj huda avtomobilska nesreča, pri kateri je ostal na mestu mrtev beograjski industrijalec Jovan Popovič in bil težko ranjen dr. Petkovič, ki je Šofiral. Nesreča se je zgodila, ker je nenadoma odpovedal« luč v avtomobilu in se je avtomobil zaletel v kup kamenja, pri čemer je Popoviča vrglo iz avtomobila, tako da je z glavo priletel v kamenja in si razbil lobanjo. Poroka princese Ileane Bukarešta, 27. junij«. AA. Poroka princes« Ileane z Antonom Habsburškim bo 2G. julija. , Stran 2 JUGOSLOVAN Nedelja, ‘28. junija 1931. VMMHr^NBHHMMMMNONNMiatinv_r-r>uuM.itsMtKna-.%jt.jiKK a ■>« »*wrr «vmnrM. c v -Kr^ttJSjmmmmurAr.r- '-^^.'.’* nrx~ KK^r%a^-^vrct^rr*rmsafrM;i\ ^ -»-n-n—rmrign■————■— Otvoritev izseljeniškega kongresa v Zagrebu Važni referati na dnevnem redu — Izseljeniško zavarovanje in skrb za drugo generacijo — Vprašanje povratka izseljencev v domovino H-auli Vid<3>vcg«i dne Ni naroda, ki ne bi že doživel težke katastrofe. Veličina naroda pa se pokaže v tem, da tudi najtežja katastrofa ne zlomi njegove odporne sile, da narod tudi po najtežji nesreči ne klone z duhom. Srbi so s proslavo Vidovega dne dali primer takšne izredne veličine, ko so dan svoje najtežje nesreče določili kot dan največjega praznika. Je to edinstven primer v svetovni zgodovini, da bi katerikoli narod tako poveličal svojo nesrečo. Je pa v tej nenavadni proslavi tudi edinstvena sila naroda, ki slavi dan nesreče zato, da se slično nikdar več ne ponovi in da se narod varuje vseh onih napak, ki so povzročile to katastrofo. Vedno se spominjati nesreče, vedno misliti na vse zmote in napake, ki so privedle do te nesreče, vse svoje sile posvetiti samo enemu cilju, da izgine tudi zadnja posledica nesreče, to je globoki smisel proslave Vidovega dne in v tem je tudi razloga za oni legendarni polet, s katerim so si Srbi priborili svojo usodo in maščevali Kosovo. Cas bi že bil, da bi tudi. mi Slovenci sledili srbskemu zgledu in si usvojili nauk Vidovega dne. Kajti tudi mi smo doživeli težko nacijonalno nesrečo, ki sicer po svojih zunanjih učinkih ni niti primeroma podobna Kosovski tragediji, ki pa že po strahoti svoje notranje slike ni nič manjši udarec za nas vse. Ta silna nesreča je koroški plebiscit z vsemi svojimi tisoči vzrokov, ki so povzročili, da smo izgubili nekrvavo bitko za Koroško. Povdarjamo še enkrat: ni ležina nesreče v tem, da smo izgub1 ti zemljo in ljudi, temveč vsa katastrofa je v tem, da smo mogli biti tako nesposobni, tako nezavedni, tako otročji in tako razbili, da je bil za nas tudi izredno ugoden trenutek le izgubljena prilika. Kar je sploh bilo možnih napak, prav vse smo zagrešili in debata zaradi koroškega plebiscita se ni mogla za nas nikdar končati samo zato, ker je bila vrsta razlogov za našo nemoč tako nedogledna, da je še danes nismo pregledali. Tn vendar jo bo treba enkrat pregledati. Ne sicer zato, da bi si govorili in rotili, kako se ne bomo nikdar sprijaznili s stanjem, ki smo ga sami zakrivili, temveč zato, da nas nikdar več čas ne naleti tako nesposobne in tako nepripravljene, kakor smo bili v prvih dnevih svoje svobode. Povdarjamo: Ne gre tu za Koroško, ne... tu za vse druge nesreče ob meji, ki smo jih tokrat doživeli, gre v prvi vrsti za našo notranjo slabost, ki je čisto zlomila v tistih dneh naš polet. Gre za vse tiste napake na katerih bolehamo od nekdaj, gre za tisto neorganiziranost, podvojenost in notranjo razprtijo, ki je glavni vzrok vseh naših nesreč. Gre za ono nediscipliniranost, ki nas onesposablja za vsako večjo skupno akcijo, gre za ono našo že pregovorno malodušnost, da smo vedno nezavedni, da ne poznamo pravega nacijonalnega ponosa, da smo le kritikastri, mesto ponosni ustvarite! ji. Gre za ono našo »fovšijo«, ki ubija vse talente in zaradi katere ne pozna naše javno življenje onega razmaha, ki je odlika svobodnega naroda. Vsota vseh teh silnih napak našega notranjega življenja, to je naš slovenski Vidov dan. Je tisti naš dan, vsled katerega vedno znova padamo v nesreče, je tisti naš dan, ki nas neprestano ovira, da ne moremo prav poleteti v zrak. In ta naš Vidov dan moramo premagati in zato treba, da postane za nas nauk Vidovega dne zakon za nas. Vedno imeti pred oči vzroke našega poraza, vedno drug drugega opominjati na naše napake, da se jih bomo že enkrat čislo otresli in da bo prišel v nas duh onih junakov, ki so pokazali pot v zarje Vidovega dne. Docela preroditi nas mora pravo praznovanje našega Vidovega dne, ker le iz notranjega prerojenja more priti maščevanje našega, v prvi skoraj edini vrsti notranjega Vidovega dne. Ne malošteviJnost, ne pomanjkanje velikih kapitalov, pa tudi n ob-a d ug zunanji vzrok ni kriv, da nas objema duh pritlikavosti, temveč sam.p v nas samih je vzrok vseh teh slabosti. Da bi le enkrat hoteli biti res složni, da bi le enkrat hoteli res delati nacijonalno in žrtvovali, kakor žrtvujejo junaki, in že bi bil v nas čisto drug duh in že bi poslali ponosni ustvaritelji. Vpreti pogled v najvišji cilj in za vsako žrtev stremeti k temu cilju, to je zapoved, ki jo nam narekuje nauk Vidovega dne. Nikdar več ponoviti tega, kar nas ubija že lela in leta ter s svojim srcem vstopiti v »arje Vidovega dne ter se tako čisto približati Vidovdanskim junakom — to je naloga, ki nas Čaka in ki jo morem« izve- Zagreb, 27. junija. AA. Danes ob 10'30 je otvo-ril kongres izseljencev predsednik vseh izseljeniških organizacij šef centralnega presbiroja Milan Marjanovič in podelil besedo zastopniku izseljencev prof. Deviču, ki je predlagal, naj se pošlje pozdravna brzojavka predsedniku vlade in ministru za socijalno politiko in narodno zdravje. Nato je izrazil svojo zahvalo banu Dravske banovine in mestnemu načelniku ter meščanom Ljubljane za lepi sprejem, ki so jim ga priredili, nato pa je predlagal pozdravno brzojavko našemu poslaniku v ameriških Združenih državah. Za njim je pozdravil izseljence podban savske banovine dr. Stevan Hadži v imenu banovine in jim želel dobrodošlico. Mestni načelnik Srkulj je izrazil veselje, da so izseljenci prišli nazaj v stare kraje Jugoslavije in v srce Hrvatske, ki je že davno polje jugoslovanske tradicije. V imenu ministra za soci-jalno politiko in narodno zdravje je izrekel pozdrave dr. Fedor Aranicki ter dejal, da je minister dr. Kostrenčič zadržan, da ni mogel priti na kongres, da pa bo v Beogradu prisostvoval tamošnjim sejam. škof dr. Premus je pozdravil kongres v imenu društva sv. Hieronima, bivši ban šilovič v imenu Narodne zaščite, general Golovič v imenu beograjskega pripravljalnega odbora za sprejem izseljencev, v imenu slovenskega odbora pa je pozdravil kongres g. Kraut, za ženske organizacije ga. Krunič-Peleš. in dr. Nato je predsednik kongresa Milan Marjanovič dal besedo predsedniku Deviču, ki je imel referat. Dejal je, da je treba razdeliti izseljence v one, ki imajo rodbino in ki želijo ostati v Ameriki, ter v one, ki se morejo ali se želijo vrniti v domovino. Izseljencev, organiziranih v jugoslovanskih podpornih društvih, je 270.000. Ta društva imajo kapital 18 milijonov dolarjev, svota zavarovanja pa se suče okoli 200 milijonov dolarjev. Zdaj je ravno aktualno vprašanje organizacije vseh teh društev v veliko jugoslovansko podporno federacijo. Prosvetnih organizacij imajo naši izseljenci v Ameriki: 60 pevskih društev, 20 sokolskih in nekoliko prosvetnih zvez, dramatsko-literanih krožkov itd. Jugoslovanskih izseljencev je v Ameriki 700 tisoč, od teh je polovica sprejela ameriško državljanstvo, da si osigura delo. Tu nastaja vprašanje takozvanega dvojnega državljanstva in kongres mora napraviti ukrepe, da se reši to vprašanje. V svetovni vojni je prišlo v našo državo 10 tisoč dobrovoljcev iz Amerike, kar svedoči o moralni in materijalni sili naših izseljencev. Dokazujoč važnost naših izseljencev za domovino, ugotavlja govornik, da so naši izseljenci poslali v domovino čez 10 milijonov dolarjev, skoro milijardo dinarjev. Zahteva od države, da posveti večjo pozornost izseljeniškemu vprašanju. Predlaga zborovanje delegatov naših izseljencev iz vseh krajev sveta, posebno iz južne Amerike, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Ta kongres naj bi bil temelj za organizirano in sistematično delo za izseljeniško stvar. Kot podlaga naj bi služile izseljeniške organizacije v državi, ki naj bi jih podpirala izseljeniška oblastva, ki bi morala biti stalno v kontaktu z vsemi organizacijami izseljencev po vsem svetu. Drugi referat na izseljeniškem kongresu je imel Ivan Mladineo, ki je dejal, da je od naših izseljencev 350 tisoč že potomcev izseljencev, to se pravi druga generacija, ki predstavlja polovico vseh izseljencev. Ta druga generacija je le deloma organizirana v naših podpornih organi- Ljubljana, 27. junija. Popoldne ob 18. se je vršila slovesna otvoritev nove tramvajske proge na Vič. Okoli novih tramvajskih voz v Zvezdi se je že okoli 17-30 zbrala \ etika množica, ki je radovedno motrila z zelenjem in zastavicami okrašene vozove. Med zastopniki oblasti so bili dr. Puc, podžupan prof. Jarc, občinski svetniki, načelniki poedinih magistralnih uradov dr. Fettich, predsednik Splošne maloželezniške družbe, zastopnik bana dvorni svetnik dr. Marn, zastopnik škofa kanonik dr. Klinar, s rezki glavar za ljubljansko okolico dr. Andrejka, policijski direktor g. Kcrševan, generalni tajnik Zbornice TOI g. Mohorič, univerzitetni profesor inž. dr. Vidmar, konstrukte r novih tramvajskih voz vse učil iški profesor inž. Lobe in drugi. ■ Točno ob 18. uri so zasedli povabljeni gostje vozove in se odpeljali skozi gosti špalir občinstva skozi Gradišče proti Viču. iNa Borštnikovem trgu je množica ustavila vozove, nakar je učitelj g. Potočnik imel kratek pozdravni govor, v katerem se je v imenu prebivalstva Dvorskega okraja toplo zahvalil vsem gospodom, ki. so omogočili tramvaj na Vič. Izrekel je željo, da bodi tudi Borštnikov trg postajališče električne cestne železnice. Sprejem gostov pri »Stanu in domu«. Vozovi so nato v kratkih presledkih vozili proti »Stanu in domu«. Tam je čakala na vozove večtisočglava množica, med njimi konjeniki v narodnih nošah, godba in številni ženski svet, takisto v narodnih nošah. Vozovi so se ustavili in je imel župan viške občine g. Petrovčič kratek pozdravni govor: »Naša občina je ta dogodek težko pričakovala. Sprejema vas hvaležno in z odprtimi rokami in vam kliče: Dobrodošli! Pot je prosta!« Predsednik Splošne maloželezniške družbe dr. Fettich je odgovoril, da je ta praznik obenem sli, če smo udani svojemu narodu in če ljubimo svobodo. Vidov dan mora postati izhodišče našega notranjega preporoda in v tem je tudi ključ našega napredka. zacijah in se vedno bolj amerlkanizira. Ulica zelo upliva na razvoj druge generacije, ker ji sugerira, da je Amerika najboljša in najbolj organizirana država na svetu. Starejši gledajo drb-gače na ta problem in ako nastaja v Ameriki med izseljenci spor med očeti in otroki, v čemer leži tragedija mnogih izseljeniških rodbin. Toda v našem interesu je, da postanejo otroci Amerikanci in to se ne bi smelo zabranjevati. Tod tudi ta druga generacija bi morala vedeti, odkod izvira in morala bi biti ponosna, da je od nas. Zdaj še večina te dece razume in govori naš jezik. V manjših mestih je v tem oziru nekoliko boljše, v večjih pa slabše. Naše cerkve in šole v Ameriki bi morale intenzivno vplivati na to drugo generacijo. Naših rednih šol v USA je 37, izrednih 75, cerkva je 110. Neko posebno oblastvo bi moralo stopiti v kontakt z vsemi našimi šolami in cerkvami v USA in dati na razpolago potreben materijal, posebno knjige, učila in slike, seveda prikrojene za Ameriko. Nato bi bilo treba organizirati ekstenzivno delovanje med drugo generacijo ter buditi pri njej interes za stare kraje preko naših organizacij v Ameriki. Morali bi izdajati brošure v ameriškem jeziku ter pošiljati tja čim več filmov in predavati. Zelo dobro so vplivale publikacije centralnega presbiroja »Kingdom of Yugoslavia« iz leta 1919 in posebna izdaja »Chicago Tribune«, posvečena Jugoslaviji. V tem pravcu bi se moralo delo nadaljevati. Gotovo število naših študentov iz Amerike bi moralo študirati nekaj časa v starih krajih, za kar bi dobro služile štipendije. Govornik je zaključil: če se za drugo generacijo ne napravi več kot do zdaj, bo izginila v Ameriki vsaka sled za nami, za našim jezikom in našo krvjo. Nato je referiral izseljenec Rohniš. Naglasil je željo mnogih izseljencev, da se vrnejo v domovino, ker se je stanje v Jugoslaviji zboljšalo, gospodarska situacija v Ameriki pa postaja vsak dan težja, ker je zdaj tam preko 6 milijonov brezposelnih. 10 odstotkov našega delovnega ljudstva v Ameriki je ostalo brez dela, 15 odstotkov dela po trikrat na teden, 20 odstotkov pa 4 dni v tednu. Razen tega so tudi mezde precej padle. Oni naši izseljenci, ki so postali trgovci in podjetniki (okoli 2 odstotka), so v posebno težkem položaju, ker veliki ameriški trusti uničijo v k-livsak poskus naših ljudi. Oni, ki so se posvetili gostilničarskemu poslu, mnogo trpajo radi prohibicije in bi se radi vrnili v staro državo, da bi postali zopet kmetje, kakor so to bili pfed svojim odhodom v Ameriko. Tu nastaja problem vrnitve v stare kraje. Mnogi ne vedo, kako bi se vrnili, ker nimajo podatkov o stanju v naši državi. Treba je organizirati obveščevalno službo. Največji del onih, ki bi se želeli vrniti, so industrijski delavci. Vrnitev ovirajo predvsem napačne vesti o razmerah v naši domovini. Tako so ravno r 1 odhodom izseljencev na kongres širili v ;agu glasove, da Jugoslavija pripravlja vojno in da preseljuje ljudstvo iz Like v Bosno, v Liki pa da se bo nastanilo samo vojaštvo, Ju čaka na začetek vojske. Na podlagi tega se vidi, kako potrebne bi bile točne informacije za naše izseljence za razmere v domovini. Gospodarska kriza v Ameriki je težka, treba pa je povdariti, da se naši ljudje vzajemno podpirajo. Končal je: Svobodna domovina mora najti možnosti, da sc naši izseljenci vrnejo. Pomagati jim mora vrnitev v rodne kraje, ker je to vendar deea domovine, ki je v težkih časih živela daleč od nje. ipraznik Ljubljane. Da nas bos' tako kraljev- I sko sprejel«, nismo pričakovali. . i vaše pr' ne besede sprejmite prisrčno za . ' Viška dekleta so nato z velikimi \ ici okrasile vozove, nakar so se tii začeli pomikali skozi množice med streljanjem s topiči. »Pni »Siamu in domu« so izstopili iz prvega voza župan dr. Puc, podžupan prof. Jarc, predsednik dr. Fettich, sreski poglavar Andrejka in občinski svetnik Turk in z županom viške občine Petrovčičom in z občinskimi svetniki viške občine korakali do viške cerkve za konjeniki in za godbo. Za njimi se je razvil mogočen sprevod. Na obeh straneh ceste so valovile množice, da so se vozovi stežka pomikali naprej. Globok vtis je na povabljene goste napravila šolska mladina viške šole, ki je bila pri šoli razvrščena ob cesti in je vozove pozdravljala z »živijo« klici in z mahanjem zastavic. Blagoslovitev proge. Pred viško cerkvijo je že bila zbrana duhovščina z župnikom patrom Teodorjem Tavčarjem. Povabljenci so tu izstopili iz voz in se postavili pred cerkvijo v polkrogu. Župnik pater Tavčar je pred blagoslovitvijo proge v poz a v nem govoru poudarjal, da pomeni otvoritev proge brez dvoma velik dogodek za napredek Ljubljane in za Vič. Cerkev se veseli vsakega resničnega napredka. Zato tudi blagoslavlja javna dela. Zato tudi on blagoslavlja novo progo, ker ve, da je človeško delo in da potrebuje božjega blag lova. G. župnik je stopil k vozovom in jih blagoslovil, s čimer je bil ofi-cijelni del otvoritve zaključen. Vozove je takoj nato navalilo občinstvo in jih napolnilo do zadnjega kotička. Policija je imela mnogo dela, da je napravila med množico -— zbrano je bilo vse viško prebivalstvo in več tisoč Ljubljančanov — prostor za vozove, ki so se jeli vračali proti Ljubija ni. V Sokolskem domu. V sokolskem domu se je po cerkvenem obredu vršila zakuska, ki se je je udeležilo okoli 140 povabljencev. Dvorana Sokolskega doma je bila za to intimno prireditev zelo lepo in okusno okrašena. Posebno še oder, kjer je bilo med zelenjem postavljeno brcoaeto poprsje kralja Aleksandra. Nad njim se je dvigala draporija v narodnih t ibojnicah. Med zakusko je marljivo s vi ra 1 orkester ljubljanskega Sokola I. Vrsto pozdravnih govorov je dvoril viški župan g. Petravčič. Z današnjim dnem, je dejal, se pričenja za občino Vič kakor tudi za Ljubljano novo hitrejše in pomlajeno življenje. Župan se je spričo jutrišnje vidovdanske proslave spominjal preminulih boriteljev za domovino in pozval vse navzoče, da so zaklicali Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljevskemu domu trikratni živijo! Predsednik Splošne maloželezniške družbe dr, I* eltich se je prisrčno zahvalil za topel sprejem. »Nas vodi ena želja: ob našem miroljubnem prodiranju v okolico ustvarjati pogoje za koristno, udobno in solidarno sožitje meščana in okoličana, ki sta dnevno navezana drug na drugega! Ta železnica naj bo simbolj gospodarskega, kulturnega in prometnega naroda, ki ga je naša domovina deležna v okrilju Jugoslavije. Zastopnik bana dr, Marušiča dvorni svetnik dr. Marn je izročil povabljencem banov pozdrav irn izrekel v njegovem imenu veselje spričo otvoritve nove tramvajske proge. Svoje veselje je izrekel tudi kot predsednik Zveze za tujski promet. V nadaljnjih izvajanjih je slavil viško šolo, na kateri je poučeval njegov oče. Župan dr. Puc, ki so mu bile prirejene viharne ovacije, je opozoril, da ima povečani tramvaj več očetov. Med njimi bivšega vladnega komisarja dr. Mencingerja, koalicijo, sklenjeno v ljubljanskem občinskem svetu, dalje je imel tramvaj tudi dobre svetovalce, kakor vse-učitiškega profesorja inž. dr. Vidmarja, tvrdko Siemens Schuckert, dr. Fefitiicha, inž. Prelov-ška, inž. Penka in druge. Spominjal se je borbo proti tramvaju in pomoči, ki jo je nudila ljubljanski mestni občini viška občima. Za županom dr. Pucem so govorili še občinski svetnik viške občine g. Tribuč, srezki glavar dr. Andrejka, vseučilišči profesor dr. Vidmar, dr. Mencinger, občinski svetnik Tavčar in drugi. Z navdušenjem so odposlali udanoslne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru za promet g. Radojeviču in ministru za javna dela g. inž. Sernecu. Otvoritev kongresa slovanskih dermatologov Beograd, ‘27. junija. I. Danes dopoldne je začel svoje delo drugi vseslovanski dermatološki kongres. Pred začetkom kongresa je predsednik dr. Djordjevič predlagal, da se pokrovitelju kongresa, Nj. Vel. kralju pošlje pozdravna brzojavka^ kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Dr. Djordjevič je nato v kratkih besedah pozdravil delegate iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije, Romunije in Grčije. Za tem je zastopnik ministra za socijalno politiko in narodno zdravje minister brez portfelja Nikola Preka otvoril kongres z govorom, v katerem je izrazil najsrčnejše pozdrave »deležnikom^ kongresa v imenu kraljevske vlade. Podčrtal je velika prizadevanja na polju medicine, kar koristi ne samo zvezi zdravnikov, temveč tudi širokim masam naroda. V udeležencih tega kongresa vidim naše velike prijatelje, ki se jim srtjno zahvaljujem, da so se odzvali. Upam, da boste v naši prestolici občutili našo poznano gostoljubje. Za tem so posamezni delegati izražali pozdrave svojih kolegov iz svojih držav. Kongres je nato prešel na čitanje referatov. Poljski zdravnik dr. Kristolovič je podal zelo lep referat o vlogi slreptoko-kov in o patologiji kožnih obolenj. Drugo poročilo je podal dr. Potier, profesor i/, Strassbourga, dalje profesor dr. Seham-berger iz Prage, romunski delegat profesor dr. Nikolau, ki je govoril o bakteri-jološki eksperimentalni preiska- i pri kožni tuberkulozi. Popoldne sta podala referate dr. Fotinas iz Aten in profesor dr. Hilluz-i iz Carigrada. Mednarodna konferenca o krizi lesne industrije Beograd, 27. junija. AA. Od 1. do 15. julija bo v Parizu mednarodna konferenca, na kateri se bo razpravljalo o krizi lesne industrije in o sredstvih, kako naj bi se ta kriza odpravila. Našo državo bosta zastopala kot delegata gg. Milan Manojlovič in Krešimir Kačič, svetnika ministrstva za trgovino in industrijo. Zvišanje bančne obrestne mere Beograd, ‘27 .junija. 1. Danes dopoldne se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, ki ji je predsedoval guverner Ignjat Bajloni. Na seji je bilo v soglasju s člani glavnega upravnega odbora, kj so izven Beograda, soglasno sklenjeno, da se bančna obrestna mera za es-kompt poviša za 1%, t. j. od 5.5% na fr.5% in obrestna mera za pogojila na zastavo tudi za 1%, t. j. od 7% na 8%. Ta sklep velja že od 29. junija dalje. Mednarodni velesejem v Pragi in naše zadružništvo Beograd, ‘27. junija. AA. Meseca septembra bo v Pragi mednarodni velesejem. Nanj so povab* Ojeni tudi naši zadružniki, ki naj se ga udeleže v čim večjem številu, da tako afirmirajo našo zadružništvo. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, ‘27. junija. V nedeljo jasno in nekaj .topleje, v uonedeljek močen porast temper«' ture. Otvoritev tramvajske proge Ljubljana-Vič Likovič Joža: Vidov dan Kost h kosti.. kri h krvi... Sv. pismo. Danes so se zopet razmajali naši zvonovi; ozke line so se odprle, žalobni zvoki so se razlili širom očetnjave in segli v naša srca. Njihov gromki jek se je odbil na sivih triglavskih stenah, potrkal na okna prestolnega mesta in se zagnal med balkanske gore ... Danes se zgrinjajo ljudstva v razsvetljena svetišča. Crne maše so se pričele; zbori svečenikov v spokornih plaščih so obstopili katafalke, zagrnjene v težko črnino. V zlatih ikonostasih so se zaiskrili ognjeni utripi sveč in dragocenih kandil. Bela lica čudodelnih Madon so zardela. Zadišalo je po sladkobnem kadilu, talečem se vosku in nečem nedopovedljivem, kakor da so se v noči pred vernimi dušami odprli grobovi ter je zadehtelo po blagoslovljeni zemlji in maziljenih telesih ranjkih ... Nekje pod orjaško kupolo vesoljnih rebes je trenil zlat usmev, božja milost se je zganila in prisluhnila prošnji molitvi. Meniški sevastokrator je dvignil blagoslovljeno roko ter se dotaknil vznožja božjega prestola... Vidov dan! Slovensko svetišče na Brezjah je odprto, Marija na Trsatu je odgrnila sveti obraz, zgovorni Jere na Marjanu se je zamislil v davnino... V Beogradu pojo pravoslavni žalostinke, iz vojaških ostro-gov se vtrinja rezki glas trombe. Spominska beseda se glasi po svetlih učilnah. Nad Kosovim poljem visi turoben molk. Solnce žge, sence so se zgubile v močvirju, svinčen sijaj leži na Labu. Ptiči so se zgubili pod slivami, ovce se stiskajo v pečinah. Arnavtske kule so prazne, sokolovo oko miruje. Muratovo tulbe je zaprto, mrk nevernik v zelenem turbanu ždi na razkopanem pragu in čaka, da se prične jacija, ura turške molitve ... Potem bodo zopet potemnele zarje Vidovega dne ter bo noč pala na Kosovo polje, bela junijska noč. Mesečina se bo razlila in posrebrila bele prage samostana Gračanice. Oblaki se bodo raa-grudili nad šar-planino kakor čarobno školje. Soseske nočnih žužkov se bodo začele klicati, med trtami se bo zganil hrepeneč vzdih, veter bo zavel preko pšeničnih poljan. Dekleta bodo pela za dišečo mejico: »Hrani majka devet milih sina — jed-no bane, drugo dženerale ...« Nato se bo približala tajinstvena polnočna ura, ko zgubljajo zvezde ljubki soj ter lega ščemeča tema na obzorja. Vidov dan pred petsto leti... Davnina oživlja... Razkopani in pozabljeni srbski dvori se dvigajo, groblje oživlja, žvenket težkih mečev zlokobno zveni. Joj... Goščave se razgrnejo. Prihuljene sence gomazijo po poljanah in plodnih razorih qpo-stran Prištine, vrste borcev se razporejajo pod holmi. Duše pallh junakov vstajajo iz blesteče večnosti, škrlatni prapori plapolajo... Skale kažejo grozotne oblike utrdb in skrivališč, za katerimi se bliskajo hlepeče oči Turkov. Neprestano rastejo rdeči svitki turbanov, polmesec se dviga. Slana, dušeča sapa veje od morja; zmešnjava narašča in se stopnjuje v grozovit pokol j. žvenket križajočih se mečev, hropenje pobitih konj, kletve, krščanska pesem, besni kriki in brlizgi, gruče zagrizenih borcev, ruvajoče se dvojice... pene na ustnicah umirajočih, razrita zemlja, prelita kri, ki sega jezdecem do stremen. Srbi in Turki, krščanski križ med janičarskimi repi; Polomljena kopja, počeni šlemi, s srebrnimi cveti pretkane pasice srbskih vojvod, bela pljuča, iztrgana iz oprsja mladcev, počrnele rane, prežeči gavrani, brezčutno sijoče solnce vrh neba... Predno se j e zgrnila noč na zemljo, sta pala dva carja: častiti srbski knez Lazar in turški sultan Mulat, čegar glas je šel skozi devet dežel. Poginil je Vuk Brankovič, izdajica in prokletnik, zgrudil se je Miloš Kobilič, ki ga je rodila vlaška deklica in dojila s kobiljim mlekom. Vso noč so umirali junaki, bliski so jim kazali pot v večnost. V jutru sta se razlila luč in mir preko kosovskih holmov. Mrtvaška tišina! Med razdrtimi šotori in prevrnjenimi vrči vije roke majka Jugovičev, srce ji poka od bolesti ln gorja. Vse je pokojno. Samo pred sedmerovrato Zičo plaka vila s tankim grlom in kliče: »Jao jadna! Da se, jadna, za zelen bor hvatim, i on bi se zelen osušio ...« Vidovdanski borci! Vaše mrtvaške lobanje so dragocene svetinje, vzidane o oltar domovine. Iz vas je pognala čvrsta kal za lepšo bodočnost. Vaše muke so svetlo poroštvo za občestvo miru in bratstva. Prešli ste skozi tajno trohne- Statistika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se odlikuje od vseli naši ir statistik v tem, da ne nudi samo suhoparnih in duhomornih številk, temveč da statistične rezultate obdela in jih ponazori v jasnih slikah,grafikonih in zemljevidih. Letošnja publikacija govori najprej o gospodarski krizi, ki je nastala vsled preintenzivne racionalizacije produkcije, ki je povzročila preveliko kopičenje kapitala v rokah posameznikov in s tem revščino množic! Stroji (turbine, motorji itd.) v Združenih državah severne Amerike, katere imajo nekaj nad 100 milijonov prebivalcev, izvršujejo delo, za katerega bi bilo potrebno 12 milijard delavcev. Ta racionalizacija je ustvarila možnost, da ima vsak človek osebno svobodo, ker so dela nekdanjih sužnjev prevzeli stroji. Racionalizacija pocenjuje tudi dobrine, tako da so dostopne tudi revnejšemu sloju. Fordov avtomobil stane danes okoli 500 dolarjev mesto 10.000 dolarjev, ako se pri njegovi izdelavi ne bi uporabljali stroji. Radi človeških slabosti zlasti radi pretiranega egoizma in radi nesposobnosti za popotno racionalizacijo v tehničnem pogledu se je začel ustvarjati brezposelni proletari-jat, ki nima niti toliko sredstev, da bi konzu-miral hiper-producirane dobrine, katere povzročajo gospodarsko krizo. Izhod iz tega zla je fordizem, ki stremi za tem, da se 7. najpopolnejšo racionalizacijo pocenijo dobrine na minimum in da obenem na drugi strani zviša delavske plače tako. da bodo delavci v stanju pokupiti liiperproducirano blago. Komunizem se bori pod egido blagostanja vseh ljudi, a obenem odpravlja že pridobljeno blagostanje človeštva s tem, da kolektivizira zemljišče in kapital, da uničuje osebno svobodo in uvaja prisilno delo. Res je, da se dajo na ta način doseči nepričakovani gospodarski uspehi, toda o blagostanju človeštva ne more biti govora, ako se človeštvo vrača nazaj v dobo tlačenstva in suženjstva. Naš gospodarski barometer V publikaciji je uajboij interesantna prvi slika, ki se nanaša na Število pri OUZD-u zavarovanih delavcev kot »gospodarski barometer«. Iz nje je razvidno, da je trajal konjunk-turni val pri nas došedaj 7 let in sicer 45 leta gospodarski polet in 2*5 leta gospodarska kriza. Prvi gospodarski polet, katerega je izzvala inflacija, je trajal od začetka 1919 do sredine 1923. Nato je sledilo deflacijska kriza od sredine 1923 do konca 1925. Drugi gospodarski polet je zopet trajal 4*5 leta od začetka 1926 do sredine 1930. Z ozirom na to bi bilo pričakovati, da bo trajala sedanja gospodarska kriza Opozarjamo na nas novi senzacijski roman »Marsove skrivnosti«, ki je pričel danes izhajati, čitajte roman največje antazije in najbolj napetih dogodkov! — Novi naročniki dobe prve ponatiske romana BREZPLAČNO! Sefa celjske mestfne občinske uprave Celje, 27. junija. Sinoči se je vršila javna seja občinske uprave, zadnja pred počitnicami. — Na enoinpolurni tajni seji je pot Jat finančni referent g. dr. Vrečko, ki je nato v javni seji nadaljeval. Hotelirju g. Majcnu, ki namerava za čas tujske se-zije prirediti na vrtu hotela »Union« koncerte s plesom, se za ta čas zniža plesna taksa na polovico. V banovin ki sklad za pomoč brezposelnim bo občina prispevala 20.000 Din, kril pa se bo izdatek iz prihodnjega proračuna. Kersnikova ulica naj bi se podaljšala do Koprivnice in čez to napravil most. Ker bi se v ta namen moralo odkupiti privatno zemljišče, ki leži povrh še na okoliškem teritoriju, se predlaga okoliški občini, naj ona odkupi zemljišče. Zdravstveni dom prosi, naj bi občina jamčila za posojilo 100.000 Din za adaptacijo in nabavo rontgenovih ter drugih aparatov. Ker vrši Zdravstveni čtam mnogo poslov, ki bi sicer padali na breme občine, se jamstvo dovoli. Ponudba Josipa Reierja za odkup zemljišča ob Savinji za zgradbo kopališča se odkloni, pač pa se sestavi poseben odbor, ki bo zgradbo kopališča proučaval. Namesto nameravanega prostora na Glaziji, kjer bi imelo Sokolsko društvo letno telovadišče, SK Celje pa športno igrišče, se namerava vzeti v najem prostor bivše Pertinačeve tovarne, ki je večji kot Glazija ter že ograjen. če bosta obe društvi s tem sporazumni in če se bo s sedanjim lastnikom, tovarnarjem West-nom dosegel ugoden nakup, se bo še to leto začelo z ureditvijo prostora. Za gospodarski odsek poroča g. prof. Mravljak. Veliko zanimanje povzroča njegovo poročilo. da namerava Zveza uradniških stavbenih zadrug v Celju zgraditi palačo, če bi Ji občina kjer ni prebodenih src ln sirot. Tam ne gloda črv sovraštva, poveličani obrazi se svetijo v večni gloriji. Tam je vse izravnano, duša pri duši, angel pri angelu, Bog nad obzorji brez mej ... Vidovdanski borci! Čuvajte našo zemljo in morje! Naša domovina so plodni razori, sijaj planinskega sveta, zlata okna ob morju, žita ob Donavi, zeleni lesovi, žulji in mir božji v občestvu vsega zopet 2 5 leti to je od sredine 1930 do konca 1932. Vendar je tako pričakovanje zaenkrat še malo zanesljivo, ker je doba statističnih opazovanj zelo kratka in ker so se v tej dobi odigravali izjemni gospodarski dogodki zlasti povojna inflacija in deflacija. Leta 1930 se je začel talcozvani ruski dumping. istega leta se je začel tudi zmanjševati dotok mladih delavcev vojne generacije vsled padca porodov od 1914 do 1918. Pri vseh teh težkočah je članstvo OUZD-a še vedno naš najboljši in najobčutljivejši »gospodarski barometer«. V narodno gospodarskem pogledu je zelo in-teresentna tudi 2. slika publikacije, ki predstavlja gibanje vseh pri OUZD-u zavarovanih delavskih plač. V času deflacijske krize od sredine 1923 do konca 1925 je zavarovana delavska mezda v dinarjih padala, dočiin je v švicarskih frankih radi trajne krepitve dinarskega tečaja pravtako naraščala kot v času gospodarskega poleta od 1926 do 1930. Ker velja isto za zemljiščno in kapitalno rento, je smatrati deflacijsko krizo vkljub njenim težavam za sanacijo našega narodnega gospodarstva. Letni dohodek vsega najemnega in samostojnega dela v Dravski banovini moramo ceniti na več kot dve milijardi dinarjev. Približno toliko znaša dohodek kapitala kakor tudi zemljišča. Pri sedanji naši 8-odstotni rentabilnosti moramo ceniti nacionalno premoženje Dravske banovine na 50 milijard dinarjev, da dobimo 4 milijarde letnih dohodkov, ki odpadejo na kapital in zemljišče. Nacionalno premoženje vse Jugoslavije pa moramo ceniti na 500 milijard dinarjev. Tretja stika predstavlja »Zemljevid delavske tuberkuloze« v območju OUZD-a. S tuberkulozo je najbolj okužena ekspozitura v Mariboru. Nekoliko na boljšem je Ljubljana. Važnost protituberkuloz-ne akcije je skicirana s sledečim besedilom: »Najstašnejša bolezen, vsled katere hira in umira naše delavstvo, je tuberkuloza. OUZD v Ljubljani je v času od 1. julija 1922 do danes izdal vseh bolezenskih podpor že nad eno četrtino milijarde dinarjev. Od tega odpade eno pal-ino ali Din 50 milijonov samo na eno bolezen — tuberkulozo. Vendar so ta ogromna bremena našega narodnega gospodarstva samo kapljica v morju naprain temu. kar bi bilo neobhodno potrebno storiti za ublažitev bede tuberkuloznega delavstva. »Zemljevid delavske tuberkuloze« je prvi korak k ugotovitvi tuberkuloznih gnezd, katere je treba v irtteresu našega delavstva in našega narodnega gospodarstva čiinpreje očistiti. Boljše je namreč obolenje preprečiti, ako je le mogoče, kakor pa zdraviti bolnika, ko je mnogokrat že prepozno.« brezplačno prepustila kako stavbišče. V principu se pristane na ta predlog. Za pravni odsek poroča g. dr. Kalan. Rothu Aleksandru se zasigura sprejem v domovinsko zvezo, da si tako pridobi državljanstvo. Odobri se bilanca mestnega avtobusnega podjetja. Prizivu lastnikov nove hiše na Dečkovem trgu, ki hočeta svojo trgovino podaljšati preko oglja do Bergerjeve hiše, se ne ugodi, pač pa se naroča stavbenemu odseku, da najde v tem vprašanju ugodno rešitev za lastnike. Velike važnosti je sklep, da ne bodo smeli odslej občinski odborniki, ki so odvetniki, niti zastopati občine napram strankam, niti strank napram občini. Za stavbni odsek poroča g. dr. Wolf. Ceste bodo poskusno impregnirali s klormagnezijevo soljo. Za vodni odsek poroča g. Borlak. Inštalacija vodomerov se bo oddala najcenejšemu ponudniku kleparju g. Dolžanu. Po kratkih slučajnostih je mestni načelnik ob 23. zaključil sejo. Novo mesto (Nebna vest. Učiteljica novomeške deške osnovne šole gdč. Neda Skalamera je zadnji teden nadomeščali a umrlo učiteljico v Doberničah. Iz sodne službe. Sodni pripravnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču g. Anton S po m je postavljen za sodnika okrajnega sodišča v Cerknici. Ostavko n.i drž. službo je podala poštna uradnica ga. Marija Dular, sedaj v Kranju. Konjska dirka bo na praznik 29.jt. m. v bližnjem. št. Jerneju. Je že tradicijonalua in privabi vsako leto mnogo gledalcev kot tudi tekmovalcev. Tam doli je konjereja namreč mnogo bolj razširjena kot drugod v naši bližini. Gozdovniki ljubljanski bodo od 7. julija dalje taborili' ob Krki v bližini slikovitega gradu Otočca. Železničarska jubilejna knjižnica v Novem mestu ukinja vsled poletnih počitnic svoje poslovne ure ob torkih ter posluje v mesecih julij in avgust samo ob sobotah od 1930 do 21*30. Od 1. septembra dalje poslovanje knjižnice zopet dvakrat tedensko, kot doslej. Na Gorjance v nedeljo in na praznik! K svetemu Miklavžu. Mimo studenčka »Gospodične« ali mirno tovarne, kjer še vedno gori, ali od šenljernejske strani, povsod je lepo, gori bo pa še najlepše. Posrečilo se je pridobiti podjetnega moža, ki bo vzdrževal črez poletne mesece osobilo ob nedeljah in praznikih pri »v. Miklavžu planinsko okrepčevalnico z gorkima in mrzlimi jedili iu z vsakojako pijačo po zelo zmernih cenah. Podrobna pojasnila daja tuk. podružnica 8PD ali dopisnik »Jugoslovana«. Ljubljančani l V petek smo pokazali bratom iz Savske ba novine, ki so prišli iz Amerike na izscljenišk kongres v Ljubljano, da znamo ceniti naše iz seljenre in na dan sv. Petra in Pavla 29. t. m je naša dolžnost pokazati, da ljubimo nič mani (udi naše brate iz Dravske banovine, ameriški izletnike Kranjske Slovenske Katoliške Jedno te, ki obiščejo ta dan svojo domovino. KSK.I je najstarejše podporno društvo slo venskih izseljencev v Ameriki, ustanovljeno je bilo leta 1891. Med ustanovitelji najdemo Jo sipa Buha, doma iz Polhovega gradca, Ma tijo Šavša in Frančiška Šušteršiča iz Viča. — Jednota šteje danes 31.600 članov, ima 242 včla njenih društev in ima 2,600.000 dol. ali 143 milijonov Din premoženja. Sedanji glavni predsednik Jednole je g. Fran Opeka iz Vrhnike, brat g. kanonika Opeke glavni tajnik g. Josip Zalar doma iz Borovnice; oba vodita izletnike v domovino. Ti izletniki bodo dospeli v ponedeljek ob 7. uri zjutraj na Jesenice, kjer jih bo pozdravil sprejemni odbor, kateremu načeluje g. dr. Kogoj. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev jim bo na Jesenicah nudila zakusek in potem se nadaljuje vožnja takoj do Ljubljane, kjer bodo dospeli ob 9. uri dopoldne. Po sprejemu ua kolodvoru in odložitvi prtlja ge v garderobi v hotelu Miklič je skupni od hod ob sviranju godbe k sv. maši v stolnico od tam vrnitev v hotel Miklič, kjer bodo imeli skupen obed. Pri obedu bo sviral tamburaški zbor Mladinskega krožka pri sv. Krištofu. Popoldue ob 15. uri je odhod z novim tram vajeni ua Vič, da počastijo na tamošujem poko pulišču počivajočega soustanovitelja KSKJ Rev Frančiška Šušteršiča. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev va hi tukajšnje prebivalstvo k sprejemu teh dra gili bratov in sester, ki se v kratkem vrnejo uzaj v svojo novo domovino, kamor bodo po nesli dober naš glas in kjer bodo povedali, da domovina svoje izseljence ni pozabila. Posebno vabimo k sprejemu gospe in gospo (lične v narodnih nošah, društva z zastavami in skavte v kroju. — Predsednik družbe sv. Ra faela: P. Kazimir Zakrajšek. Sprejem izletnikov KSKJ Sprejem bo v ponedeljek 29. t. m. po tem-h sporedu: 1. Sprejem ria Jesenicah dno 29. junija ob 7. a) godba Krekovih delavcev; b) pozdravni go vori oblastnih z.astopnikov in delegatov ra7,nih društev; c) zakusek ob postrežbi jeseniških de klet. 2. Sprejem na glavnem kolodvoru v Ljubljan ob pol 9. uri: a) godba Glasbenega društvu »Zarja«; b) pozdravni govori oblastnih zastop nikov in delegatov raznih društev; c) prtljaga se prenese v garderobo, katero oskrbuje v ho telu Miklič brezplačno Cunard Line. Za oddan« prtljago se dobe kontrolne številke, proti vr nitvi katerih se bo izročila prtljaga; b) ob 10 uri ob sviranju godbe skupni odhod k sv. maš v stolnico; e) po sv. maši ob sviranju godb« skupni odhod v hotel Miklič; f) ob 12. uri skup ni obed v hotelu Miklič. Družba sv. Rafaela je naročila na svoje stroške za vsakega izletniku navadno kosilo in vrček piva ali 3 deci vina Ako kdo več želi, gre na njegov račun, g) 01 15. (3.) uri odhod z novim tramvajem na Vit in tam posel groba soustanovitelja K. S. K. J blagopokojnega Rev. Frančiška Šušteršiča na tamošujem pokopališču. 3. Iz Viča ob 16. uri vrnitev s tramvajem v Ljubljano in tam carinjenje tovorne prtljage kdor jo ima. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Zdravniki specialisti velikega slovesa spričujejo da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Planinsko slavlje na Peci Naj bo ohciirm narodna manifestacija oh meji: Svojo petletnico hoče agilna mežiška podruž nica SPI) proslavili na večer pred dnevom in na dan slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ter na ta način posebej poudariti, da \ svojem delovanju nima samo planinskih smo trov temveč da je v isti meri budila in gojila narodno in državljansko zavest v obmejnih predelih Mežiške doline. Kresovi bodo zažareli zvečer dne 4. julija m: vrhovih Pece. Njih cilj se bo razlil preko Pod june do zadnjih slovenskih koč pod Svinšk« planino. Rodi — onim in nam — sij upanja it« žive vere! V nedeljo 5. julija ob 9. uri se bod«> zbrali »deležniki slavlja na planoti pred Ule tovo kočo k službi božjj. ki jo oskrbi Aljažev klub iz Maribora. Poseben mik bo dala naš' planinski prireditvi mežiška rudniška godba, k bo v celotni sestavi sodelovala pod vodstvon g, A. Skačeja zvečer pri kresu in umetnih og njih ter v nedeljo pri maši. Po maši pa prired še posebej koncert pred kočo. S tem naznanilom vabimo na našo planinske in narodno prireditev na Peci, pri kateri bod« sodelovala narodna društva iz Mežice, Žerjav; in Črne, tudi vnanje prijatelje in goste. Ude ležniki, ki prispejo na Prevalje s popoldanskim vlakom,' so do zažiganja kresov lahko že m Peci. Večernim došlecem pa slavi podružnic, radevolje vodnike na razpolago, ako bi jim po ne bila znana. V ravnanje še dostavljamo, da b« koča glede prehrane zadostno oskrbljena, za prenočevanje pa bodo pripravljeni šotori, ak« jih bomo oh pravem času sprejeli, kar bomo S.' poročali. Upamo na velik odziv našemu vabilu ker želimo in hočemo, da bi bil naš planinsk dan na obmejni Peci ob enem mogočna narod na manifestacija! nja na kraj, kjer ni krivice in zlobe, naroda! Kaj pravijo številke o delavskem zavarovanju? Nadvse zanimiva publikacija OUZD JUGOSLOVAN ■ » - r" iMMarra——D":.-, amm Jz Dravske banovine Sokolski Vido vdan Ljubljana, ‘28. junija. Lelo dni je preteklo, ko so zagrmeli topovi ,nad kraljevskim Beogradom, ko 'so zaorili glasovi našega navdušenja, ko so dosegle sokolske svečanosti svoj višek v trenutku, ko nam je kralj Aleksander I. poklonil ponosni sokolski prapor, znak svoje velike pozornosti do sokolstva in ko nam je razvil prapor z željo, »da bi vedno plapolal v čast in slavo kralja in domovine In izpregovoril je Sokolstvu in narodu Sokol -Kralj: »Sokoli in Sokolicc! Od Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je Iti 1 nedavno osnovan pod starešinstvom mojega prvorojenega sina prestolonaslednika Petra, pričakujemo, da bo zdrav vzgojitelj mladine, pobornik bratstva in ljubezni, zaščitnik velike jugoslovanske misli in nositelj viteškega in nacijonalnega duha. Pri vseh svojih članih naj razvija in krepi plamen rodoljubja in plemenitega navdušenja ter naj postane šola meščanskih vrlin. Obenem naj tvori vez z veliko vseslovansko sokolsko zajed nico. V znak svoje vladarske pozornosti iia-prant tem velikim nalogam in njihovi ustvaritvi poklanjam Sokolu kraljevine Jugoslavije ta prapor in ga razvijam z željo, da bi vsikdar ponosno vihral v čast in slavo kralja in domovine. V tem znamenju Sokoli in Sokolice, krepite vaše mišice, oplemenjujte vaše duše, oborožite s sokolskimi vrlinami svoja srca in ne pozabite, da se morate za vaš sijajni polet in za vaše odlike zahvaliti veliki uje-dinjeni Jugoslaviji, da ji pripadate z vsem svojim čutenjem in z vsemi svojimi deli, da živite samo za Jugoslavijo in za jugoslovansko idejo. Njene so vaše mišice, vaša srca, njene naj bodo vaše radosti ia ideali, vsa vaša stremljenja in vsi vaši napori. To zahtevajo od vas vaše sokolske tradicije, to je sporočilo onih, ki so padli za veličino domovine, to vam je moj kraljevski pozdrav! Zdravo!« In ali smo Sokoli storili svojo dolžnost po besedah svojega kralja-Sokola? Kolikor je bila naša moč in trdna volja, razširili smo svoja krila med naš narod. Mnogi so se oklenili velike Tyrševe ideje, mnogi pa ji skušajo še vedno nasprotovati, toda kljub temu gre Sokolstvo ne oziraje se na desno ali na levo svojo ravno pot, imajoe pred očmi le blagor kralja, naroda in domovine. Sokolstvo mora naprej! Čez zapreke in ovire v širino svobode do zmage resnice in pravice vodi samo ena pot: pot sokolskega dela in sokolskih žrtev. Sokoli hočemo v širino slovanstva, hočemo skozi svetlobo sokolskih idealov v višino kulture in civilizacije, hočemo, da se vijejo sokolski prapori povsod, kjerkoli se ceni moč duha in cenijo sadovi moralnega in materijelnega bogastva. V polni meri se zavedamo globokega smisla kraljevih besed, ki nam bodo ostale za večno zapisane v naših sokolskih srcih in po katerih bomo usmerili vse svoje delo za čast kralja in domovine. Naloga vseh vzgojnih organov v Sokolstvu je, da kraljeve besede neprestano tolmačijo vsem članom sokolske organizacije. Sokolstvo v naši domovini mora postati predstavnik vseh moralnih in fizičnih sil našega naroda ter vodita v narod s svojim vzgojnim delom kvišku do kulture in civilizacije. Da moremo vse to razumeti in po tem živeti iu ustvarjati, moramo vzgajati sebe in vzgajati druge in zato mora biti vsako sokolsko srce prepojeno od neusahljive domovinske ljubezni. Ljubezen do domovine,« pravi Tyrš, 3so ona posvečena tla, na katerih so vzcveteli ideali starega veka ...« To so misli na sokolski Vidovdan in s temi mislimi se spominjamo z bolestjo in ponosom v srcu vseh onih, ki so kadarkoli in kjerkoli padli za veličino naše domovine. Cerkniško pismo Skoraj iz vseh krajev poročajo o hudih nalivih, toči in nevihtah; pri nas pa zaenkrat vendar še ni bilo hudega. Sem pa tja se je že nekajkrat pripravljalo na hudo uro, a do sedaj je še vedno vse po starem. Začetkom lega tedna so res imeli na Blokah malo hud naliv; na Ru-narskem je tudi treščilo v neki kozolec, ki je pogorel, a v Cerknici smo imeli ob tem času prav lepo vreme. V četrtek zvečer smo bili prepričani, da ne bo vse v redu; a spet nam je bilo prizaneešno. Z e v mraku so se nagroma-lili črni oblaki, začelo je močno grmeti, nakar je Sledil hud naliv; po nalivu se je pa nebo Jpet lepo zjasnilo. V petek je po malem deževalo skoro cel dan, tudi mrzlo je bilo precej. Kakor vsako leto, tako so tudi v torek zvečer zagoreli po naših hribih številni kresovi. Letos je bil zelo lep na Krogu, — Kakor znano, se bliža praznik sv. Cirila in Metoda. V mnogih krajih imajo navado, da na večer pred tem praznikom prižigajo kresove. Tudi pri nas so lih prižigali pred nekaj leti, a sedaj so to iz neznanega vzroka opustili. Upamo, da ga bodo tetos zavedni Cerkničani spet prižgali/ da bo z velikim plamenom zagorel v pozdrav bratom instran Javornika. 80-Ietuico svojega rojstva je v torek 24. I. m. praznoval tukajšnji občinski revež Kušler, katerega dobro pozna vsa Cerknica. — Nabor bo letos v Cerknici 2. julija. — V ponedeljek, na praznik, gredo ob lepem vremenu cerkniški nogometaši v Stari trg, kjer bodo igrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjim SK Snežnikom. Prihodnja številka »Jugoslovana« izide v torek zjutraj d Vse dopisnike prosimo, da naslavljajo v času dopustov vse dopise edinole na uredništvo in ne na posamezne urednike. d Ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič bo v torek 30. t. m. uradno odsoten in zato ne bo sprejemal strank. d Diplomiral ,je na subotiški pravni fakulteti dne ‘26. t. m. naš rojak g. Vladimir Bajuk, uradnik kolodvorske pošte v Subotici. Čestitamo! d Na zagrebški univerzi je diplomiral v petek g. Černe Viktor iz ugledne Černetove rodbine iz šiške za strojnega inženjerja. Čestitamo! d Okrožni urad za zavarovanje delavcev razpisuje v svojem zobnem ambulatoriju tri mesta zobozdravnikov, oziroma zobotehnikov, ki imajo pravico za dentistično prakso. Bok za vložitev prošnje je do všt. 4. julija. d Učiteljice-Dvajsetletnice! Dvajset je minulo, odkar smo se razkropile na vse strani. Ali ne bi kazalo, da bi se sešle in si prijateljsko stisnile roke? Predlagam sestanek za soboto, 4. julija ob 17. v hotelu . Bellevue«. — Poročene, pripeljite s seboj tudi svojo družino, svojo deco, da bo družba bolj pestra. Enako vabim tudi druge tovarišice maturantinje iz leta 1911. in tovariše. Veselilo nas bi tudi, ko bi naši gospodje profesorji nas počastili s svojo prisotnostjo. Vsi prisrčno vabljeni na veselo svidenje! — Anka Čolnar, učiteljica v Zalogu pri Ljubljani. d Sokolsko društvo Radovljica priredi dne 2. avgusta t. I. običajno tombolo, nakar opozarjamo okoliška društva. d Jegličeve »Okrasne spenjavke za vrt in dom« so izšle. Lepo ilustrirana knjiga, ki bo prav dobro služila vsem posestnikom in ljubiteljem vrtov, stane 28 Din in se dobi v vseh knjigarnah. d Koristni knjigi. V nekaterih knjigarnah se dobijo knjige dr. Dragaša: »Pomoč novorojenčku in dojenčku« in »Pravila za kopanje, soln-čenje in zračenje, katere toplo priporočamo. Dr. B. Kristan speci ja list za zobne in ustne bolezni otvori svojo lastno ordinacijo s 1. julijem 1931 1528 Maribor,Tattenbachova ul.18 I. Ordlnlra od pol 9 12 In 15-17 d SPD razglaša: Srpsko planinsko društvo v Beogradu priredi od 12. do 24. julija nenavadno zanimivo turo na Prokletije in Komove v Zetski banovini. Tura, katero bo vodil prof. ing. Dušan Podgorski iz Beograda, se bo začela v nedeljo 12. julija z odhodom iz Beograda z avtobusom ob 5.45 uri. Turisti se bodo peljali preko Kraljeva, Raške, Kosovske Mitroviče v Dečane, od tam se povzpnejo na vrhove zanimivih gora v tamkajšnjem ozemlju. Z gora pri- Veliko neurje nad Zagrebom in okolico V noči od četrtka na petek se je vlila nad Zagrebom velika ploha, ki je trajala samo 10 minut.To je bilo okoli 20. ure. Dve uri nato je močan veter prignal zopet črne oblake, začelo je grmeti in bliskati in med velikim nalivom je padala debela toča, ki je napravila precej škode po kavarniških vrtovih in po vrtovih Bol-garov-vrtnarjev na Savski cesti. Bolj pa sta bili prizadeti okoliški občini Remete in šestine. Tu je padala toča okoli 2 minut in je napravila veliko škode. Zagrebško okolico je včeraj obiskal podban Savske banovine dr. Stevan Hadži z načelnikom kmetijskega oddelka inž. Tomičem. — Ogledala sta si kraje, ki so bili od toče najbolj prizadeti, to so vasi Mihulič, Lukšič, Šestine, Djedinci, Kraljevac, Mlinarji, Gračani, Bliznec, Dolje, Zvečal, Remete in Gornji ter Dolnji Bukovec. Največja škoda je v sadovnjakih, na koruznih poljih in v vinogradih. Viharni vrtinec je razdrapal občinsko pot med šestinami in Luk-šičem. Od pridelkov je uničenih 30—50 odstotkov, ponekod celo več. Več vinogradov je toča tako potolkla, da ne bo nobenega pridelka. Razbila je tudi nad 100 šip. V Sesvetah in v okolici so ravnotako uničeni vinogradi in koruzna polja. Vihar je bil tako močan, da je ruval drevesa in razdrl nekaj streh. V Samoboru je neurje uničilo tudi večino sadja in napravilo mnogo škode po vinogradih. Strela je udarila v opekarno Milana švariča in napravila mnogo škode pri strojih. Opekarna je morala zaradi tega ustaviti delo in so prišli delavci tako ob zaslužek. Hajduki so zadovoljni z obsodbo V Jagodini so v petek zaključili obravnavo proti hajduku Misi in njegovim pajdašem. Razprava je trajala 4 dni. Občinstvo ji je z zanimanjem sledilo in je razpravno dvorano vsakokrat napolnilo do zadnjega kotička. Hajduki so se vedli med razpravo zelo ravnodušno, v petek so pa bili pred razglašenjem obsodbe precej razburjeni. Sodišče je obsodilo hajduške poglavarje Jablanoviča, Milovanoviča in Pavloviča na doživljensko robijo. Pajdaša Miljkevič in Miloševič sta bila obsojena na 12 let roblje. Djokič na 20 let robije, Jovanovič na 15 let robije, drugi pa 2 do 7 letno robijo. Vsi so izgubili traj- dejo izletniki na drugo stran v Podgorico in na Cetinje, od lam na morje (Kotor). Stroški so razmeroma nizki. Kdor se hoče izleta udeležiti, mora priglasiti svojo udeležbo osebno ali pismeno najkasneje do sobote 4. julija ob 20. Kdor se za izlet zanima, naj se zglasi v pisarni Osrednjega odbora SPD (palača L,j. kreditne banke, IV. nadstropje). Planincem iz naše banovine ta krasni izlet najtopleje priporočamo. d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec. optik, Ljubljana, Stari trg 9. 420 d Volna, bombaž, nogavice 111 pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Le nekaj dni je še do borčevske kolonije v Mrtuljku (od 12. julija do 2. avgusta), toda še vedno je čas, da prijavile svoje otroke. Sedaj je čas ob spričevalu, da jim pokažete svoje priznanje za pridno učenje. Ob prvem boste odrinili tiste denarce — niti celih treh stotakov ne bo treba — in vaši otroci bodo prebili 22 dui v planinskem zraku, na solncu, dobro oskrbovani duševno in telesno. Ločeno taborenje dečkov in deklic; vedno pod nadzorstvom duhovnika. Pojasnila daje in prijave sprejema: Zveza borcev in stražark, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/11. d Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Ravnikar, Ljubljana, Miklošičeva cesta. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 772.3, termometer 13.8, relativna vlaga 88%, smer vetra W, oblačnost 10, dež (14.4 mm). V Mariboru je kazal barometer 770.9, termometer 14.6, relativna vlaga 76%, smer vetra NNW, jasno, dež (7.6 mm). Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 22.2 (12.6), v Mariboru 17,8. (9.4), v Mostaru 34.3 (20.8), v Zagrebu 20.1. (12.3), v Beogradu 26.3 (13.5), v Sarajevu 31.2 (12), v Skoplju 36.8 (18.8), v Kumboru 34.1 (20.3), v Splitu 33.2 (19.9) In na Rabu 30.1 (18.7). V oklepajih je označena najnižja temperatura. IZiMfoljamesL Nedelja 28. junija 1931: Vidov dan. Pravoslavni: 15. junija, Vidov dan. Ponedeljek ‘29. junija 1931: Peter in Pavel. Pravoslavni: 16. junija, Sv. Tihon. Nočno službo- imata danes lekarni T r n k o c z i na Mestnem trgu in H a 111 o r na Miklošicvi cesti. Jutri v ponedeijk pa lekarne Kmet na Dunajski esti, Levstik na Resljevi cesti in B 0-hinec na Rimski cesti. * B Arse p. n. Ciril in Metodove podružnice vljudno opozarjamo, da izdeluje in ima na zalogi Prva jugoslovanska tovarna raket »Pyro-tas v Celju posebno za kres pripravljene lepe skupine raket, umetnega ognja itd. v narodnih barvtih, vidno daleč z vrhov naše domovine. Zahtevajte prospekte in naročite pravočasno. ■ Slovesni requiein vojnim žrtvam. Današnji Vidov dan je bil namenjen spominu žrtvam svetovne vojne. Ker pa je bil v nedeljo po katoliških cerkvah requiem zabranjen, se je vršila žalna maša v ljubljanski stolnici že včeraj v no tudi državljanske pravice. 20 obtožencev je bilo oproščenih, ker so hajduke podpirali le iz strahy. Hajduki so po obsodbi izjavili, da so zadovoljni s kaznijo in se ne bodo pritožili. Rekli so: »Zakaj bi se pritoževali, če je obsodba pravična !« d Brodarji pred sodiščem. V petek sta se morala pred sodiščem v Beogradu zagovarjati kapetan in krmar parnika »Zagreb« in parnika »Fran-chet d Esperais« zaradi hude nesreče, ki se je pripetila parnikoma pred meseci na Donavi. Nesreča je zahtevala 5 žrtev. Razprava bo trajala več dni. b Zaprte pekarne. Policijska oblast v Beogradu je te dni zaprla nad 100 pekarn v Beogradu, ker niso ustrezale vsem higijenskim predpisom. b Rešena samomorilka. V Zagrebu so v petek rešili neko Frančiško U. iz Slovenije, ki se je v samomorilnem namenu vrgla v Savo. Frančiška je pri zaslišanju izjavila, da je imela fanta, s katerim je zanosila. Ker jo je tik pred porodom pustil na cedilu, je hotela v smrt. Nesrečno Frančiško so vso noč držali v zaporih, ker so se bali, da ne bi svojega namena še enkrat poskusila. b Kača v opankah. Seljak Miško Gjuratin je prevračal seno v bližini križevškega kolodvora. eNnadoma je začutil ubod v nogo. Ko je snel opanke je iz njega splezala pol metra dolga kača. katero je seljak vjel v precep in se z njo napotil k zdravniku. Zdravnik mu je dal injekcijo proti kačjemu strupu. b Zanimiva statistika. Pred meseci si je zagrebška katedrala omislila dvigalo, ki pelje do vrha visokega stolpa. Prve dni je bil uspeh zelo povoljen, potem je pa bilo za to novotarijo med Zagrebčani manj zanimanja. Sedaj pa, ko pride v Zagreb mimogrede več tisoč izletnikov, je bil obisk večji, in sicer se je dvignilo v 14 dneh v stolp 2000 oseb, ki so plačale za to skupno Din 10.0000. b Pevka Sigrid Onegin v Crikvenici. V Crikve-nlci je na oddihu svetovno znana pevka gospa Sigrid Onegin s soprogom in 5 letnim sinčkom. Na naši rivijeri se počuti zelo dobro. V Crikvenici bo ostala 6 tednov, nakar bb odpotovala za nekaj tednov na Bled. d Tragična smrt zakonskega para. Na železniški postaji Bačko se je pripetila te dni huda nesreča. Na prelazu je jutranji vlak iz Novega Sada trčil v voz, v katerem sta bila zakonca Du-daš. Oba je vlak pri nesreči ubil. soboto. Rei Družba lovskih tatov pod Storžičem Viktor Pirnat: Vidov dan Vidov dan — ti, dan nesreče, Vidov dan-----------prokleti dan! Vidov dan — — — cilj naše sreče, Vidov dan-----------vstajenja dani Več ne joče Jugovičev majka, solz ne toči kosovska devojlca, pet in pol stoletij je minulo, carstvo tujčevo se je razsulo, rane strašne so se zacelile, iz grobov junakov rože so vzklile. Zarja zlata se nad nami boči, (naj usoda zla nas več ne loči!), večno sij, dobrotno solnce blago, na zemljo sveto našo, milo, drago! Zlati blišč oznanja dan vstajenja: konec tuge, konec je trpljenja, suženjstva okovje razdejano, sveto Kosovo je maščevano . . . Beli orel dviga se v višave, budno zre oko v sinjin daljave od Triglava do Kajmakčalana, od Železnih vrat do modrega Jadrana. Sive skale in ravnin zelenje, mir, počitek in sveta vrvenje, trud, napor, veselje in trpljenje, hiti pod njim iz dneva v dan življenje. Vidoma, kot sen, kot' žive sanje raste in se širi blagostanje, zadovoljstvo je doma povsod, kjer je nekdaj ječal tužni bralski rod. Domovina je svobodna, sveta zemlja naša rodna, ponižano in v prali teptano Kosovo je maščevano . . . Čuvaj, varuj vsepovsod. Usoda blaga, nas — naš rod! . . . Novo mesto, 26. junija. Cel/e Pozdravljeni Sokoli! Na Vidov dan ste prihiteli na župni zlet Sokolske župe v Celju Sokoli in Sokolice! Starodavno mesto Celje vas iskreno pozdravlja in vam želi srčno dobrodošlico. Zlasti pa pozdravlja sokolsko mladino, ki bo v teh dueh pokazala svetu, da je trdno pripravljena delovati i» živeti za uapredek, edinstvo in moč naše države in našega naroda po poti, ki nam jo je izkazal naš modri vladar. Bratje in sestre — Zdravo! * * Spored iupuega zleta. Danes ob 6. pričetek tekem moškega in ženskega naraščaja. Ob 10-30 na Glaziji bogoslužje za padle junake. Ob 14. nadaljevanje tekem. Ob ‘20. akademija na Glaziji. Jutri ob 8. skušnje. Ob 11. povorka po mestu. Ob 1530 pričetek javne telovadbe. * Smrtna kosa. V javni bolnici je ‘26. t. m. umrl 38-letni zidar Vengust Franc iz Go-tovelj. — ‘27. t. m. je v javni bolnici umrla 11-letna hčerka dninarja Mrzljaka Jožeta iz Mozirja. * Snirtnnnevarni padec s črešnje. V petek je 11-letni Borinc Karel v Novi cerkvi splezal na črešnjo, da bi obiral. Nenadoma se mu je odlomila veja in deček je s tako silo priletel na zemljo, da si je zlomil hrbtenico in desno nogo. V sinrtnonevarnein stanju so ga prepeljali v celjsko javno bolnico. * Najdba denarnice v mestnem avtobusu. V avtobusu, ki vozi ob 1745 iz Celja proti Rečici, se je dne '25. t. m. našla denarnica z nekaj denarja. Kdor jo je izgubil, naj se javi v pisarni mestnega avtobusa. * Borza dela v Celju išče 10 rudarjev, 8 hlapcev h konjem, 5 hlapcev h govedu, 4 poljske delavce, 4 tesače, 3 kolarje, po 2 maja rja, vrt narja, ključavničarja, čevljarja, peka, slikarja, po 1 pastirja, pečarja, elektromehanika, raznašale« peciva, 4 mizarske, 3 pekovske, po 1 kamnoseškega, podobarskega, mehaniškega, kovaškega, čevljarskega, mesarskega vajenca, ‘27 kmetskih dekel, 12 služkinj, 7 natakaric, 5 gostilniških služkinj, 5 kuharic, 2 kmetski gospodinji, 2 [»oljski delavki, ‘2 hotelski in gostilniški kuharici, po 1 kmetsko varuško, šiviljo, likarico, hotelsko sobarico, 3 šiviljske vajenke. * Komisija pri Westnovi tovarni se je vršila v sredo. V znak protesta proti okuženju Voglajne z odpadnimi vodami iz tovarne so se komisijskega ogleda udeležili vsi posestniki, ki stanujejo ob Voglajni. Izvedenec je izjavil, da bo v treh dneh poročal, kakšna naprava bo potrebna za odstranitev neznosnega smradu. Slovenska Bistrica Osebne vesti. Premeščen je iz tukajšnje garnizije v Ljubljano administrativni podporočnik Slavko Ogrizek. Upokojen je bil višji davčni upravitelj J. Pichlar, ki je že dalje časa bolehal. Smrt pod naloženim vozom. Voznika Cernec Joško in Lamata lvau, neporočena, sta vozila že dalj časa tesan les za industrijalca Ivana Žuraja v Slov. Bistrici iz Pohorja. V sredo 24. t. m. okoli pol 20. ure zvečer se je primerila nesreča, ki je zahtevala življenje Čemeča Joška. Imenovani je vzel konjsko odejo in jo dal za hrbet, da ga ne bi tiščal les in sR vsedel na oje. Zaradi neprevidnosti se je konjska odeja zapletla v sprednje kolo voza in potegnilo pod voz tudi Čemeča, ki je hotel odejo rešiti. Ker se je vsa nesreča dogodila na strmem klancu pri Zgornjem Perdbukovju, je tovariš Lamat ni prej opazil, dokler ni imel tovariša za zadnjim kolesom pred seboj. Lamat je namreč na strmem klancu zaviral. Ko je videl tovariša na tleh, je ustavil voz in hotel tovarišu pomagati, ki je bil že mrtev. Preko njegovega telesa je šlo približno 3 kub. metre svežega tesanega lesa. Orožništvo, ki je prihitelo na lice mesta, je moglo ugotoviti samo nesrečo, ki jo je Čer-nee sam zakrivil z veliko lahkomiselnostjo. Orožniki so tatove prijeli Kranj, 27. junija. Obširni gozdovi pod Storžičem so znani kot izborna iov.išča. Kljub temu, da so povsod postavljeni lovski čuvaji, se vendar premnogokrat zgodi, da ipridejo na svoj račun tudi lovski tatovi. Njihova »sezonac je navadno malo nekaj pred novo lovsko sezono, in nekaj po njej, torej takrat, ko napravijo ravno največ škode. Sedaj, iko v gozdovih nihče ne strelja, je seveda mnogo bolj varno, če nastavijo divjačini zanjke. Pretekli četrtek 25. junija okrog 20. ure zvečer, ko se je zgrinjal na zemljo že mrak, sla zasačila orožnika Vidic Franc in Kosleve Karol na gozdni poti, ki vodi v Potoče pni Predvoru, kjer je lovsko območje Otona Detele, 14letnega Iiacela Karola, ko je naslavljal divjačini zanjke. Deček je sirota brez staršev in »luži pri Francu Poku, vulgo Šavsu, v Potočah. Privezoval je žico na grmovje in je privezal že tri zanjke, četrto pa je našel orožnik v njegovem žepu, kjer je imel Skrite tudi male žične klešče. Zasačenega defika sta zaslišala orožnika vpričo lastnika lovišča Detele Otona. Priznal je, da ga je naučil nastavi jen ja zanj njegov gospodar Kok Franc, ki je tudi sam večkrat nastavil divjačini Slovenjgradec, 27. junija. Ni še dolgo od tega, ko smo obširno poročali o tatvini v trgovini Klobasa in Smolčnik, iz katere so moviči v več mesecih iznosili veliko množino raznovrstnega blaga. Sedaj pa je bila zopet po naključju izsledena sličn.. tatvina, samo <’a je vrednost ukradenega blaga večja. Pri trgovcu g. Škofu v Sv. Lenartu pri Slo-venjgradcu je bil že leto dni uslužben krojač’ ‘23-letni Galuf Artur, ki je šival za trgovino. G. Škof ga je imel za poštenega in pridnega delavc— ,T zadnjem času pa je Gali f začel popivati in zanemarjati svoje delo. Ker se je to ponavljalo, ga je hotčl g. Škof odpust'1' iz službe. Ko ga pred dnevi zopet ni bilo doma, je šel g. Škof v njegovo sobo, češ, ker nočeš delati, ne boš podnevi spal, in mu je preobrnil posteljo. Na svoje veliko začudenje . i je iz po-stolje padlo precej raznovrstnega blaga, ki ga je trgovec spoznal za svojega, ukradenega iz njegovega skladišča. Temeljita preiskava je dognala, da je nevarni Mavibov m Meščani! Mestaa občina okrasi ob priliki desetega sokolskega župnega zlota svoje hiše i državnimi zastavami. Vabim meščane, da store isto na svojili hišah. — Mestni načelnik: dr. Juvan s. r. m Sokolske slavnosti v Mariboru. Danes in jutri bo naš obmejni Maribor, severno središče Slovenije, pozorišče velikih sokolskih slavnosti in maniesticij. Danes popoldne bo nastop vojaštva. Eksaktno izvajanje posameznih točk, kot smo ga bili vedno vajeni pri naši narodni vojski, je največja garancija, da se bomo tudi tokrat divili vsem onim vrlinam, ki navdušijo gledalce. Na sporedu so: 1. vaje s puškami, 2. »vodna obuka«, 3. igre, 4. proste vaje, 5. orodna telovadba, 6. »Oj leti, sivi sokole, in 7. »Naprej!« Zanimive bodo tekme. Letos je organizirano tekmovanje tako, da tekmujeta od vsakega društva za vsako panogo samo po dva poedin-ca, ki naj priborita društvu lavorike. Koncentriranje vseh sil bo pa gotovo pokazalo tekmovanje naraščaja. Župa poklanja namreč letos naraščju prehodni prapor, in to dejstvo bo gotovo podržalo naše mlade Sokoliče, da se bodo borili s takim elanom kot še nikoli doslej. Saj tudi ni vseeno, katero društvo bo prišlo domov s praporom! Ta viden izraz priborjenih točk bo sigurno prva pobuda' marsikomu, s katerim se bomo pozneje postavljali celo pred tujino. Glavni zletni dan pa bo jutri, v ponedeljek. Dopoldne bo povorka, ki bo krenila od letnega telovadišča po Vrtni ulici in Koroški cesti preko Glavnega trga skozi Gosposko in Slovensko ulico na Aleksandrovo cesto, od koder bo povratek na Trg svobode, kjer bo stik. Na Trgu svobode bo župa razvila svoj novi prapor, kateremu bo kumoval br. dr. Drago Marušič, ban Dravske banovine, star sokolski borec in dobro-voljec. Popoldne bo na letnem telovadišču javna telovadba, potem ljudska veselica. Zletni dnevi naj bodo vsakemu Sokolu zapovedani prazniki v pravem pomenu besede. Naj nihče ne manjka pri prireditvah, zlasti nihče, ki ima kroj! Zdravo! m Sokolom z Murskega polja in iz Prlekije! Naša v včerajšnji številki teleftfnično oddana notica pod lem naslovom se je skvarila in bi lahko povzročila zmedo, zato opozarjamo inte-resirane Sokole z Murskega polja in iz Prekmurja, ki se nameravajo na povratku iz Maribora v ponedeljek zvečer poslužiti posebnega vlaka, da morajo oditi s tukajšnjega glavnega kolodvora ob 21.50 in bodo nalo imeli v Ormožu zvezo s posebnim prleškim vlakom. LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst in Diplomski izpit. Na opernem oddelku glasbene akademije v Zagrebu je te dni napravila diplomski i zpit Mariborčanka gdč. lirika Druzo-vičeva, hčerka znanega slovenskega glasbenika profesorja Druzoviča. Mlada umetnica je že angažirana v zagrebški operi. Čestitamo! m Promocija. Na juiidičui fakulteti v Zagrebu je te dni promoviral Mariborčan g. Vladimir Kukovec, sin tukajšnjega inženerja Kukovca in zdravnice ge. dr. Klare KukovČeve. Čestita uiol in jih pripeljali v Kranj »za Hribom« v istem lovišču. Lansko jesen jo vjel tako dva zajca in po novenn letu zopet enega, ki so jih potem pojedli. Orožniki so nato takoj zaslišali Hacetovega gospodarja Koka Franca, ki pa pravi, da je našel zajce že vjete v zanjkah, o katerih pa ne ve, kdo j’ili je nastavil, onega zajca, ki so ga snedli po novem letu, pa mu je prinesel sosedov maček. Dalje je pripovedoval, da je nekaj dni pred Božičem zasačil, ko 3e je vračal iz Kokre, l&Ielnega Šenka Petra, ko je nastavljal »Pod potokom« zanjke. Njegov stric Šenk Janez mu je kakih 14 dni pred Veliko nočjo podaril zajca, lansko poletje pa celo srno, o kateri Kok tudi ne ve, kje bi jo Šenk utegnil dobiti. Ko so polem zaslišali Janeza Šenka, je la odločno zanikal, da bi lani podaril Koko vinu kako srno; pač pa se je to zgodilo pred par leti, ko mu je poklonil srno pokojni lovec Vovnik Martin iz Sp. Kokre. Orožniki so vse osumljence takoj prijeli in jih pripeljali v Kranj, ker so se bali. da se ne bi med seboj pogovorili in si poiskali krivih prič. krojač spravljal ukradeno blago pri 61-letnemu posestniku K. A. v Mislinju, pri katerem so našli cel / Vladišče raznovrstnega blaja, kakor obleke, raznovrstno tkanino, servise, podplate, gumbe, prte in še mnogo različnega blaga, katerega ceni g. Škof na 25.000 Din. Vrednost ukradenega blaga bo ugotovila sodna komisija na licu n Jta v posebno ločenem p.ostoru pri g. Škofu, kamor so ga pripeljali z velikim Tozoni, ker na tainošnji orožniški postaji : bilo prostora zanj. Soud lezbe pri tatvini so osumljeni tudi trije sinovi posestnika K., ki so večkrat opravljali razna dela pri g. Škofu. Vsi pa odločno .i-kajo, da niso vedeli, da je prinašano blago ukradeno, češ, da jim je Galuf zatrjeval, da je dobil blago po režijski ceni in ga bo prodajal. Koliko ukradenega blaga je razde, drugam, bo ugotovila preiskava. Vsi osumljeui s v preiskovalnem zaporu v Slovenj,,radcu in zvračaj > krivdo drug na drugega. Za uspeh preiskave vlada veliko zanimanje. m Ravnatelj Jakob Zupančič 60-letnik. Ravnatelj tukajšnje realne gimnazije g. Jakob Zupančič je te dni slavil svoj 60-letni rojstni dan. Mnogoštevilnim gratulantom se pridružujemo tudi mi, želeč mu še mnogo let plodnega dela. m Vpisovanje na I. dekliški meščanski šoli. Na f. dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici bo vpisovanje v vse razrede jutri v pondeljek 29. in v torek 30. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne. m lični uspeli lia realni gimnaziji. Na mariborski realni gimnaziji je bilo lani v ‘21. oddelkih sedmih razredov 618 dijakov in 318 dijakinj, skupno 936. Z odliko jih je izdedalo 77, s prav dobrim uspehom 274, z dobrim uspehom 287, popravni izpit jih ima 209, padlo jih je 86, neocenjeni pa so ostali 3. m Pevci »Jadranaši.« V pondeljek ‘29. t. m. ob 17. uri vsi na letno telovadišče sokolskega društva Maribor-Matica. Ob tej priliki opozarjamo tudi na izlet na Pohorje k Mariborski koči, ki bo 5. julija. Odhod zjutraj ob 4. uri z Glavnega trga. m Pijte original »CHABESOt. 1114 m Izvestje državnega ženskega učiteljišča. O zaključku šolskpega leta je izdalo ravnateljstvo državnega ženskega učiteljišča izvestje z obsežnim statističnim materijalom, o katerem bomo še poročali. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Razstava fotografij. Fotografski oddelek Zimskega športnega odseka SPD v Mariboru bo priredil od danes, 28. t. m. do vključno 5. julija v propagandne svrhe razstavo fotografičnili slik v kavarni »Park« v Mestnem parku. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 19. ure. Razstavili bodo svoja dela naši najboljši fotoamaterji. — Posamezne slike bodo tudi naprodaj. m Moderne kopalne obleke in kopalne čevlje itd. — H. J. Turad, Aleksandrova c. 7. 1411 m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Gostovanja mariborskih športnih klubov. I. SSK Maribor bo gostoval danes in jutri na Sušaku, kjer bo odigral dve tekmi s tamkajšnjim SK Orientom. Rezerva 1. SSK Maribora bo igrala danes v Murski Soboti proti SK Muri. Rapid pa bo nastopil tudi danes v Kapfenbergu v Avstriji proti FC Kapfenbergu. m Rokoborbe. Rezultati mednarodnih rokoborb na verandi pivovarne »Union« v petek zv. so bili sledeči: Bolgar Belič je v dvanajsti minuli premagal Ljubljančana Šollerja, Afričan Tom Sayer je v 34 minuti položil Beograjčana Manojloviča, Poljak Orszovvski pa v 49 minuti Madjara Bognerja. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Kinematografi. Grajski kino: Od nanes dalje zvočna drama »Dekle z Volge« z Evelino Holt in Igom Syinom. Kino Union: Od danes dalje nemška zvočna vesela igra »Valček v spalnem vozu« z Lucijo Englisb, Fritzem Schulzem, Trudo BerJiner tu Albertom Pauligom. m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9. 1492 m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Minafik »Pri orlu ; na Glavnem trgu. m Prometni koncert. Danes v nedeljo od 11. do 12. ure bo v Mestnem parku promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba. m Kam z blaznimi? Ker v Mariboru nimamo blaznice in tudi v bolnišnici ni zanje primernega oddelka, se često dogaja, da zapirajo take nesrečneže v policijske zapore ali pa jih prepuščajo sorodnikom. Te dni se je dogodil nov slučaj, ki kliče po nujni rešitvi tega vprašanja. V Trstenjakovi ulici 5 v Melju se je omračil um 181etni Ani Rohletovi, katero so zaradi razgrajanja že trikrat odposlali v bolnišnico, pa so jo vselej vrnili. Nesrečnica je še sedaj doma, kjer silovito razgraja iu se česlo pojavi tudi na ulici. Treba bi pač bilo osnovati v splošni bolnišnici poseben oddelek za umobolne! m Avtobusne vožnje na Reko za Pohorje. Za nedeljo, dne 28. t. m. in na praznik 29. t. m. odhaja prvi avtobus ob 5'30 Iz glavnega kolodvora, oziroma ob 5'45 iz Glavnega trga. Povratek iz reke ob 7. uri. Popoldanska vožnja za ta dva dneva se vrši tako, da odhaja avtobus Iz Maribora, glav. kolodvor ob 15'45 in iz Glavnega trga ob 16. uri. Odhod iz Reke ob 19 30. Vozna cena 10 Din. Navedene vožnej se vrše samo za poskušnjo in ako se Izkaže frekvenca povoljna, se uvede na tej progi stalna zveza. Morebitne želje glede spremebe voznega reda naj se javijo pismeno alt telefonično vodstvu avtobusnega prometa. Dr. Josip Furlan spccijallst za uSesa, vrat In nosne bolezni v Mariboru, Vrazova ulica 2 ordlnlra od 1. Julija dalje od 10—12 In od 14-15 1529 m Najden denar. Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru je živinski trgovec Josip Prah iz. Pesnice izgubil 2310 Din. K sreči ga je našel klavniški uradnik g. Stanko Povalej in mu ga, ko se je ves prestrašen vrnil, zopet izročil. m Nesreča dečka. Med igranjem je v petek popoldne padel 61etni uradniški sin Tonček Vodušek in si zlomil levo roko. Zdravi se v bolnišnici. m Nesreča voznika. Včeraj popoldne je na Glavnem trgu udaril konj 39-letnega voznika Ferdinanda Jamška in mu zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Zaplemba mesa. Tržno nadzorstvo je včeraj zaplenilo mesarju Z. na Glavnem trgu kos popolnoma smrdljive in pokvarjene govedine. Mesar je trdil, da je meso dobil iz mestne klavnice, kar pa ni verjetno. m Aretacije. V petek so bili v Mariboru aretirani: Alojzij K. radi potepuštva, Tomaž D. radi beračenja in Jurij K. radi pijanosti iu razgrajanja. Ptuj Razstava ročnih del. V Vurbergu je bila na osnovni šoli razstava ročnih del, ki je uspela nadvse pričakovanje. Razstavo je obiskalo razen domačinov tudi mnogo tujcev, ki so se zelo pohvalno izražali o krasnem delu. Zahvala gre v prvi vrsti tamkajšnjemu učiteljstvu, ki je vse tako krasno pripravilo in uredilo. Cesta Ptuj - Vurbcrg. Odkar je na gradu Herberstein v Vurbergu ruski sanatorij, se je promet zelo pomnožil, kajti tjakaj prihajajo in odhajajo dnevno bolniki, odnosno rekonvalescenti, posebno pa je avtomobilski promet zelo živahen. Vsled zgraditve mostu čez Dravo pri Sp. Dupleku je pa postal promet še živahnejši in tudi pošta dnevno prihaja, za kar gre v prvi vrsti zahvala sedanji vladi. Toda ta cesla že deset let ni videla gramoza, tako da je v sredini nastala že globoka jama, kjer se nabira voda in blato, namesto da bi cesta bila napeta, da bi se mogla voda odtekati. Nadrejeno oblast prosimo za tozadevna navodila ptujskemu cestnemu odboru Murska Sobota Avtomobilska nesreča. V torek zvečer se je pripetila huda avtomobilska nesreča blizu Bel-tinc. Avtotaksi Kočar iz Murske Sobote je zavozil v voz čevljarja Peterka iz Rakičana. Nesreča sicer ni zahtevala človeškega življenja, pač pa je poginil konj. Isti avto se je ponesrečil tudi pred kratkim, kakor smo že poročali, ko je zadel ob telegrafski drog. Komaj pa so ga popravljenega pripeljali iz delavnice, ga je drugi dan že zopet zadela nesreča. Zastrupil se je s sublimatom Zagoneten samomor brivskega pomočnika Slov. Konjice, 26. junija. V sredo 24. t. m. se je zastrupil tukajšnji brivski pomočnik g, Letner Alojz. Dosedaj je bil zaposlen okoli 10 let pri tukajšnjem brivcu g. Radiču, ker je pa nameraval prevzeti lastno brivnico v Apačah, je službo odpovedal in je bil namenjen se v sredo ob 9. odpeljati na svoje novo mesto. Toda ob 8. je zaužil v svoji sobi večjo množino raztopljenega sublirnata. Hud strup mu je seveda takoj povzročil silovite krče. Slučajno ga je našel okrog pol 10. v obupnem stanju pismonoša, ki mu je hotel izročiti pismo. Obvestil je o nesreči njegove znance, ki so nesrečnika takoj spravili v tukajšnjo bolnico, kjer so mu izprali želodec. Toda ker je strup že dolgo deloval, je dobil po požiralniku in v želodcu strašne opekline, katerim je po dvadnevnih hudih bolečinah v petek podlegel. V svoji sobi je ostavil listič, v katerem sporoča, da naj vzame njeg,v gramofon, na katerega je prav rad igral, njegov dosedanji i ojsler g. Radič v spomin, glede obleke pa, s katero je bil zelo dobro preskrbljen, pa želi, da se izroči nekemu tukajšnjemu občinskemu ubožcu. Pokojnik je bil v našem trgu vobče priljubljen vsled svoje simpatične iu mirne narave ter poznan kol izvrsten delavec v svoji stroki. Nepojasnjeno nam ostane, iz kakšnega vzrok« je storil ta obupni čin. Bodi mu ohrt* jen blag spomin! Velikopotezna tatvina v Sv. Lenartu pri Slovenj- gradcu Krojač, ki je leto dni kradel v trgovini in odnesel za 25.000 Din blaga Nedelja. 28. junija 1031. JUGOSLOVAN m 7 Odpis Zemljariče ob elementarni škodi Dravska finančna direkcija v Ljubljani nam »poroča: Vsako lelo, osobito v tem letnem času zadenejo našega kmetovalca različne elementarne nesreče, zlasti po toči. Zaradi škode, prizadete posevkom in drugim pridelkom po elementarnih nezgodah se sme deloma odpisati osnovni davek na zemljišča. Da se doseže ta odpis, so potrebni sledeči pogoji: a) neglede na površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več nego četrtino radi ognja, požara, vode, toče, poljskih miši, rastlinskih uši ali kobilic; b) če je prizadel škodo drug izreden in neod-vraien dogodek, brez lastnikove krivde, n. pr. mraz, vihar, orkan, velika suša itd., toda samo, če ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več nego četrtino letine je tudi v tem primeru pogoj za odpis vsake poškodovane parcele v dotični krajini. Osnovni davek na zemljišče se ne odpiše, če je nastopila elementarna nezgoda takrat, ko so bili kmetijski pridelki že požeti. Za davčni odpis je pogoj, da je nastopil elementarni dogodek pred žetvijo ali med njo, ne pa po njej. Zaradi iega se odpis davka dovoli le, če je nastopil elementarni dogodek takrat, ko so bili poljski pridelki že požeti (oddeljeni od tal), toda so bili še na polju. Če se kako zemljišče v letu po gospodarskem običaju dvakrat obdela, se oceni pi va obdelava * dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino letine. Pri mešanih obdelavah (n. pr. vinograd s sadjem, koruza s fižolom, rž z deteljo itd.) se oceni poškodba glavnega ploda, odnosno pridelka z dvema tretjinama, postranskega ploda pa z eno tretjim}, če sla res oba uničena. Odpis davka se ravna po velikosti škode, prizadete letine zemljišča in sicer: 1. Ce je poškodovana več nego četrtina, a manj nego polovica letine, se odpiše 25°/» let- nega osnovnega davka. — 2. Če je poškodovana polovica, a manj nego tri četrtine letine, se odpiše 50% osnovnega letnega davka. — 3. Če je poškodovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, so nora prijaviti vsaka škoda, ki je bila prizadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa davka, brez takse, liajdalje v osmih dneh od dne, feo se je škoda opazila. Prijavo mora vložiti v primerih pod a) davčni zavezanec sam ati njegov pooblaščenec; v pri- merih pod b) jo lahko vlože oškodovani davčni zavezanci skupno, vloži pa jo lahko tudi občinsko oblastvo samo. Prijave sc morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi (ne pri davčni upravi), lahko tudi po pošli. V prijavi, če je individualna, je treba točno označiti poškodvane parcele ter navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele; če je prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora (morajo) navesti vložitelj (vloži-lelji) prijave, čas in vrsto elementarne nezgode ter prijavo podpisati. Prijave, ki so prispele tako pozno, da se po mnenju oblastva škoda ne da več ugotovili, se morajo kot prepozno izročene takoj zavrnili. Zoper tak odlok je dopustna pritožba na finančno direkcijo v osmih dneh od dne obvestitve. Škodo ugolovi na licu mesta komisija, ki je sestavljena iz enega uradnika katastrske uprave in dveh članov občine. Ocenjevanju škode mor« prisostvovati radi potrebnih pojasnil sta-rejšina vasi (župan), če ga vas ima in pa oškodovani davčni zavezanec. Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagali prijave na pravilni naslov, navajamo še, pod katero katastrsko upravo spadajo področja posameznih davčnih uprav v Dravski banovini: 1. Področja davčnih uprav Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Kamnik, Litija, Logatec in Višnjngora spadajo pod katastrsko upravo v Ljubljani; 2. področje davčne uprave v Novem mestu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu; področja davčnih uprav Kranj, Radovljica in Škofja Loka spadajo pod katastrsko upravo v Kranj; 4. področja davčnih uprav Kočevje in čabar spadala pod katastrsko upravo Kočevje; 5. področja davčnih uprav Brežice in Krško spadata pod katastrsko upravo Krško; 6. področja davčnih uprav Celje, Laško, Konjice in Šmarje pri Jelšah spadajo pod katastrsko upravo v Celju; 7. področja davčnih uprav Slo-venjgradec, Prevalje, Gornjigrad in Šoštanj spadajo pod katastrsko upravo Slovenjgradec; 8. področja davčnih uprav Maribor in Slovenska Bistrica spadata pod katastrsko upravo Maribor; 9. področja davčnih uprav Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona spadajo pod katastrsko upravo Ptuj in 10. področja davčnih uprav Murska Sobota in Dolnja Lendava spadata pod katastrsko upravo Murska Sobota. Zeleni fižol — primer slabe irgovske organizacije Naše poljedelstvo se je lelo« posebno potrudijo, da se p reonje« ti ra v pogledu boljše in tudi intenzivnejše produkcije povrnine. Novosadska poročila govore o veliki nadprodukciji žolčnega fižola, k'i ue najde pravega odjema. Kje leži krivda? Dosedaj je bilo izvoženih v inozemstvo z novosadske postaje 48 vagonov zelenega fižola, ki se je prodajal po 0-50 do 4-— dinarje za kg. Ogromne količine fižola pa so neiprcdane. Tudi v tem slučaju se je ponovno izikazalo, da je naša vrtnarska produkcija vrtoglava, ker ivbsolutno ne vpošteva trgovskih momentov, ki »o v tem oziru edino odločilni. Za tržišča se mi pobrigal nihče. Na slepo se je polnilo dunajsko tržišče, ki seveda ni moglo konsumirati vsega blaga, cene so strahovito padle, izkupički pa so bili minimalni. Če bi naša zunanje trgovinska propaganda im obdelava posameznih tržišč pričela pozimi in bi se na posameznih tržiščih izdelale zanesljive tržne analize, bi do takih razočaranj gotovo ne prišlo. O tržnih analizah pa žal pri nas še ni govora. Večina naših izvoznikov povrtnine tega izraza sploh ne pozna, vse se vrši nekako amatersko in brez vsakega trgovskega razumevanja. Z dobro izvozno organizacijo bi igraje ga tvorili kantoni Kranj, Škofja Loka, Kamnik in Radovljica, je stavil takoj predlog, da se srednja šola v Kranju obnovi. V Kranj je prišel za subdelegata vodja novega distrikta Francois Tercy iz Lons-le-Saunier (Jura), svak znamenitega Charlesa Nodier-a, ki je bil znan literarni delavec. Tod prehitro je minula doba Napoleonove Ilirije. Šele po 1. 1848. se približamo uresničenju in obnovitvi Kranjske srednje šole. Zanjo sta si pridobila posebnih zaslug vodja glavne šole Janez Globočnik in kranjski župan Lokar. Šla sta k šol. svetniku Jarcu v Ljubljano prosit, da posreduje pri pristojnih oblasteh. Obenem so začeli nabirati prostovoljne prispevki v Kranju in okolici. Občina je prizidala k ljudsko-šolski stavbi nov del poslopja. Ko je dospela odobritev oblasti, Se je gimnazija otvorila — pred 70 leti — 1861. Prvi ravnatelj obnovljene gimnazije je bil Valentin Konšek; profesorji pa: veroučitelj Janez Globočnik, Dominkuš in Kanc. Globočnik je odšel leta 1864 za nadškofovega kancelarja v Gorico. Naslednik Konška je bil ravnatelj Krop. Odkar so prihajali v Kranj slovenski profesorji, se je začela borba kranjskih nemškutarjev (kazinarjev) proti gimnaziji. Ko je nekoč profesor G laser v šoli govoril navdušeno o Srbih in njih kralju, so ga ovadili. Posledica je bila, da so gimnazijo razpustili. O teh težkih časih ve ninogo povedati starosta kranjskih profesorjev msgr. Tomo Zupan, papežev protonotar in vlastelin na Okroglem pri Kranju, ki je bil prvoboritelj za pravice slovenskega jezika. Leta 1880 je bila gimnazija za časa deželnega predsednika Andreja barona Winklerja re-aktivirana, toda občina je morala prispevati 1000 goldinarjev. Leta 1887, lco je bil Wies-thaler ravnatelj, je bila zopet gimnazija razpuščena in s šolskim leto 1889/90 je popolnoma ugasnila. Po prizadevanju župana K. Savnika in drugih je dovolila avstrijska vlada 1894 ustanovitev višje gimnazije v Kranju pod pogojem, da občina zgradi šolsko poslopje. Kranjski dekan UftinftPM je odttlofkU xu Btuvbi&ad ztipnijuho pristavo (ki jo je cerkev prejela kot volilo I. 1780) in prejel namesto tega takozvano Žolari-jo in 1000 goldinarjev. Mestna občina je prikupila še Križnarjevo pristavo, last dedičev Katarine Florian. Za gimnazijsko kapelo pa sta poskrbeli z bogatim darom sestri škofa Vidmarja. Od leta 1895 dalje se krepko razvija zavod pod vodstvom ravnateljev Jožefa Hubada, Ignacija Fajdige in Ivana Košnika ter je vzgojil celo vrsto mož, ki stoje na našem kulturnem in gospodarskem polju v ospredju. Razširjajte Jugoslovana! Ivan Podlesnik: Jz dežele zievezp/eizicsfz Najvažnejše, kar se pri današnji »komunistični« Rusiji ne sme pozabiti, je to, da ni komunistična. Najvažnejše, kar se z ozirom na »krščanski svet« ne sme pozabiti, je to, da ni krščanski. H. R. Knickerbocker.* Knickerbockerjeva najnovejša publikacija, sad skrbnega, večmesečnega študija ruskih razmer v vseh panogah življenja, je izšla v originalni izdaji v Ameriki ter je vzbudila vsled svoje temeljitosti in objektivnosti po vsem svetu zanimanje. Saj je to eno izmed tistih redkih del o sedanji Rusiji, v katerem je strogo ločeno črno od belega in čegar pisatelj ni bil ne zasenčen in ne obsenčen od katerihkoli predsodkov. Delo samo na sebi ni obširno, podaje pa toliko zanimivega in vsestransko obdelanega gradiva, da dobi čitatelj zelo lahko in hitro pravo sliko o sedanjem stanju gospodarskih in splošno kulturnih razmer v sodobni Rusiji. Nekaj slik. Mati in sin. Sredi subtropičnega, velikega parka, ob vznožju najvišjih gora, ki zro na Tiflis, leži mogočna palača nekdanjih vice-kraljev ruskega carja. V dveh skromno opremljenih sobicah te palače živi Katarina Džugašvili. Samo spalnico in sprejemnico ima. Vsa siva in nežna je. Oblači se v sivo volneno georgijsko kmečko nošo. Oči so ji od starosti opešale, zato nosi srebrno obrobljena očala. Dopolnila je že 71 let. la, navidezno brezpomembna ženica, je mati tistega moža, čegar ime je v današnji Rusiji kult,: obljuba in grožnja. Vladar nad 150 mili- * ®e,r ro,e Handel droht! Der Fortschritt des , uijuahrplans der Sovvjets von H. R. Knicker-beckfcr. 1931. Ernst Rowoh.lt Verlag, Berlin joni ljudi je, čeprav nosi oficijelno samo naslov generalnega tajnika centralnega komiteja stranke, ki ga je označila kot »najzvestejšegr. interpreta Leninovih naukov«. Njegove slike vise po vseh obratovališčih, po vseh tovarnah in po vseh pisarnah sovjetske unije. la mož je Josip Džugašvili — cari-stični policiji znan pod imenom K o b a — sedanjemu svetu pa pod imenom Stalin. To ime mu je dal sam Lenin, ki je dejal, da je Džugašvili podoben jeklu (Stalil). — Stara ženica v tisti palači pa pozna tega moža samo po imenu S o s o — georgijsko ljubkovalno ime za Josip. — Petdeset let starosti je dopolnil. Petdeset^ let življenja, ki je bolj zanimivo in bolj poučno kot so življenjski popisi večine vladarjev velikih narodov. Njegov oče, ded in praded so bili čevljarji. Kmečki čevljarji. Tudi Josipov oče je želel, da postane njegov sin čevljar, Najbrže bi se to tudi zgodilo, da ni umrl oče, ko je bilo Josipu enajst let. Takrat je zasanjala njegova mati najslajši sen s/ojega življenja — da bi postal njen edinec — trije sinovi so ji umrli pred Josipovim rojstvom — duhovnik. Sen preprostih kmečkih mater vsega sveta, menda. Josip je ugodil materini želji in vstopil v teološki seminar v Tiflisu, kjer je ostal ve5 let. Po zatrdilu večine Stalinovih življenjepiscev je bil mladi Josip vsled svojih revolucionarnih idej in verske nezanesljivosti relegiran. Njegova mati pa to odločno zanikava ter trdi, da je Soso na njeno željo zapustil seminar z ozirom na svoje slabotno zdravje. To se je zgodilo tik pred njegovim posvečenjem v mašnika in 20 let pred izbruhom ruske revolucije. Potem se je začelo dvajset let trpljenja Od 1. 1898 do 1917 je bil sedanji Stalin šestkrat ujet, zaprt in prognan, petkrat je ušel in je prebil vsega skupaj osem let v raznih ječah. Za njegovo mater so bila to najstrašnejša leta njenega življenja. »Enainsedemdeset let sem stara,« pripoveduje sama, »toda, če ne bi bilo tistih 20 let, bi bila še dandanes znatno rnlajSa žena. Najhujše je bilo, da nisem v tistih letih nikdar niti slutiti mogla, kje se nahaja moj sin. Vedno po ječah, v izgnanstvu v Sibiriji, nazadnje celo na arkatskem ozemlju.« Tista leta so skovala Josipa v jeklo. Stalin je sedaj v drugo poročen. Prva žena Katarina mu je umrla še pred revolucijo in mu zapustila sina Jaša, ki je zdaj 24 let star. V drugo je poročil Nadeždo Alelujo, hčerko intimnega Leninovega prijatelja. Iz tega zakona ima dva otroka, osemletnega Vasilija in petletno Svetlano. Po Stalinovem dvigu je bila njegova mati samo enkrat pri njemu v Moskvi, pa ji ni ugajalo tam. Stalin jo je od 1. 1921 dvakrat obiskal. V svoji- n »ravnost ubožno opravljeni sprejemnici hrani Stalinova mati za njo neprecenljive zaklade. Vse časopise, v katerih so priobčeni Stalinovi članki, hrani starica in jih prebira. Le težko se je odločila dovoliti Knicker-bockerju, da jo fotografira. Izrekla je željo, da se pošlje ena slika njenemu Sosoju... Zato se je tudi preoblekla v najlepšo obleko. V Moskvi v samostanu Srasnoj se nahaja od sovjetov ustanovljen antireligijozni institut, po vsej Rusiji so nabiti žareči plakati lige brezbožnih, nešteto cerkev razpada — 2000 let je pridigoval svet nauk, da je treba sovražnike ljubiti in jim storiti dobro. Sovjeti pa vodijo svoje armade v boj pod prapor, na katerem se blešči nov nauk: »Sovraži sovražnike iti stori jim zlo!« Za uresničenje njih načrtov se zdi sovjetom sovraštvo uspešnejše od ljubezni, zato poizkušajo isto izruvati iz človeških src. Morda se jim bo marsikaj posrečilo, eno se jim gotovo ne bo: ljubezen v materinih srcih bo ostala. Žena, ki je videla vso srečo svojega življenja v tem, da bi postal njen sin duhovnik, ta žena je poslušala sinove besede in — kakor pripoveduje sama — izgubila mnogo od svoje vere. Od ljubezni do sina pa ni ničesar izgubila. Josip Džugašvili ji ni — Stalin — temveč samo njen Soso. — »Matere znajo samo ljubiti, to jo njih edino razumevanje« (l?emarque). Novosti državne biblioteke v LjubSfani Priobčuje dr. Joža Glonar. (Zvezdica označuje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.) Annals of the Royal Observatory Edinbuigh. Ed. by R. Copeland. Glasgow, 1902— III 48.063. Benfey Tli.: Kleinere Scliriften. Ausgew. u. hg. v. Ad. Bezzenberger. Berlin, 1890— 48.400. * Bokšom S!.: Nikola Tesla i njegov pionirski rad u elektrotehnici. Beograd, 1930. 48.500. Bubanovič Fr.: Kemija za slušače kemije, medicine, veterine i farmacije. Zagreb, 1930. 47.942. ‘Djordjevič K. R. & Dr. I. Zivanovič: Vojna geografija. Beograd, 1930. 47.953. Europe, V, Nouvelle. Pariš, 1918— III 48.061. Feigel D.: Po strani klobuk. Gorica, 1923. 48.468. Geijer R.: Die Situation auf dem psychologi-schen Arbeitsfeld. Berlin, 1912. 48.002. Gcsemann G.: Ein Blick auf die neuere serbo-kroatische Literatur vom Gesichtspunkte der VVeltliteratur. Beograd, 1929. II 48.119. Glas, Primorski. Dunaj, 1928—29. III 48.048. * Gospo vič O.: Osnovi meničnog prava. Beograd, 1929. 47.999. Hacquet B.: Leben und Werke. Bearbeitet und eingeleitet v. G. Jakob. Mtinchen, 1930. 48.451. Heidrich E.: Altniederlandische Malerei. Jena, 1910- II 48.092. Jadran. Buenos Aires, 1916— III 48.052. Jovanov, D.: čovek i priroda. Popularna predavanja. Novi Sad, 1931. 48.341. Kosier Lj. St.: Jevreji u Jugoslaviji i Bugarskoj. Beograd, 1930. 48.022. * Lapčevič Dr.: Iz moje postojbine. Beograd, 1930. 48.489 48.489. Lofflcr K.: EinfUhrung in die Handschriften-kunde. Leipzig, 1929. 48.010, Lukas F.: Ekonomska geografija. Zagreb, 1924. 48.018. Mcyer, R. M.: Ein neuer Dicliterkreis. Berlin, 1897. 47.738. Nohl H.: Die »Deutsche Bewegung« und die idealistischen Systeme. Tiibingen, 1912. 48.079—2. Pejscha Fr.: Praktische Methodik des Unter-richtes in der franzosischen Sprache. Wien, 1913. 47.955. *Podgradski M.: Stečajno pravo i prinudno poravnanje van stečaja. Beograd, 1930. 48.399. *Prcšeren Fr.: Sonetni venac. Prepevao I. Dju-kič. Beograd, 1929. 48.499. *Pupin M. I.: Sa pašnjaka do naučenjaka. Veliki Bečkerek, 1929. 48.029. Reischle M.: Werturtelle und Glaubensurtelle. Halle a. S., 1900. 47.892. Rickert II.: Der Gegenstand der Erkenntnis. Tiibingen, 1904. 47.551, Rod, Novi. List za mladino. V Trstu, 1921— II 48.082. Rundschau, Slavische. Berichtende und krltischo Zeitochrift flir das geistige Leben der slavi-schen Vdlker. Berlin, 1929— II 48.078. Sankt-Bcnedikts-Blatter, Monatsschrift. Larn-bach, 1877— 47.948. Scheler M. F.: Die transzedentale und die psy-chologische Methode. Leipzig, 1922. 48.008. Schmid II. & R. Trautmann: Wesen und Auf-gaben der deutschen Slavistik. Leipzig, 1927. 48.440. Shaw D.: A Catalogue of British Scientific and Technical Books. London, 1930. 48.409. Simmel G.: Kant. MUnchen, 1913. 48.023. Sladovič E.: ženidbeno pravo. U Zagrebu, 1925. 47.962. Soette P. de: The Louvain Library Controversy. Concord, 1929. 47.582. Struve P. v.: Uber einige grundlegende Motive im nationalokonomischen Denken. Tiibingen, 1911. 48.079—1. Turizain, Jugoslovcnski. Split, 1928— II 48.110, Volkslied, Das deutsche. Zeitschrift fiir seine Kenntnis und Pflege. Wien, 1899— II 48.075. Žunko vič D.: Zur Geschichte der Slaven von der Urzeit bis zur Volkerwanderung. Kro-mčfiž, 1929. 48.028. Kongres PEN-klubov v Beogradu Kakor znano, se bo letošnj kongres PEN-klubov, ki se vsakoletno vrši v enem evropskih mest, vršil v Haagu. Na njem bo zastopana tudi naša država. Danes je predvsem zanimivo dejstvo, da je želja vseh treh naših PEN-klubov, da se mednarodni penklubski kongres za leto 1933. vrši v Beogradu. (Kakor smo pred kratkim poročali, se bo ta kongres baje vršil v Dubrovniku. Op. ur.) V ta namen sta pred nedavnim časom prispela v Beograd zastopnika ljubljanskega in zagrebškega PEN-a Oton Župančič in Dragutin Domjanič, ki sta v dogovoru in skupaj z Milanom Grolom obiskala prosvetnega ministra Maksimoviča ter v imenu jugoslovanskih PEN-klubov izročila predlog, da se izda odlok, da se v 1. 1933. priredi v Beogradu kongres vseh PEN-klubov sveta. Po dosedanjem načrtu bo prihodnje leto kongres PEN-klubov v Budimpešti. Za njo naj bi prišel na vrsto Beograd. Kolikšnega pomena bi bil mednarodni književniški kongres za našo državo, si moremo zamišljati. Vedeti je treba, da pridejo na kongres duhovno najizrazitejši ljudje med posameznimi narodi, ki odneso iz države dobre in slabe vtise in jih potem potom časopisja in revij dajejo širokemu krogu svojih čitdteljev. Po tem nas bo cenijo inozemstvo z deset in stotisoči čitateljev! Lani je na primer o Poljski, v kateri se je vršil zadnji mednarodni kongres književnikov in ki ga je obiskalo blizu 100 književnikov, izšla cela vrsta potopisnih in impresijskih knjig in še več časopisnih in revijskih člankov. Isto bi se zgodilo z Jugoslavijo, ako bi se vršil kongres v Beogradu* Posebej Dalmacija in Slovenija bi mnogu pridobili in bi bil dotok turistov in letoviščarjev precej večji, kot je sedaj. Zapomniti pa si je treba, da moramo književnike, ki bi prihajali na kongres, kolikor mogoče lepo sprejeti in jih obsuti z vsemi prometnimi in drugimi ugodnostmi, ki jih imamo, T. P. Beznovzna in izseljenci O tej-Ie zadevi sem nekoč prav za prav že pisal, pa to je stvar, o kateri ne bo nikoli preveč besede. Zadevo naših izseljencev imam v mislih — prav te-le dni sem čital, da se bodo spet vršili nekakšni kongresi in je stvar torej spet na vrsti. Zadnjič sem čisto slučajno trčil na cesti ob rojaka, ki se je pravkar pripeljal iz Amerike in je bil namenjen, da mesec ali dva prebije v domovini. Po par dneh, tako mi je pripovedoval, je imel te ljubljene domovine do grla: nobenega človeka, nobenega kraja, nobene stvari ni našel nikjer, samo tisti, ki bi od strica iz Amerike želeli dolarskega drobiža, so imeli dovolj in preveč pozornosti zanj. Tako prazno in tako dolgčas mi je tu doma, je dejal, da bom pobral svoje kovčege in jo bom mahnil, odkoder sem prišel. Vsa tragika našega človeka, ki se je izselil v tujino in se je tam do česa prebil, in skoraj vsa tragika našega nacionalnega življenja obenem je pač v tem: ta naš izseljenec se je v tujini dokopal do standarda, ki je v splošnem mnogo, mnogo nad življenjskim nivojem našega kmeta, delavca, obrtnika, uradnika, malomeščana, in moč in višina civilizacije, s katero je tam prišel v stik, se z malimi razmerami starega kraja pač ne da primerjati. Med nami, ki smo ostali doma, pa našimi ljudmi, ki so se preko vseh brezupnih, ubijajočih težav izseljenskega življenja nazadnje vendarle prebili do zmage, je približno tako žalosten, tako težko premostljiv prepad, kakor je povsod med mizernim, jalovim plebejstvom in pa triumfirajočo prosperity. Ene krvi smo, izpod ene strehe smo prav za prav doma — pa smo se polagoma vendarle ločili v dva svetova, ki sla si čisto tuja med seboj. Med nami zija prepad, ki bi ga ne moglo zagrniti nič drugega kakor ena sama velika, neupogljiva volja — volja po neločljivi nacionalni, kulturni in življenjski enotnosti, po enotnosti in skupnosti nas vseh, kar nas je doma, z vsemi, kar jih je tam. Takšna volja, takšen napor bi moral biti nujna moralna vrednota naroda in narod, ki iz sebe ne zmore tega napora, je zelo, zelo žalostne cene. Eno najtrših vprašanj, kar se nam jih v tel) časih reži v obraz, je brez dvoma vprašanje organske zveze domovine z našim izseljenim svetom. Kakor klavrni diletanti stojimo pred njim dremavih duš in križem rok. Zadnje čase se vedno nolj pogostem godi, da naši umetniki potujejo v Ameriko in obiskujejo naše kolonije — to je zelo lep, dober, vse hvale vreden opravek. Toda to so samo dejanja in doživetja, rojena iz dobre volje posameznikov — to bi morala bili morda najskromf-nejša, najnižja postavka v računu našega Hoživljenja z našim človekom v tujini. Manjka nam velike, široke, organizirajoče pobude, manjka nam bedečega in skrbe- čega očesa, ki bi nikoli ne zadremalo vase, manjka nam žive zavesti, da je tu, v našem izseljenskem vprašanju, pol našega obstanka in pol pogina. Naj bi tale kongres, ki se spet pripravlja, poskusil napraviti malo širokopoteznega načrta: naj bi dodobra pretresel vse načine in vse prilike, ob katerih bi bilo mogoče to zmedo in ta razdor odpraviti z živimi, živahnimi delovnimi vezmi. Naj bi premislil vsa pota, po katerih bi bilo mogoče naš živelj tam zunaj ohraniti sebi in nam. Lepo je, da smo veseli, kadar nas naši ljudje iz Amerike, Nemčije in od drugod pridejo obiskat; skoraj še bolj nujno pa je, da bi mi od tod organizirali obiske med te naše ljudi in da bi jim eno za drugim prinašali vsaj tistega, kar jim pač moremo prinesli: vere, ki nam je je treba nam vsem, in zavesti, da smo eno in da moramo za vse, kar je tukaj in kar je tam, skrbeti drug z drugim. Enotnost našega naroda doma in na tujem — ta enotnost zaradi naše brezbrižnosti ne sme propasti. Fri. Ali si sposoben za TeEiniško srednjo šoSo ? Staršem in učencem pri izbiri poklica v premi slek — Tehniška srednja šola in učenje na njej Letos obhaja Tehniška srednja šota — preje Drž. obrtna šola — 20-letnico, odkar je v svojem poslopju. Obenem obhajamo 10-letnico Tehniške srednje šole: dijaki polagajo že 10 let zrelostne ali diplomske izpite na tem zavodu. Ob tem važnem jubileju prvega desetletja naše srednje tehnike je zavod priredil razstavo dela in uspeha vseh oddelkov na šoli. Ker sem uverjen, da si bo zanimivo razstavo ogledalo mnogo občinstva iz Ljubljane in dežele, ne bo odveč, da ob tej priliki spregovorim nekaj načelnih besedi — in misli o študiju in delu na naši Tehniški srednji šoli, kajti šolska vrata na vseh šolah so se zaprla za dva meseca — in starši absolventov nižjih srednjih šol se s skrbjo povprašujejo in ugibajo: Kam z deco, da bo preje pri kruhu? Pa tudi marsikateri dijak si izprašuje vest, kam naj se obrne po dovršenem četrtem razredu realne gimnazije ali meščanske šole, bodisi da bi preje dosegel svoj cilj, bodisi da mu učenje na dosedanjem zavodu ne ugaja več. — Torej k stvari. Tehniške srednje šole v naši državi so najvišja obrtna strokovna učilišča z zaključnim študijem: dijak, ki dovrši študij na zavodu, stopi lahko takoj v zasebno ali državno službo. Namen Tehniških srednjih šol torej ni, da bi pripravljale kandidate za visoko tehniko, temveč n jih smoter Je, vz gojili strokovno naobražene mlade moči za naša obrtna, industrijska in druga podjetja (n. pr. železnice, rudnike itd.) po vsej državi. Ljubljanska Tehniška srednja šola ima sedaj štiri oddelke (odseke): arhitektonski-gradbeni, strojni, elektrotehniški in geodetski (razen geodetskega, ki zahteva 6 šol) odsek. V enega izmed teh odsekov labko stopi dijak, ki je dovršil nižjo srednjo šolo: human, gimnazijo, realno gimnazijo ali meščansko šolo najmanj z dobrim uspehom. Ker pa je preveč prosilcev za sprejem, ravnateljstvo izbira med boljšimi in najboljšimi, kar je za nadaljnji študij čisto pravilno. ' Študij na vsakem odseku traja 4 leta in se završi z diplomskim izpitom in absolventi dobe pri odhodu z zavoda diplomo s pravico do naslova: tehnik. Za dijake, starše in profesore pa je pri tem najvažnejše vprašanje, kakšnim dijakom bi svetovali, da vstopijo na Tehniško srednjo šolo in se resno posvečajo študiju eni izmed navedenih strok, kajti učenje na imenovanih oddelkih ni tako labko, kakor si to morda nekateri dijaki in tudi starši domnevajo. Tudi tu velja stari rek: Po strminah do zvezd — do uspeha! Prvi pogoj za uspešni študij na Tehniški srednji šoli brez razlike na razne strokovne odseke je: le tisti dijak, ki ima in čuti v sebi sposobnost, nadarjenost ter nagnenje in veselje za tehniške strokovne predmete, naj prestopi prag Tehniške srednje šole. Pa ne samo sposobnost in nadarjenost, temveč dijak mora imeti tudi smisel in razum, veselje in ljubezen ter dobro voljo do tehnično praktičnega, realnega ter resnega študija in dela v velikem »modernem« vrtincu šolskega življenja in vrvenja. Imeti mora »odprto« glavo in pridne, delovne roke. Na nobeni šoli se tako pestro ne menjata že za časa študiranja teorija in praksa, kakor na Tehniški srednji šoli. Zalo je treba poleg duševnih vrlin in zmožnosti, t. j. visoke prirodne inteligence tudi še telesnili sposobnosti, predvsem trdnega, močnega zdravja. K zdravi telesni zgrajenosti spada zlasti dober vid in sluh, zdrave gibčne roke in noge, tako da dijak — pozneje kot strokovnjak — veščak vsak čas in v vsakem položaju lahko prime za vsako delo, se lahko brez bojazni in nervoznosti povzpne na nevarne višine visokih stavb, kakor tudi pogrezne v globoke jame ru-dokopov ter se lahko ponosno in okretno giblje po nevarnih električnih centralah, ne pa samo po lepo preproganih in opravljenih pisarnah. Dijak, ki resno in zavedno stremi za tem, da bo kdaj v življenju kaj pomenil in ustvarjal, mora imeti torej duševne in telesne darove — bistroumnost, znanje in ročnost za udejstvovanje v praktičnem življenju. Telesni slabiči in negodniki torej ne spadajo na srednjo tehniko. Zakaj ne? Dijaki Tehniške srednje šole imajo povprečno 44—48 ur pouka na teden, t. j. vsak dan 8—9 ur brez neobveznih predmetov. Za tako »vztrajno sedenje« v šoli pa je neobbodno potrebno krepko zdravje, trdnih, močnih živcev in neomajne volje ter železne vztrajnosti. — Predvsem pa je treba dijaku zares pravega, resničnega veselja in zanimanja do realnih predmetov: do risanja, matematike, lizike, kemije, mehanike in delavniških va.i. Matematika, risanje, mehanika so takorekoč bistvene zahleve za slehernega dijaka, ki hoče z uspehom posečati in dovršiti svojo stroko. Treba se je torej mnogo učiti in risati v šoli in doma. Tehniška srednja šola torej ni nobeno pribežališče za take dijake — brodolomce, ki mislijo, da bodo tukaj pod krinko svoje stroke lenuharili in »zabušavali«, kajti študij na Tehniški srednji šli je obsežen in tudi težek. Zavod ni nikaka tovarna za izdelovanje duševnega proletarijata, temveč je jako resna in dostojna duševna in telesna vzgojevalnica — delavnica, v kateri se vzgojuje naš mlad strokovno kvalificiran naraščaj, kakršnega naše skupno narodno gospodarstvo in naša mlada država nujno potrebuje z svoj tehniški, kulturni in gospodarski napredek ter. za svojo narodno in državno obrambo in oporo. l*10f. W. Roži*. Zagorske občinske zadeve Zagorje, 24. junija. Danes popoldne ob 4. uri se je vršila redna občinska seja, ki jo je vodil župan g. Albin Grčar. Radi štedenja se niso nabavile nove hišne številke v narodnih barvah, temveč so se stare preklepale in prebarvale. Tudi preureditev hišnih številk sedaj ni mogoča, ker je sedaj red številk zelo zmešan. To se bo storilo šele tedaj, ko bodo zazidana stavbišča ob glavni cesti. Obenem se bo takrat izvršilo imenovanje cest, kar bo zelo pregledno. Za nove cenilce so bili imenovani gg. Cobal Melhijor, Go-vejšek Peter, Kušar Slavko in Jeretina Ignacij. Na prošnjo zagorske občine, da bi se ustanovilo tu skladišče soli, odgovarja oblastni rnono-polski urad v Zagrebu, da to ne more biti po čl. 1. Letna plača organista znaša 11.000 lir. K tej vsoti morajo prispevati vse občine, ki spadajo pod zagorsko faro. G. Peter Govejšek je prosil za dovolitev koncesije za prevažanje potnikov z avtomobilom. Glede na krajevno potrebo se prošnja priporoča. Soglasno se sklene, da pristopi občina k krajevni protituberkulozni ligi kot ustanovni član z vplačilom 1000 Din. Za preložitev banovinske ceste, ki pelje mimo Križaniča in Koprivca, se bo naredila prošnja na sreski cestni odbor. Na tem mestu se bodo tudi postavile orijentacijske table na Trbovlje. Kolesarji neprenehoma kršijo cestno policijske predpise in se bodo poslali radi tega posebni opomini. Vsled banovinske uaredbe je bil izvoljen za občinskega blagajnika g. Slavko Kušar, za kar bo prejemal mesečni honorar 200«Din. Uradni dne- vi bodo pričeli s 1. julijem in bodo vsak ponedeljek in petek od 8—10 ter vsako prvo nedeljo v mesecu. Ako padeta tedenska dneva na praznik, pa sledeči delavnik. Za priključitev k zagorski občini so pobrale vasi užiške občine Loke, Podkraj in Kisovec 332 podpisoVj kar znaša 93 odstotkov vsega prebivalstva teh vasi. Odbor se s priključitvijo soglasno strinja, ker so vzroki sila tehtni. Odločno pa odklanja priključitev Bevškega k trboveljski občini, za kar so proti prebivalci sami. Potrebno vsoto se obljubi »Zvezi slovenskih vojakov« za sanacijo postavljenega vojnega spomenika, ako bodo prispevale tudi druge prizadete občine. Rešeni sta bili prošnji gg. Požuna in Uršiča. V občinsko zavezo so bili sprejeti: Ivan Tomažič, Matija Podrenik, Viktor Plahutnik, Kokalj Mariin, Hiršel Ivan in Zrinšek Ivan. V hiralnico se odpošlje občinsko revo Heleno Vičič. Ubožni odsek je podelil nekaj novih podpori Stavbni odsek poroča, da bo treba popraviti v sporazumu s trboveljsko občino most v Bev-škem ter občinski most na Selah. Ob pol 20. uri zaključi g. župan sejo. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! F. Ripson: 1 Marsove skrinosti (Roman.) 1. poglavje: Začetek tajnosti. Bil je deževen dan. Polagoma in gosto je curljalo z neba, dolgočasno in temačno, tako da so bili že vsi ljudje slabe volje. Saj je takšen dež povsod enako žalosten, ob morski obali ali v planinah, v velemestu ali v majhni vasi. Tudi v New Yorku ni nič drugačen. Na zadnjem koncu^ otoka Manhatlana, središče te metropole nebotičnikov, visoko proli severu, na 131. ulici, kjer že ni več videli nobenega nebotičnika in kjer New York izgleda kot vsako drugo majhno ameriško mesto, se nahaja še danes precej velika prodajalna naravoslovca. V izložbi so nagačene živali in eksotično orožje. Tik poleg nje je pa gostilna, a ne v našem smislu besede, kajti kot je znano, se v Zedinjenih državah ne smejo prodajati alkoholne pijače. Kljub temu je mladi, elegantni gospod, ki je na ta žalostni, deževni dan stopil v zakajeni lokal, dobil kozarček finega škotskega žganja od debele, rdeče natakarice, ki je bila ob enem poseslni-ca Jokala in hiše. Ta konec New Yorka je še danes nekako starinski in človek kar ne bi verjel, da je tu še vse tako, kot je bilo pred pol stoletja. — Kaj ni nihče vprašal po meni? In ni nikakega pisma za mene, miss Thompson? — Prav nič ni došlo za Vas. Gospodična Thompson je bila malobesedna dama. Čeprav bi bil zgodnji in edini gost rad z njo malo pokramljal, mu je z odločno kretnjo glave pokazala, da se ji prav nič ne ljubi, razgovarjati se. Sedela je za svojo visoko mizo in imela pred seboj cel kup majhnih novcev, izkupiček prejšnjega dne, ki jih je seštevala. Naravno, da ni hotela, da bi jo kdo pri njenem računanju motil. Njen gost je bil zelo prikupljivega in inteligentnega obraza in moral je imeti dobrih trideset let. Njegove svetle oči so kazale velik nemir. Neprestano so se obračale proti vhodu. Možak je izgledal zelo energično in podjetno. Naenkrat je začela prihajati megla, ki je v New Yorku precej redka, toda to pol je nastopila naglo in se tako zgoščevala, da je morala miss Thompson kmalu prižgati petrolejko. Mladi možak je začel hoditi po praznem lokalu semtertja ter je neprestano gledal skozi steklena vrata na ulico, kjer so skozi meglo hiteli veliki in majhni avtomobili s prižganimi žarometi. Redki mimoidoči so držali dežnike razpete, kajti tenak, a gost dež je curljal iz te debele oceanske megle. Nenadoma so se odprla vrata in vstopil je čuden možak. Izgledal je kot kakšen Anglež iz srede prošlega stoletja. Zavit je bil v širok havelok z dolgo mantilo in na nogah je imel usnjene dokolenke, ki so bile, enako kot njegovi čevlji, mokri in blatni. Voda je kar curela z njega. Mladi mož je vzradoščen stopil k njemu, mu podal roko in dejal: — Vendar ste prišli, moj dragi Pint. Iskreno me veseli, da vas vidim. — Kako se vam kaj godi, misler Garel? Mister Pint se ni dosti pobrigal za gospico Thompsonovo, samo pokimal ji je in dobil je finega francoskega rdečega vina, ki je bilo seveda servirano v kavni skodelici, da ne bi slučajno došli policaj ali neznanec opazil, da se točijo v tem lokalu tudi alkoholne pijače. Nato je Mr. Pint odložil svoj premočeni plašč ter ga obesil na stol poleg peči, da bi ga posušil. Bil je precej trebušast možak in izgledal je tako dobrovoljno, da se je vsakemu na prvi pogled prikupil. Ves zasopel je sedel za mizo in počasi srebal iz skodelice dobro kapljico, ki mu jo je bila prinesla miss Thompson. Garel je sedel poleg njega in ga vprašal: — Kaj pa vaša trgovina s pticami? Ali še vedno tako dobro gre? — Hvala, prav dobro. Včeraj sem kupil jato flamin gov in marabutov na ladji, ki je bila pravkar došla iz Sudana. Sicer pa mi vsi, ki j rodajamo te lepe živali menžerijam, zoološkim vrtom in muzejem, v nekaj letih ne bomo imeli ničesar več prodajati. — Kako to? — Cisto enostavno, ker moderne naprave uničujejo ptice na deset in na stolisoče. Kamor prihaja železnica in elektrika, lam se uničuje plice na naravnost nečuven način. Najprvo so bili samo morski svetilniki v pogubo celim jatam, danes pa gre to dalje, imamo po vsem svetu svetilnike za zračne prometne proge in daljnovode visokih napetosti, ki so smrt za ptice. Pa pustimo to. Povejte mi rajši, kako se vam godi: — Meni? Še nikoli mi ni šlo tako slabo kot sedaj. — To je vendar nemogoče. Še pred mesecem dni sem čital v jNew York Timesu« članek o vas in vaših instalacijah v Sibiriji. Videl sem tudi fotografije teh naprav. Saj ste morali imeti milijone, da ste vse to zgradili. — Imel sem jih, toda sedaj sem siromak. — Toda vaše iznajdbe? — Prodati sem jih moral ameriškim trustom za košček kruha. — In vaša poroka s hčerko bajno bajno bogatega milijonarja Jerkissa? — Vse je šlo po vodi. . Naravoslovec je mladega inženerja debelo pogledal. — Kako se je vendar vse to zgodilo? je vprašal začuden in z angleško flegmo počasi potegnil iz žepa škatljo s cigaretami, ponudil eno svojemu prijatelju, si vtaknil drugo v usta, pripalil obe in polagoma začel puhati dim proti stropu. — O, moja zgodba je silno enostavna. Hočem vam jo v kratkih besedah povedati. Znano vam je iz prejšnjih let, ko sva bila skupaj v New Yorku, da sem napravil več iznajdb. Dve izmed njih sem prodal za težke novce, namreč avijonski motor, ki je za polovico lažji, kot so bili prejšnji. V onem času sem se slučajno seznanil z bankirjem Jerkissom, ki se je začel zanimati zame ter me je povabil na svoj dom. Tako sem imel čast, seznaniti se z njegovo dražestno hčerko edinko, miss Alberto. Za* ljubil sem -e vanjo in spoznal sem, da me tudi ona rada vidi. Njen oče pa je računal, da si lahko podvoji svoje veliko premoženje, če izrabi moje patente, in zato ni menda ničesar imel proti temu, da bi jaz vzel njegovo hčerko. Vse je šlo dobro, dokler nisem nekega dne slučajno srečal v Paramount kinu na Times Squaru nekega ruskega begunca Krasinskega, ki je slaven zvezdoslovec in moj star prijatelj. Ponovno sva se sestala. Krasinski, ki je bil pred leti, ko sva skupaj študirala na pariški univerzi, moj dober prijatelj, mi je začel razlagati svoje teorije. Bil je prepričan, da so nekateri planeti enaki naši zemlji in da se po vsej priliki morajo na njih nahajati živa bitja, katera so morda podobna nam ljudem. Na podlagi najrazličnejših dokazovanj me je skušal o tem prepričati. Ni razmišljal o drugem kot o upostavitvi' zveze med našo zemljo in nebesnimi telesi. Toliko časa mi je govoril iu me navduševal, da me je slednjič pridobil za svoje ideje. Sklenila sva pogodbo, da bova sodelovala v tej zadevi, o kateri ste, kot ste prej rekli, čitali v časopisih. C delu jugoslovanskih žen Posnetek žlankov ge. Alojzije Štebijeve, priobčenih v Ženskem pokretu — Nadaljevanja ska stranka prireja v vseh dunajskih okrajih sestanke, kjer se vsak teden kritično razpravlja o vseh dnevnih vprašanjih. Velika večina našega prebivalstva živi na kmetih. Po štetju 1. 1921. živi 10 milijonov Jugoslovanov v občinah po 200—10.000 prebival-cav. Tem prebivalcem ne le da manjka osnovna izobrazba, namreč jih še tlači slaba stran tradicionalne konservativnosti na kmetih. V nekaterih krajih naše države pride še v poštev močan vpliv konservativnega zakonodajstva; Jugoslavija namreč še nima izenačenega civilnega zakonika. Srbski zakon je ženam najbolj krivičen; n. pr. v dednem pravu. V Srbiji more biti žena dedinja po starših ali sorodnikih samo tedaj, če ni moških dedičev. Zenske imajo samo pravico na izdrževanje in da smejo stanovati v hiši. Zena lahko podeduje le, če je to označeno v oporoki. Niti po možu ne podeduje žena, dokler ima mož v sorodstvu moškega dediča, bodisi da je to sorodstvo tudi samo od materine strani. Jasno je, da tak zakon žene še bolj ponižuje v moževih očeh in da daje možu premoč nad ženo. Jasno je tudi, da je tako po tradiciji in po zakonu skozi toliko desetletij zapostavljeno ženo težko izvleči iz njene podrejenosti. Omeniti moramo tu še odredbo, ki velja samo za muslimanke, katere imajo posebne šerjatske predpise toliko v zakonskem , kolikor v nasled-nem pravu. Po teh predpisih muslimanka v nekaterih primerih lahko prosi za ločitev zakona, medtem ko ima mož pravico ženo zapustiti, t. j. ločiti se od nje vsak čas in brez navedbe razloga. Srbski civilni zakon ima tudi še odredbo glede nezakonskega otroka: iskanje očetovstva ni dopuščeno! Odnošaji med ženo in možem so v različnih krajih naše države zelo različni. Da navedemo samo nekatere primere: v Črni gori, Južni Srbiji in Dalmaciji n. pr. žena ne sme sedeti z možem za mizo; more mu le streči, ona pa jč posebej vkuhinji. Zena ne sme leči predno se mož ne vrne domov, mora mu sprati noge. Roditi ne sme v hiši, marveč zunaj in med porodom ne sme ležati itd. Četudi te šege niso splošne v naši državi, vendar znatno ovirajo napredek, človek šepa, ako ima eno nogo krajšo od druge; tudi narod ne mora krepko stati dokler niso vsi njegovi deli vsaj kolikortoliko izravnani. Ker smo pretežno kmečki narod, je pritok v mesta še vedno v glavnem vezan na kmete. Posledica tega je, da inteligenca prinaša s seboj vse predsodke o ženi, vse nespoštovanje njenega položaja v družini, družbi in državi. Ta inteligenca tvori javno mišljenje, zato ni javno mišljenje prav nič naklonjeno ženskemu gibanju, ker ga Študentka za vsako ceno Vprašanje izbire poklica bo postajalo za ženski spol čedalje bolj zamotano, čim hujši bo boj za delo in za službena mesta. V splošnemo moramo pred akademskimi poklici le svariti. Precej je danes mladine, ženske in moške po univerzah, ki sploh ne odpade tja. Neštevilni dijaki in dijakinje se danes mučijo z znanstveno stroko, čeprav jim manjka sposobnost, da bodo stroko tudi v resnici obvladali, zato bodo ali padli pri izpitih, ali pa bo splošnost imela pozneje prav nobene koristi od njihovega udejstvovanja v dotičnem poklicu, pa čeprav bi se prerili skozi izpite. Mnogi bodo obsojeni v večno šušmarstvo, ki bi morda v drugem, manj abstraktnem ali v čisto praktičnem poklicu dosegli najboljše uspehe. Da vsled premočnega dotoka polovičnosti in manjvrednosti v takozvane duševne plasti znatno tlači ta plast navzdol, je naravno. Z vso jasnostjo moramo delati na to, da pridejo na visoke šole samo dekleta z izrazito nadarjenostjo za duševne poklice; vse druge naj se s tehtno utemeljitvijo od tega odvrnejo. Zavedna žena ne sme nikdar pripustiti, da bi se njenemu spolu zaprla vrata do virov znanosti. Toda samo tiste, ki so v resnici poklicane za to, naj tu zastavijo svoje moči. Poglobljena duhovna izobrazba, po kateri bodo stremele mnoge žene in ki je predvsem bodoči materi tako zelo potrebna, se da v privatnem študiju ravno tako temeljito doseči kakor s pristopom v razne kolegije. Na srečo ima žena precej možnosti, da svoje življenje popolnoma izpolni in mu da obenem gospodarsko podlago. Vsekakor je sedanji veliki dotok v slušatelj-ske dvorane nezdrava in nerazveseljiva prikazen napačnega precenjevanja samega sebe in lahkomiselnosti proti prostemu izbiranju poklica, ki se nikdar ne da vzeti dovolj resno. Na žalost je treba tudi priznati, da je med današnjo učečo se mladino obojega spola mnogo takih, katerim očividuo manjka vsake moralne sposobnosti, da bi mogli potom svojega poklica dospeti kdaj v vodilne duševne plasti. Med študentkami pa je tudi mnogo takih, ki zapravljajo svoje najboljše moči v njim neprimernem študiju, kjer postanejo s časom čisto puste, ne malo je pa tudi takih, pri katerih se ne moremo ubraniti utiša, da se samo igračkajo in flirtajo. Čas je, da pridemo do spoznanja. Spoznanje, preokret in odpomoč mora pa priti iz ženskih vrst. Za ženski spol ima napačne izbere poklica, posebno pa naval na akademske poklice še drug poseben pomen. Dve, tri ženske generacije pred nami so priborile ženi pravico do izbire poklica, do katerega čutijo notranje nagnenje. Sele sedanja generacija se lahko v polnem okorišča • sadovi njihovega truda. Mnogo odkritega in skritega nasprotstva se spet postavlja smatra za neko vrsto izdajstva med priljubljenimi tradicijami. So častne izjeme, v glavnem pa je javno mišljenje proti ženskemu gibanju, kar se posebno opaža v listih, kadar vodijo debato o katerikoli ženskem vprašanju. Omeniti je še eno činjenico, ki je ne mala zapreka ženskemu pokretu, čeravno ima samo delno važnost, to so muslimani. Akoravno so naseljeni v večjem številu le v Južni Srbiji (47-9%), v Herzegovini (311 °/<>) in ponekod v Črni gori (ll'4°/o), so zelo vplivali na mišljenje jugoslovanskega naroda. To zlasti zato, lcer so nekoč vladali nad delom naše države,v Bosni in Hercegovini so pa po okupaciji bili proteži-ranci Avstrije. Gospa Dr. Maša Živanovič piše, da je karakteristika te mentalitete z ene strani nazadnjaštvo, indolenca posledica fatalizma, ki so razlog pomanjkanja težnje za izpopolnitvijo, z druge strani pa južnaška seksualnost ki se često postavlja za cilj življenja. V takem življenju je pač precej poezije, ki se kaže najbolj v liriki in v vezeninah, vendar so vsa ta svoj-stva muslimanskega elementa v glavnem povzročila silni zastanek razvoja muslimanske žene in vsega ljudstva, ki je bilo pod vplivom muslimanskega gospodstva. Nekateri pripisujejo Koranu krivdo, da je muslimanska žena postala igračka v rokah moža, kar pa ni točno. Koran se je le krivo tolmačil in na podlagi tega krivega tolmačenja so nastale šege, ki so se jim, na žalost, podvrgle tudi krščanske žene, kakor n. pr. zakrivanje obraza, tudi so se zapirale v svoje hiše, da niso poznale niti najbližje ulice v mestu. V zakonu daje Koran ženam veliko več pravic, kakor jih danes uživa, ker ni nikogar, ki bi jo poučil o teh pravicah. Tako je postala muslimanka nesposobna za samostojno življenje. Upliv dolgotrajnega turškega gospodstva moramo pripisovati marsikateri pojav v našem javnem življenju. Dolgo bo še trajalo, predno se bomo otresli vsega, kar smo podedovali iz prejšnih težkih časov in predno bo muslimanka snela verige ki jo pritiskajo še iz preteklih stoletji. Vendar se že kažejo znaki, da se tudi muslimanka probuja. Muslimanska ženska mladina je že začela obiskovati srednje in visoke šole; imamo že muslimanske učiteljice, profe-sorke, pravnice, ravnokar dokončava svoje študije prva bolničarka in prva zdravnica. Toda to so še vedno le izjeme; v glavnem pa živi muslimanka še vedno v neznanju in v nepripravljenosti in nesposobnosti za delo, tako da tvori velik kontingent beračic ter javnih in tajnih prostitutk. Moda na pol: Zona naj ni So Spet povrnila k tako- zvanini ženskim poklicem. Toliko vzroka več ima, da se ravno v toliko zavidanih akademskih poklicih izkaže s posebno sposobnostjo. Žene same morajo zločiti iz svojih vrst vse, kar ni prvovrstnega, kajti zdaj šele je čas, da podajo neizpodbiten dokaz, da so njihove zahteve po prostem izbiranju poklica naravne in etično utemeljene. Ne smejo dati nobenega povoda in nobene prilike, da bi se ob teh njihovih dokazih kdo mogel spotikati. Razgled po ženskem svetu ČEŠKOSLOVAŠKA — Docentka dr. Milada Pavlova je bila nedavno temu imenovana v statutu pražke univerzitetne knjižnice kot svetnica. Je to prva zena-svčtnica v Čehoslovaški, kar so čehoslov. zene zabeležile s posebnim ponosom in zadoščenjem. "7 češki ženski klub ima v sredini Prage svoj moderno urejen dom z mnogimi lepimi sobami za stalno in samo prehodno bivanje. Sobe imajo osrednjo kurjavo, mrzlo in toplo vodo; stanovalke imajo prost vstop na teraso za solnčenje. Zračna restavracija ima oddeljene prostore za nekadilce in za kadilce ter posebno kuhinjo za vegetarijance in diabetike. V lastnem domu ima tudi penzijonat za deklice ki obiskujejo razne šole ter veliko, preprosto’toda okusno dvorano za predavanja, predstave i. t. d. Nov. dom Češkega zenskega kluba je v Pragi II. Smecky štev. 26. . ~ Ljudmila Hradcova, dobra glasbenica, je zdala pod naslovom »Liptovski Piesnec zbirko slovaških pesmi s spremljevanjem ter z angleškim prevodom besedila; zbirka je dosega velik uspeh. ° — Soc. dem. založba je izdala prvi del zgodovine človeške kulture, ki jo je napisala gospa Radona-Šareck. Prvi del je posvečen staremu veku; sledili bodo: srednji vek, renesansa, barok, rokoko, empire, doba restavracije in 20. vek. Čehoslovaki doslej še niso imeli sličnega dela; sedaj ga pa dobe izpod ženskega peres. FRANCIJA Na lyonski univerzi imajo že več let pravniške tečaje za žene in sicer uče civilno ter trgovsko pravo. Na tečajih naj bi se seznanile žene s pravnimi predpisi njihove države, ki se v glavnem tičejo žene in družine. Tečaje obiskujejo po večini sekretarke in uradnice. AVSTRIJA Avstrijska ženska stranka. Zveza delovnih žen v Innsbruku je ustanovila žensko stranko za Tirol, ki bo pri prihodnjih občinskih volitvah v Innsbruku nastopila s svojo žensko listo. Kandidatke se obvezujejo, da bodo vršile, ako bodo izvoljene, svojo funkcijo brezplačno, t. j. da ne bodo sprjele dijet. Lista izkazuje 12 žen vseh slojev: akademičarke, gospodinje, delavke. Današnja politična stiska ter strankarstvo v političnem življenju vsebuje tudi na Dunaju od- Xn.nl.lL 1----------------------- • por v ženskih krogih. Zene protestirajo proti načinu, kako se v političnih strankah zapostavljajo interesi naroda v strankarsko korist. Zen- 0 Obleka iz modrega volnenega muselina z velikim rumeno rdečim vzorcem. Krilo je razširjeno s tremi volanami iz modrega muselina, iz kakršnega sta tudi obe volani ob vratu. Druga enostavna, toda okusna obleka je iz rumenkaste pralne svile z zelenimi pikami raznih velikosti. Obleka iz belega voala z zobčimi cvetkami, obrobljena s poševno ukrojeno progo iz rdečega voala; tudi ovratnik v obliki rute in pas sta iz rdečega voala. Obleka iz svetlomodrega kitajskega krepa s temnomodrimi in črnimi cvetlicami; ovratnik v obliki rute je obrobljen s poševno ukrojeno progo iz črnega voala, pa je istotako iz črnega voala. Nečimernost — ki je nedostojnost Pasji dnevi se bližajo in na račun teh pasjih dni pri nas marsikaj popušča, začenši pri >zo-kelčkih«, ki jih bomo kmalu oblekle tudi s plesno toaleto in končavši — bogve kje. Imamo Jepe zavese po okriih, toda zavese ovirajo dohod zraka, pa vsaj zvečer in zjutraj raz-primo okna na stežaj. In pri na stežaj odprtih oknih opravljamo vse... Legamo, vstajamo, se umivamo pol goli, gospod... Moj Bog, saj je vse človeško in naš vis h vis dela ravno tako, čemu bi se ženirali. Pasji dnevi so. Saj smo v kopališčih tudi na pol gole in še več kot gole, pa se nikdo ne škandaiizira. Torej! Hvala Bogu! Nam ni treba tega gledati, si misli dama, ki živi v svoji vili v gosposki četrti. Toda poglejmo malo v tisto četrt, kjer je vse polno novih, manj gosposkih vil. Lepi cvetlični in zelenjadni vrtovi obdajajo te vile, da so gospodarji ponosni nanj. Pa saj so lahko, po vsej pravici. Sami kopljejo, sami sejejo, sami zalivajo v potu svojega obraza. Prav zaprav ne samo obraza, ampak celega telesa, kar lahko vsakdo koustatira, ki gre mimo. Gospodje uam-reč opravljajo vsa svoja vrtnarska dela — v kopalnih hlačah! Vas ženira? Ozrite se v stran, tu smo mi gospodarji. Kopališče v manjšem kraju, dobro obiskano. Mestni odbor se trudi, da bi privabil čim več tujcev. Lep kraj, lepo kopališče tudi kopalcev ne manjka, posebno ob nedeljah in praznikih. V kopališču je buffet, kjer se dobe razne dobre reči: pivo, chabeso, obloženi kruhi, salama, šunka. Strežeta mož in žena;oba sta zelo prijazna, tudi drago ni posebno. To se pravi, žena streže in mož pomaga kolikor more to storiti z eno roko. Z drugo si namreč drži kopalne hlačke, da mu ne zdrknejo 7, debelega trebuha. Je namreč od jutra do noči v kopalnih hlačkah. Da bi kdo utegnil zgubiti apetit ob tem pogledu, na to misel možakar še ni prišel. Čudimo se, da ni prišel ria to misel kopališčni odbor. Zakaj pišemo te vrstice na tem mestu? Zato ker je žena tista, ki mora paziti na dostojnost hiše. Zena bi morala paziti, da zapre okna in ne razkazuje svetu intimnosti družinskega življenja. Žena bi morala pripraviti možu kake stare hlače in ponošeno srajco, ki jih ne bo škoda pri vrtnemu delu. in žena bi morala skrbeti v kopališču, da se ji dostojno postreže. Postrežnice za zaposlene žene Za starejše žene, ki so morda bile vse svoje življenje gospodinje v lastni družini, a so naenkrat brez družine in brez sredstev ter nimajo nikake druge izobrazbe niti možnosti za zaslužek, bi bilo pač najprimirnejše mesto postrežnice ozir. gospodinje pri poklicno zaposleni ženi. Na eni strani vidimo še močne žene, ki morda žive od male pokojnine, ne morejo pa dobiti službe in ki jim ostane, ko opravijo svoje delo v svojem malein gospodinjstvu še dovolj časa. Na drugi strani je pa marsikatera poklicno zaposlena, samostoječa žena, ki si mora zjutraj v vsej naglici napraviti svoj zajutrek in se vrne šele zvečer vsa trudna domov. Želi si uriee miru, pa mora šele pospraviti svoje malo stanovanje ati opremljeno sobo, kuhati večerjo, si mora kaj zašiti, oprati, zlikati. Ce bi ji med njeno odsotnostjo katera pospravila, uredila obleko, pripravila večerjo, bi bilo obema ustreženo. Seveda bi morala taka postrežnica imeti par takih zasebnih žen v svoji bližini. Za tako mesto pridejo seveda v poštev samo popolnoma zanesljive osebe, ki se jim lahko vse zaupa. Vendar bi si mogle žene tudi medsebojno pomagati; za tako posredovanje so v prvi vrsti poklicane ženske organizacije, ki bi storile res dobro delo, ako bi se zanimale tudi za taka, na videz malenkostna vprašanja. Sospodzn/s{vo O vkuha vanju sadja Vkuhano sadje je najbolj podobno svežemu dušenemu sadju, včasih ga celo prekaša v aro-inatičnosti. Najprej pripravimo sadje in sicer mora biti to vedno prvovrstno in sveže. Operemo ga na hitro in ga ocediino na emajliranem situ. Češplje, breskve in marelice olupimo. V to s vrbo jih položimo v skedo z zelo vročo vodo, toda ne preveč naenkrat; kakor hitro se začne olupek odločati, jih lakoj zlupimo. Ako jim hočemo izvzeti peške, jih prerežemo čez polovico ter snamemo peške, češplje lahko pustimo neolupljene. Nekaj pešk stolčemo in damo jederce v kozarec. Istotako pripravimo renklode. Sladke črešnje lahko vkuhamo s peškami ali brez; kislini črešnjam odstranimo peške. — Vrtne jagode moramo posebno pazljivo pripraviti, ker se rade pokvarijo. Izberemo srednje velike, rdeče jagode, ki obdrže barvo. Oplaknemo jih na hitro z vodo, položimo na sito, da se osuše ter jim zelo previdno odstranimo peclje. Da ohranijo svojo barvo, jih moramo hraniti v temnem prostoru ter oviti kozarec s temnim papirjem. — Hruške ne sinejo biti prezrele. O-lupimo jih, ter jih takoj položimo v porcelanast lonec v na lahko okisano vodo, da ne postanejo črne. Nato jih razrežemo na dva ali štiri dele ter izrežemo peške. Na 2 kg hrušk damo nekako K kg sladkorja, kateremu dodamo malo limonovega soka ali malo dobrega kisa. Sadje vložimo v kozarec ter ga zalijemo s sladkorjem, ki smo ga pripravili na ta način: čisti sladkor (najraje v kosu ali pa sladkorno sipo) zdrobimo, denemo v lonec ter ga polijemo z vodo in sicer na 'A kg sladkorja damo 1—>/# vode ter ga postavimo na rob ognjišča. Pri tem ga pridno mešamo, ker šele, ko je dobro raztopljen, ga pristavimo k ognju. Medtem ko vre, snemamo pene s čedno penovko ter pazimo na to, da se sladkor ne prijemlje ob robu; penovko vsakikrat ostrgamo z nožem, 'lako očiščen sladkor pustimo vreti, dokler ne teče težko in v širokem curku. Za vsakega K kg sadja vzamemo 100—250 g sladkorja, kakršno je pač sadje, bolj kislo ali bolj sladko (za hruške glej zgoraj). Posebno sočno sadje lahko samo potresemo s sladkorno sipo in sicer damo eno plast sadja, eno plast sladkorja, pri čemur kozarec dobro stresamo. Kozarce zapremo po vseh predpisih ter jih vložimo v lonec, kjer smo prej napravili podlogo iz sena ali iz zelo drobnih oblancev; tudi med kozarce stlačimo seno. Nato nalijemo toliko mrzle vode, da stoje kozarci do s/i v vodi, lonec pokrijemo ter ga postavimo na ogenj. Ko začne voda vreti, pustimo, da polagoma vre toliko časa, kolikor zahteva vrsta sadja, dokler se ni napravil sok in sadje je upadlo; sicer nič ne škodi, če ostane na dnu še kaj neraztopljenega sladkorja (ako ga prej nismo kuhali). Kozarce ohladimo v odkritem loncu, jih vzamemo ven, pregledamo, če so dobro zaprti ter stresamo zelo pazljivo kozarce nekoliko minut, da se sadje dobro napije soka ter se poleže na dno, ker mora biti sadje vedno pokrito s sokom. Ako se takoj ne poleže, ga stresamo še drugi in tretji dan. Pri pokrivanju kozarcev s steklenim pokrov-cem in z gumijem moramo paziti, da je vse zelo čislo. Gumijev obroček močimo prej par ur v topli vodi s sodo ter ga nato splaknemo z mrzlo vodo. Gumijev obroček se pri kuhanju tako zelo sprimo s kozarcem, da ga popolnoma hermetično zapre. Češplje, breskve in marelice kuhamo 15—20 minut, sladke črešnje 30 mluut, kisle Črešnje 20 minut, renklode 15—2(1 minut, jagode inbo-rovuice 10 minut. Danilo Gorinšek: Bož ur ji Kosovo, oj polje ravno polje davno, polje slavno, koliko si le prestalo, da si nam svobodo dalo! Koliko je )il bilo žrtev, kolik bil junak je mrtev; štej božurje, štej cvetlice, ki krasijo tam ravnice 1 Kolikor src skrvavelo — itoliko je cvetk vzcvetelo božurjev, cvetic rdečili, kakor srdna kri plamtečih! Ivan 'Albreht: Jabla ina Priletela je piička z juga, sedla na cvetočo jablano in jo pohvalila: »Lepa si, jablana v cvetju, in kakor v paradiž prihajam k tebi.« Jablana je zadovoljno zadrhtela, da so se kakor sneg vsuli beli cvetni lističi z nje. Potlej Je ptička ves čas do pozne jeseni gostovala pri njej. Visoko blizu vrha je celo pripela gnezdo med njene veje in negovala na jablani svoj mladi rod, tako sta se bili spoprijateljili. Jablana je zvesto čuvala male nebogljence, dokler niso mogli z gnezda. Z zelenim listjem Je zakrivala njih dom in jih je varovala tudi prehude vročine, ptička pa je zato pridno po-končavala jablani škodljivi mrčes in je tudi svoj zarod spretno izurila v tem poslu. Tako je bila zadovoljna vsa ptičja družina in tudi jablana; kajti jeseni je bilo njeno sadje zdravo in lepo kakor še nikoli dotlej. Ko je tedaj sadje dozorevalo, reče jablana ptički: »Zelo sem ti hvaležna za vso prijaznost in prav razveselila me boš, če kar z vso družino ostaneš pri meni. Ti in tvoji boste imeli dovolj prostora za gnezda, jaz pa vas bom k letu čuvala z isto zvestobo kot letos—« Ptička se vljudno prikloni in potrese z repkom: »Močno laskavo je zame tvoje vabilo in bi ga prav rada sprejela, draga u»oja, toda hladni vetrovi že naznanjajo, da se bliža čas tvojega počitka. Odložila boš listje in kmalu zadremala pod snežno odejo.« »Zadremlji še ti z menoj,« svetuje jablana, a ptička: »To mi ni dano. Srce me vleče v tiste daljne kraje, kjer vse cvete, ko tukaj leži sneg. Medtem ko ti spiš, cvete in rodi tam oranžno in njemu sorodno drevje-« »Ali morda tisto drevje sedaj počiva in je brez listja?« jo prekine jablana. Gustav Strniša: Ptička žvrgole šine v višavo in se v ljubkem krogu spet spusti na jablano, kakor bi se čudila njeni nevednosti. »Tisto drevje nikdar ne odloži zelene odeje,« ji veselo pojasnjuje. »Malone vse življenje cvete in vse življenje rodi.« Spet se jablana strese in kakor od začudenja siplje odmirajoče listje na tla, ptičica pa se dvigne in z družino odpluje na pot. »Na svidenje!« sliši jablana gostoleti vesele ptičje glasove, ko pa utihnejo, jo obide žalost. Sama sebi se zazdi prikrajšana in zavržena v primeri z onim bajnim drevjem na jugu, pa začne milo vzdihovati in tožiti večernemu vetru, zakaj ji ne da Bog tega, kar je dal oranževcu in tolikeri vrsti južnega drevja. Veter jo prijazno boža in pošumeva okrog nje, nakar se dvigne in odhiti naravnost v nebo. Tam pove stvarniku, kako žaluje jablana in kaj jo boli. »Dobro,« reče Stvarnik, »naj le ima, kar si želi!« In glej v pozni jeseni začuti vzradoščena jablana spomladanske sladkosti! Vse tovarišice so že skoroda ob listje, ona pa polna — cvetnega popja, ki se vzlic kratkim in hladnim dnem vabljivo razcvete. »Pridi v goste, ptička z juga!« vabi in cvete in čaka, toda ptička je ne čuje. Zadovoljna Je tam, kamor ji je bilo jeseni velelo srce. Jablani začno odpadati cvetni listi in na pecljih čepe že jabolčki. Majhni so, tako drobceni in zebe jih, ker ni dovolj solnca zanje. Žalostno se krčijo, drug za drugim odmirajo in odpadajo. »Joj, moje rasti in sadu!« se prestraši jablana in trepeče, toda nihče je ne čuje. Sestre krog in krog nje spe in ne čutijo mrzlega objema, medtem ko njej pokajo veje, polnih pomladil iti sokov. Brstje zamira in kjerkoli v ledu konča brsteči list, zaskeli jablano huda rana. Vso dolgo zimo se reva tako muči in komaj še malo živa učaka končno pomlad. Jug budi in objema njene sestre in tudi njo, ali medtem ko one začno veselo brsteti in cveteti, je jablana reva pohabljena in potrta in ne more dati ne listju ne cvetju življenja. Ptička z juga prileti in jo skoraj več ne spozna. »Kaj je vendar s teboj, prijateljica?« se čudi in jo plaho obletava. »IlolpJa sem biti kakor drevje na jugu.', zadrhti jablana in vse pove, kako se ji je zgodilo. »Joj, revica, kaj nisi vedela, da mora sleherno bitje ostati samo sebi zvesto, če hoče živeti in uspevati«, se zavzema ptica in brž poleti do samih nebes. Tam začne prositi Stvarnika, naj oprosti jablani zmoto in ji vrne lastnosti njenega rodu. »Naj ji bo,« se dobrohotno nasmehne Stvarnik »če jo je res spametovalo prestano trpljenje!« In jo je spametovalo! Zadovoljna je s tem, da je jablana. Vsako jesen mirno odvrže listje ter zadremlje do pomladi, ko se vrne piička z juga. Venčki Pozdravljena domača hosta! Najdražja si mojemu »pominu! Ve breze, ki veselo sijete v solncu, ste mi bile tovarišice pri igri. Otroci gflno plezali po vaših belih deblih, lomili drobne vejico im se veselili življenja. Kadar se vračam domov, obiščem svoj go-adiček. Pod brezami ležim. Poslušam jih. Taji nstveno mi pripovedujejo o mladosti, ki je nikoli ne pozabi moja duša. Lahno šepetajo. Zeleni listi pa trepečejo od ginjen ja in mi še-leste o srečni pomladi mojega življenja. »Spletimo venčke in skrivajmo jih!« je predlagal Kobalov Tomažek. _ »Venčke, venčke!« smo vsi vzklikali. Ratajev Matiček je splezal na brezo. Nalomil je vejic an jih zmetal na tla. Pobrali smo jih. Vsako smo zvili v majhen, «elen venček, čim manjši je bil, tem bolj smo ga bili veseli, ker smo ga lažje skrili. . Martinčkova Jerica je pletla najhitreje. Ko smo e pletli dovolj venčkov, smo jih prešteli. Potem smo pa šteli, kdo bo moral venčke poiskati in jih prinesti. Debeli Tomažek se je pni vsakem zlogu, kii ga je govoril, dotaknil nmega od nas in štel: »Ena, dve, tri, kdo miške lovi? Jaz in ti, ti in jaz, da nam bo krajši čadl Pesmi o ItraBjeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar. MARKO PIJE V POSTU VINO Težko mu, kdor je najbližji Marku!« Gleda sultan na strani vse štiri, če kdo Marku bližje kakor on ni, a nikjer pri Marku ni nikogar razen njega, carja Sulejmana. Gar se vmika, Marko se primika, da do stene sultana prižene. Seže sultan naglo v žepe svoje in potegne slo zlatnikov svetlih ter jih daje kraljeviču Marku: »Pojdi Marko, pa napij se vina!« Vino pije iz Prilepa Marko z inajko svojo, Jevrosimo staro Eden, dva, trije, ga Imamo že, dor lovi sii — ti!« In že se je dotaknil Jemce, ki je plašno pogledala okoli sebe. te besede mati mu poreče: »Sin predragi, kraljevič moj Marko, pusti vendar večno vojskovanje, ker zlo nikdar dobrega ne vrača; več ne ljubi materi se tvoji vse krvavo prati ti perilo. Vzemi rajši, sin moj, plug in vole val mimo bežečo pokrajino, dokler ni prispel v mesto. In kaj je videl šele tam! Pa je bilo ’ naposled tudi vožnje konec. Avtomobil je zavozil na obširno dvorišče in obstal. Žabec Krak je šele tedaj opazil, da je ves prašen, zato je skočil na tla in se napotil iskat vodo. Prišel je na lep vrt in od tam na breg večje reke, v katero je štrbunknil kar preko glave. In to je bila njegova sreča, kajti reka je tekla prav tja, kjer je bila njegova rodna inla-kuža. To mu je povedala riba Belica, katero je povprašal po svoji domovini. Ali žabec Krak je moral plavati tri dolge tedne, da je dospel do velike suhe vrbe, po kateri je spoznal, da je pod cesto za njo njegova mlakuža. Naslednjega dne je že bil doma, kjer se je krog njega zbral ves žabji rod, da bi poslušal prečudovite Krakove doživljaje. In ker tako imenitni Krak ni več mogel ostati navaden Krak, so ga Izvolili za kralja tiste mlake in so mu dali ime kralj Krak XXXIII. Jerica, najmanjša med nami, pa mor« po venčke? Zasmilila se mi j«. Še dane« mi je žal, da se nisem ponudil namesto nje. Deklica je sela v travo. Mi Da smo šli ob vreti brezovih dreves in obešali venčke. Vse pa preorji hribe in doline ter z rumeno jih posej pšenico, da prehraniš niene ž njo in sebe!« SluSa Marko mater svojo staro. ^ urno vzame plug in vole močne, a ne orje hribe in doline, ampak orje sultanove ceste ... Pa prispejo turški janičarji — tri tovore vozijo denarja — in Be sprejo s kraljevičem Markom: »Cuješ, Marko, pusti naše ceste!« »Cujte, Turki, pojdite iz brazde!« »Cujte, Turki, ne teptajte zemlje!« A ko Marku je dovolj prepira, dvigne Marko plug in vole mlade ter pobije turške janičarje, vzame svetle jim cekine zlate in jih nese majki svoji stari: »To, glej, zate danes naoral sem!« Raditdav Ruilan; Žabec Krak Prebival je žabec Krak v zeleni mlaki pod veliko državno cesto. Lovil je muhe in mušice, skakal po gosti trati, sotnčil se in kadar mu Je bilo toplote preveč, je spet štrbunknil v vodo. PreČesto pa se je zgodilo, da je žabec Krak priskakljal prav do same državne ceste in tedaj je z odprtimi usti občudoval nagle avtomobile ki so drčali mimo. »Kakšne živali so neki to?« si je mislil. »In kam tako bežijo? Ko bi mogel tudi jaz tako naglo v d&ljne, neznane kraje!« Ta želja ga je dan na dan bolj mučila in naposled si ni želel prav nič drugega več, kakor da bi si mogel ogledati avtomobil in oditi ž njim po svetu. Dolgo je čakal, preden se mu je izpolnila ta tako vroča želja. Prišlo pa je to nenavadno in nepričakovano. Nekega dne, ko je žabec Krak kakor običajno čepel v travi za obcestnim kamnom in opazoval prihajajoči avtomobil, je ropotanje nenadoma prenehalo. In čudna prikazen je kakor obupana obstala pred presenečenim Krakom. Iz nje je stopil človek in si dal opravka pri rilcu. Odpiral ga je in zapiral, navijal in zavijal. Žabec Krak je premagal slrah in se v velikih skokih pognal proti vozilu. Tako je dospel do zadnjih koles in — skok — telebnil na nek prašen zaboj, ki je visel zadaj v sredini. Še preden se je utegnil Krak ozreti po okolici, je pa spredaj strahotno zaropotalo in zasopi-halo in — drrr... Trd od groze je žabec spoznal, da se prikazen na kateri je sedel, pomika dalje, da drči po široki tuji svet. Šele po dolgem času si je opomogel od strahu in potem je radovedno opazo- orno skrili globoko pri tleh. Nismo hoteli, da M se Jerica mučila po drevju. Tako majhna in šibika je bila. • Enega pa mora težje najti!« je dejal Matiček. Splezal je na zadnjo brezo ob stezi. Obesil je venček visoko ipod vrhom. »Jerica! Zdaj pa le pridi!« je zavpil Toma-žek. Deklica je že hitela iskat venčke. Po nižjih vejah jih je hitro našla. »Vse imam!« se je vzradostila, ko je prišla do zadnje breze. »Pireštejraio jih!« je ukazal Matiček. Pričeli smo jih »tebi. . »Enega manjka!« je žalostno dejala Jerica m se ozirala okoli. »Splezaj na zadnjo brezo, pa ga boš našla!« je neikdo svetovali. »Pustite jo! Jaz ga primesem!« sem se ponudil. . . »Ne! Sama ga mora dobiti I« se je proti vil Matiček. On je bil največji in najmočnejši med nama. Vedno j? obveljala njegova. Ugovarjali mu pa nismo. Poznali smo ga. Takoj je dvignil peet in udaril. Jerica je »lezla na brez«. Pomagal sem ji kvišku. »Deklice ne »mejo lezli po drevju!« se je oglasil Tomažek. »Gospod učitelj ije tako rekel. Deklici se lažje pripeti nezgoda, kakor deolui! Dečki imajo hlače k m epretneilj ea plezanje!« • Molči! « se je zadrl Matiček. Bil je že nekam jezen. ... »Ti si neusmiljeni Gird «4! Adi *e ti ne smiu uboga Jerica, da mora na brez«? Sram te bo- Vinko Bitenc: Muci v album Imeli smo kanarčka dva, prekrasno pela sta oba; ob jutra zori sta pričela in prav do mraka žvrgolela. Nekoč pa tole se zgodi: iz kletke ptiček odleti — na žalost bila so tedaj odprta vratca na stežaj. A muca, oj hinavka ti, pod kletko tam čepela si, zgrabila ptička za perot, pa hajdi ž nijim za skrinjo v kot. Zavila si kanarčku vrat, je nehal biti srček zlat, oh, pevčka dobrega več ni in drug njegov se žalosti. Odpuščamo ti za sedaj, požrešna muca, toda znaj, če kdaj to dogodi se spet, poženemo te križemsvet! Uganka Čuden je to hišni gospodar, ko za tla mu nikdar nič ni mar in je danes tukaj, jutri tam, vedno tih - in vedno samcat sam. * Rešitev prejšnje uganke: LASTA« VICA. Pravilnih rešitev smo prejeli 18. Nagrado je žreb določil: Karlu Lenarčiču v Ljubljani, Emonska cesta št. 4/1. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v srede, dne 1. julija opoldne. da!«!« je zavpil Tomažek in pokazal pete. Ratajev je hotel skočit« za njim. Deček je bil ie predaleč. Jerica je dosegla vrli in snela z veje venček. Pokazala ga nam je : »Pa 'sem r-a vendarle dobila!« je vzkliknila in se hotela spustiti po vejah na tla. Tedaj smo zavriščali. Nesreča ie prinesla po stezi dimnikarja, čeprav ljudje trdijo, da ta mož prinaša samo srečo. Razbežali smo se. .T.-iI.j srno kar pustili. Plašno se je zastrmela v črnuha. On se ji je pa zarežal in ji pokazal bele zobe. Sirota je preplašena zatrepetala in izpustila vejo. Hitro je zdrknila z drevesa na tla. Dimnikar se je prestrašil. Deklica je vstala. T. koj je zajokala in se sesedla. Počasi smo se nekoliko približajo. Sajasti mož je Jerico prijazno dvignil. Takoj se mu je zazdelo, da se je deklica nekaj poškodovala. Vprašal nas je, čigava je. Odnesel jo je domov. Naša 'orijeteljica je morala s tat j v nostelji. Pokvarila si je desno nogo. Premočno j* prištela nanjo. Mata Jerica ni niktli popolnoma ozdravela. Noga *e ji je res zacelila. I)božica je pa ostala vse svoje življenje Sepast«. Danes je šivilja. Pridna je 1 mnogo 1 zi. 8rečna pa ni. Prevečkrat misli na svojo pokvarjeno nogo. Kadar jo srečam, t»e »pomnim na sel en e brezove venčk«. Ona me samo foloet-no pogl da. Tudi meni je hudo. Francoski poslanik v Washingtonu Paul Claudel. V političnih krogih trdijo, da bo francoska vlada odpoklicala svojega poslanika v VVashingtonu g. Claudela, ker baje ni dovolj energično zastopal francoskih interesov, ko se je zvedelo za Hooverjeve načrte. Bogataši, o katerih svei ne govori V Ameriki, ki velja za klasično deželo bogatašev, ne žive samo tisti bogataši, ki jih pozna vsaj po imenu že vsak otrok, ampak živi tudi dosti takih milijonarjev, ki jih svet prav nič ne pozna in prav nič o njih ne govori. Med temi milijonarji so ljudje, ki imajo prav znatno premoženja, skoro nič manjša od onih znanih premoženj, toda ti ljudje žive čisto skromno in tiho, da mogoče edinole njihovi najožji prijatelji vedo, da so bogati, drugi pa nihče. Ti »tihi« milijonarji stanujejo v Ne\vyorku 'v najbolj mirnem delu mesta. Tam se vrsti hišica za hišico, pred vsako pa je mal vrt. Hišice niso zgrajene prav nič razkošno, so pa v svoji notranjosti zelo udobne. Vsak tak »tihi« bogataš ima seveda tudi svoj avtomobil, toda to ni v Ameriki nikakq razkošje. Sploh je čudno, da vidiš v takem milijonskem mestu, kot je Ne\vyork, na ulicah razmeroma malo avtomobilov. Vse se vozi najrajši s podzemno železnico, ki te pripelje za 5 centov kamor hočeš. Žene pa se vozijo rade z nadzemno železnico do morja, kjer uživajo prijetni in hladni morski zrak. Zvečer pa hodijo v kino. V Ameriki velja kljub vsemu bogastvu v glavnem še vedno Rockefellerjev izrek: »Če mnogo zaslužim, s tem še ni rečeno, da moram tudi mnogo porabiti,« Večina »lihih« milijonar- da so si pridobili svoje današnje premoženje. Zato pa znajo ti ljudje ceniti vrednost denarja in nimajo smisla za bedasto razmetavanje težko pridobljenih dolarjev. V Ameriki tudi ne poznajo pokojnin in če ljudje postanejo za delo nesposobni, morajo imeti toliko, da žive lahko od obresti svojih prihrankov. »Tihi« milijonarji pa navadno tudi globoko spoštujejo svoje žene in se skrbno brigajo za svoje rodbine. Spoštovanje pa temelji na priznanju pomoči, ki jo je izkazovala žena možu takrat, ko je najbolj delal. Zato pa si taki zakonci na vso moč trudijo, da drug drugemu olajšajo življenje. Amerikanec ne govori mnogo o svojih občutkih, zato pa čuti res globoko, to pa se kaže ravno v veliki ljubezni za dom, za rodbino in za sorodnike sploh. * Nenavadne nezgode V Zedinjenih državah pom rje na leto povprečno do 100 tisoč ljudi zaradi razindh nezgod, več milijonov ljudi pa dobi vsled nesreč težje in lažje poškodbe. Smrtni slučaji im poškodbe ipa stanejo zavarovalnice ogromno denarja in ital o so zavarovalnice ustanovile posebno komisijo in ji naročili, naj preišče vzroke raznih nezgod in ugotovi, kako bi se dalo Število ne-*god znižati. Komisija je nedavno končala svoje delo in iadala o nesrečah celo knjigo. V tej knjigi objavlja komisija celo vrsto zelo neverjetnih nesreč. V Kaliforniskem meslu Berkeley je trgovec H«ggerty zvečer po svojem končanem trgovskem delu kosil travo v svojem parku. Nenadoma pa je počilo im Haggerty se je zgrudil mrtev na tla. Spočetka so mislili, da gre za zločin; pri točni preiskavi pa so dognali, da je trgovec prt košnji zadel s koso ob patrono, ki Jo je bil nekdo v parku izgubil, patroma se je vsled udarca s koso razpočila in krogla je zadela trgovca naravnost v čelo. Drug slučaj: stražnik Frank Turo je opravljal v državi Oregon svojo službo na motornem kolesu. Cesta je peljala deloma tudi skozi gozdove, kjer je bilo mnogo divjačine. Stražnika so nekega dne zjutraj našli mrtvega v jarku ob cesti. Njegovo truplo je bilo vse razmesarjeno. Tudi v tem slučaju so mislili spočetka na zločin, kasneje pa so dognali, da *e je revež v temi zaletel s svojim motorjem v jelena, ki je ravno tekel preko ceste; jelenovo rogovje •»e je stražniku zarilo globoko v trebuh in ko se je jelen hotel oprostiti, je stražnika silno razmesaril. Čudna nezgoda je doletela tudi nekega stražnika v Nebraski. Ko je opravljal svojo službo na ulicd, se mu je nenadoma vnela obleka, da je bil v trenotku ves obžgan. Strokovnjaki, ki so ta slučaj preiskovali, *o ugotovili, da je imel mož pri 6ebi sladkorčke proti kašlju, v slad- korčkih pa je bilo nekaj klorovega kalija. Sladkorčki so se drgnili ob trdo in močno obleko stražnikovo in klorov kalij se je vnel. Klorov kalij je sežgal tudi nekega kmeta blizu mesta St. Louis. Krnet gi je kupil nekaj klorovega kalija za zatiranje plevela. Ko pa je polje Škropil, je padlo nekaj kapljic nevarne tekočine tudi na kmetovo obleko. Kapljice so se na soln-cu hitro posušile. Ko pa je krnet šel domov, »e je hlačnica drgnila ob hlačnico, posušeni klorov kalij se je vnel in kmet je zgorel. Tudi praznoverje je dostikrat vzrok nesreč. Neki knjigovodja n. pr. je imel pritrjeno nad vhodom v svoje stanovanje navadno podkev (ta prinaša baje srečo). Ko pa je knjigovodja nekega dne opoldne prišel domov, se je podkev odtrgla in mu padla naravnost na glavo. Posebno srečo pa je imel kmet Beltram. Tega moža je v njegovem življenju petkrat zadela strela, pa ga ni ubila! Komisija dalje ugotavlja v svoji knjigi, da ne povzroče največ nezgod avtomobili, kakor ljudje navadno mislijo, ampak največ nesreč se zgodi v kopalnicah. Tam lahko v kadi spodrsneš, lahko se dotakneš z mokro roko elek-trovoda itd. Kopalnice so po mnenju komisije znatno bolj nevarne kakor vožnja po železnici aili pa z avtomobilom. Ženske — sodnice V moderni Turčiji prodirajo ženske vedno bolj v vse poklice, tudi v sodnijskega. Doslej je v Turčiji že 6 ženskih sodnikov: dve ženski sodite pri najvišjem sodišču, dve v Ankori in dve v Carigradu. Najstarejša med njimi je stara 29 let, vse pa so doktorji prava. ŽENSKE imajo tudi med pticami prednost — Vsi prijatelji narave vedo, da je za naravoslovce eden najbolj zanimivih pojavov selitev ptic. Vzroki, zakaj se ptice selijo, in pa kako najdejo zopet pot nazaj v svojo staro domovino, so nam še vedno neznani. Te pojave je proučeval tudi Anglež Rollin. Ta je prišel med drugim na to, da se ptice ne selijo kar v trumah, vse pomešane med seboj, ampak naprej leti skupina samic, za njimi pa leti skupina samcev. Ta pojav tolmači angleški naravoslovec s tem, da so samice za ohranitev rodu bolj važne kakor pa samci. En dan na teden naj bo mir V najnovejšem času se učenjaki in priprosti ljudje zelo zanimajo za vprašanje, kakšna hrana je poleti boljša, surova ali kuhana? Brihtne gospodinje pa so to zadevo kmalu ogledale tudi z druge strani. Pravijo namreč, da mogoče res ni dobro jesti samo surove jedi, enkrat na teden pa surova hrana nikakor ne more škodovali. Enkrat na teden surova hrana pa bi imela za sebe še to, da bi gospodinje imele vsaj enkrat na teden mir. Pa ne samo gospodinje, ampak cela rodbina. Enkrat na teden človek prav lahko živi od kruha, sadja, surovega masla in mleka. Ta hrana pa ima še to dobro, da ni nihče vezan na posebno uro, kdaj mora biti doma. Vsak pride domov, kadar hoče, pojč svoj delež in gre, kamor hoče. Kuhana jed je za vse člane rodbine nekaj neprijetnega. Gospodinja mora zjutraj na trg, mora vse pripraviti, mora kuhati in opraviti še sto drugih malenkosti, da so ljudje opoldne zadovoljni. Pri vseh teh neštevilnih opravkih pa moški člani rodovine godrnjajo na vso moč, ker se morajo točno držati napovedane ure za kosilo ali za večerjo. „ Kako bi bili možakarji veseli in zadovoljni, če bi lahko prihajali domov, kadar se jim ljubil To gre poleti silno lahko, ko je vendar toliko sadja in podobnih dobrot na trgu, da AmerlSKf preKooceansKl letalci v Berlinu. Ameriška letalca Post in Gatly sta prispela v sredo v Berlin, v četrtek zjutraj pa sta že nadaljevala svoj let okoli sveta. Na sliki vidimo njuno letalo, pripravljeno za odlet v Moskvo. -'S Ladja s petrolejem t plamenih. Na petrolejskem ozemlju v Ameriki se dogajajo kljub raznim varnostnim odredbam prav pogosto požari. Na sliki vidimo s petrolejem natovorjeno ladjo pri Lewarren-u (New Jersey) v plamenih. nihče ne bo umrl od lakote, pa naj pride domov kadarkoli. Gospodinje in kuharice pa bi imele vsaj enkrat na teden svoj mir, in moški pa tudil Japonski svetovni letalec v Berlinu. V Berlin je priletel te dni z običajnim potni« ikirn letalom zastopnik neke velike japonsk* tovarne g. Fu-ku-ma. On in še neki njegov to* variš se udeležujeta »leta okoli sveta«; eden potuje v smeri vzhod—zahod, drugi pa v nasprotnem pravcu. Potovati smeta samo s potniškimi letali. Zastavljalnica s kontrolno uro Zanimivo novost so vpeljali v zastavljalnici v Rio de Janeiro. V glavnem uradu in v vseh podružnicah so dali postaviti kontrolne ure, ki natanko kažejo, kako dolgo je morala ta ali ona stranka čakati, predno so jo odpravili. Kakor hitro se javi stranka s kakšnim predmetom, ki ga želi zastavili, dobi od uradnika li-atek, kjer je natančno napisan čas, kdaj se je Javil. Uradnik ima dolžnost, da odpravi stranko v 20 minutah. Če v 20 minutah še ni gotov, Javi kontrolna ura vodji oddelka avtomatično, da je 20 minut preteklo brez odprave in uradnik mora na odgovor. Nove kontrolne ure so pri občinstvu zelo priljubljene, ker gre uradovanje sedaj vse drugače izpod rok kakor prej. Čudni prijatelji živali Predsednik društva za varstvo živali v Hamburgu je te dni zvedel, na kako surov način uničuje neki lovski klub blizu Hamburga mačke. Klub ima vedno spravljenih v vrečah po več sto mačk. Zaprle živali leže druga na drugi, brez vode in hrane. Kadar pa pridejo na določen kraj gospodje lovci s svojimi psi, takrat spuste po eno mačko iz vreče in našču-jejo psa na sestradano žival. Tako preskušajo lovske sposobnosti svojih psov. Pes lovi mačko, dokler je ne vjame in zadavi. Gospodje pa gledajo z urami v rokah, kako dolgo potrebuje ta ali oni pes, da uniči mačko. Pes, ki opravi svoj posel v najkrajšem času, dobi nagrado; to se pravi, nagrado dobi gospodar, ne pes. če pa pes ne more mačke zadaviti, spuste nanjo še enega psa. Mrtve mačke pa so metali v bližnji potok, ki je bil vsled crkovine v vodi že ves okužen. Predsednik tega čudnega lovskega kluba je bil neki zdravnik. Na prijavo društva za varstvo živali se je pa začela za ta klub zanimati tudi policija, ki je doznala, da pomori klub na leto na ta način okoli 1000 mačk. Deset zapovedi generala Čang-kaj-šeka Kitajski general Čang-kaj-šek je izdal za kitajske patriote teh-le 10 zapovedi: 1. Ne bahaj sel 2. Ne bodi ošaben I 3. Ne bodi len! 4. Ne prešestvuj in ne kvartaj! 5. Ne kadi! 6. Ne živi od posojil! 7. Ne pijančujl 8. Ne laži se! 9. Ne streljaj! 10. Ne boj se smrti! Eksplozija v angleški ^notlniJiiiei v llohon-Heathu. Vsled eksplozije je bilo ubitih 11 delavcev, 10 pa jih je bilo težko ranjenih. 7a kratek čas Dva kmeta se srečata. »Kaj pa si ti dal tvojemu volu, ko je bil bolan?« »Terpentin.« Po dveh tednih se kmeta zopet srečata. »Ti, jaz sem svojemu volu tudi dal terpentina, pa je poginil!« »Moj vol tudi.« * V Ameriki — kje pa drugje — se je dal ločiti 82-letni Benjamin Harris od svoje 79-letne lene. Žena je zapustila svojega moža in se preselila k svojemu 80-lelnemu bratrancu, ki mu bo vodila gospodinjstvo. Ločitev lakoua je izrekel 86-letni sodnik Desort. £. SM. ftemartjue: 126 nazaj Koman (Copyright by M. F nature Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) V tistem trenotku se je Willy, ki je zaspal, prebudil. V tem se mu pozna še vedno vojak; — če nekaj časa polega, takoj zaspi. Dvignil se je. Vodnik je takoj obstal. Willy je gledal z velikimi očmi krog sebe in se začel smejati. »Ali je tu ples mask?« je vprašal. Potem je spoznal položaj. »Domovino v Nemčiji imajo samo desničarske stranke, kaj?« se je muzal. »Vsi drugi so izdajalci, kaj? Smešno, da je bilo potemtakem tričetrtine nemške vojske samih izdajalcev! Glejte, da se izgubite, vi možici! Mar ne morete pustiti mladine v letih, ko še ničesar ne sluti, v miru?« Vodnik se je umaknil s svojo armado, toda užitek v gozdu nam je bil zagrenjen, šli smo proti vasi. Za seboj smo čuli ritmične, odsekane pozdrave: »Frontno-zdravo! Frontno-zdravo!« »Frontno-zdravo« — Willy se je prijl za glavo, »če bi kdo rekel tako muskotu tam zunaj!« »Da,« je dejal Kosole zamišljeno,« tako se zopet pripravlja. To je začetek nove svetovne vojne.« Willy je zmignil z rameni in položil roko na Ko-solovo ramo. Le ne veruj tega, Ferdinand, da zamore zasnovati tako vojno samo peščica generalov in diplomatov! Ves svet zadene krivda. Saj je bil ves svet pred vojno ena sama tovarna za municijo. Kjer je bilo toliko orožja se je moralo enkrat razleteti. Zadnjič enkrat sem dolgo časa razmišljal o Ludviku in Albertu, zdaj vem, kaj mi je storiti. Ostal bom učitelj. Skrbel bom zato, da bodo postali iz moje mladine jasni, pametni, dostojni in zdravi ljudje, ne pa politično zmešane glave. Svojo domovino naj bolj ljubijo kot jo ljubijo politične stranke. Njih domovina so pa drevesa, polja, zemlja ne pa širokoustna gesla. To jim hočem vtepsti v glave. Zato se veselim, da bom prišel kmalu zopet na deželo. Vse sem natančno premislil in zdi se mi, da smo že dovolj stari, da se lotimo dolžnosti in nalog. Svoje vidim jasno pred seboj. Priznam, da niso velike. Toda za me zadostuje to. Saj nisem Goethe.« Kosole se je smehljal. »Dobro ti je; Willy. Delo Imaš. Ampak oni ostali —« »Vsak ne more delati na veliki stvari. Ferdinand,« sem dejal zamišljeno,« toda včasih se mi zdi, da zadostuje že to, če si vsak izmed nas prizadeva, razumeti drugega.« * Kadar sem le mogel, sem obiskal Alberta. Vedno bolj bled, tih in brezupen je postajal. Dolgi večeri v temi so ga ubijali. Razočaranje in dvomi so ga razjedali. Mislil sem, da bo zima najhujši čas zanj, toda postal je samo otopel. Zdaj pa, ko postajajo dnevi daljši, ne more vzdržati pogledov na nebo skozi okno svoje celice. Divja in kriči, po vratih bobna in hoče ven. Posebno hudo je tiste jasne dni, ko krožijo la-stavice mimo oken. Veter mu prinaša z uličnim ro- potom zmedene glasove, zvoke, ropot in včasih smel* Vse to ga dela blaznim. Nekaj časa je imel opraviti z nekim drugim jetnikom, ki je bil že dolgo tam in je opravljal posle nekake zaupne osebe. Spočetka mu je to ali ono vtihotapil, nekega večera se je pa priplazil v njegovo celico. Ves izgubljen je bil od strasti, ker že štiri leta ni imel z nobeno žensko opravka. Albertu je bilo lahko, se otresti ga. Seboj je prinesel par svilenih nogavic in je s pasjimi pogledi prosil Alberta, da naj si jih natakne, ker je ves podoben dekletu, — ničesar noče, tiho bo stal v kotu in gledal bo samo noge z nogavicami in zdelo se mu bo, da je ženska pred njim. Ker se Albert ni vdal tej prošnji, je ta jetnik poizkušal delati Albertu neprilike. To je Alberta nekaj čaša vznemirjalo, pozneje je to prenehalo, ali pa morda Albert ni več pazil na to, Kos za kosom se je drobila njegova volja. Večkrat je premišljeval o tem, zakaj je ubijanje lahko dvoje, dolžnost in zločin. NI mogel razumeti, rad bi se kesal svojega dejanja — pa se ni mogel. Mesto tega se je pa začel mučiti s samoočitki, če ni v vojni morda streljal vredne ljudi. To ga je hitro razjedalo. Poizkušal sem, v kratko odmerjenem času svojih obiskov, zbiti mu te misli iz glave. Toda odgovarjal ]e le s trudno kretnjo. »Pustimo to, Ernst — glej, da se sam skobacaš iz blata.« Kaj pomaga naglo prigovarjanje tistih par minut, če pa so večeri in noči v celici tako dolge. »Tri leta,« pravi Albert otopelo,« tri leta — to je skoraj toliko časa kot sem ga prebil v vojni, še enkrat vojna!« Britko se je zasmejal. »Blato, samo blato!« ‘Radio Ijjnlilja.ua. nedelja, 28. junija. 9.00 Ing. Jože Černe: O poljedelstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe dz stolnice. 10.00 Jože Premrov: Razširjanje oblasti oglejfVih patriarhov po slovenski zemlji. 11.00 Samospevi gdč. Dragice Sok. 11.30 Plošče. 11.45 Dnevne vesti. 12.00 Čas. 14.20 Prenos iz Cerkelj pri Kranju. 17.00 »Igra o Avguštinu«, igrajo dlani akademske zveze. 20.00 Samospevi g. Jožeta Gostiča, solista ljubljanske opere. 20.45 Prenos z Bleda. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, nedelja, 28. junija. 9.00 Prenos iz katedrale. 11.30 Jugoslov. koncert. 12.00 Opoldansko zvoinenje. 12.05 Koncert (dalje). 12.30 Kuhinja. 17.30 Športni prenos. 20.15 Poročila. 20.30 Koncert na krovu »Kraljica Marija« v Splitu. 21.00 Športni prenos. 23.00 Novice. Beograd, nedelja. 28. junija. 9.00 Prenos iz Saborne cerkve. 10.30 Plošče. 12.30 Radio orkester 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Harmonika. 18.00 Plošče. 20.00 Predavanje. 20.30 »Kosovska tragedija«, Krsti«. 21.10 »Vidov dan«, F. V. Vileziča. 22.10 Novice. 22.30 Plošče. 23.00 Koncert balalajk. Praga, nedelja, 28. junija. 7.00 Koncert Radio orkestra. 8.30 Orgle. 9.00 Nabožna glasba. 10.00 Brno. 11.00 Srbske narodne pesmi. 12.05 Ljudska glasba. 13.05 Plošče. 13.30 Bratislava. 16.00 Koncert. 19.00 Poljska glasba. 19.30 Moravska Ostrava. 20.00 Operne arije. 21.00 Radto orkester. 22.15 Koncert. , Ljubljana, ponedeljek, 29. junija. 9.30 Ing. Jože Černe: O poljedelstvu. 10.00 Cerkveni zbor meščanske in osnovne šole iz St. Vida nad Ljub-liano. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti in plošče. 15.30 Premrov: Oglejski patriarhi, prvi cerkveni gospodje na slovenski zemlji In mejni grofje Kranjske, Istre in Furlanije. 16.00 Harmonika solo. g. Kokalj. 16.30 Mladin-aka opereta v dveh dej- »Gozdna kraljica«, izvaja jo'učenci in učenke s Tržiča. 20.00 Salonski kvintet. 21.00 Prenos z Bleda. 22.00 Češka glasba na ploščah. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, ponedeljek, 29. junija. 11.30 Koncert na krovu »Kraljica Marija« v Splitu. 12.30 Kuhinja. 12.40 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 20.30 Večerna komorna glasba. 21.50 Novice. Beograd, ponedeljek. 29. junija. 10.00 Prenos Iz katoliške cerkve. 11.30 Novice. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 IMošče. 17.00 Slovenske pesmi in citre. 17.30 Koncert radio orkestra. 20.00 Predavanje. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 25-1 sinica g. Vasil. Sumskija, člana beograjske opere. Praga, ponedeljek, 29. junija. 7.00 Koncert Radio orkestra. 8.20 Cerkvena glasba. 9.00 Nabožne .pesmi. 9.30 Plošče. 10.00 Princip higiene in turistike. 10.30 Vokalni kvartet. 11.00 Kon-oerl vojaške godbe. 12.05 Poljudna glasba. 13.05 Plošče. 16.00 Moravska Ostrava. 19.00 Brno. 21.00 Radio orkester. 22.15 Moravska Oslrava. Ljubljana, torek, 30. junija. 12.15 Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Jože Premrov: Propadanje iin združitev svetne oblasti oglejskih patriarhov. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Reya: Klima in človek. 20.00 Dr. Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved za naslednji dan. Zagreli, torek, 30. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.45 Književna ura. 20.15 Poročila. 20.30 Klavirski koncert (Dr. Nikolaj Papp). Beograd, torek, 30. junija. 11.30 Pilošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Klavirski koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert. Praga, torek, 30. junija. 11.30 Plošče. 12.20 Brno. 14.00 Higiena in počitnice. 14.00 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.15 Pložče. 19.05 Italijanske pesmi. 19.30 Brno. 21.00 Radio orkester. 22.20 Plošče. Letno poročilo Radia y Ljubljani Nedvomno zanima širšo javnost poročilo za leto 1930 radio oddajne postaje v Ljubljani. Postajo vodi ekaekutiva, to je odbor petih članov, kateri je imel lansko leto 7 sej. Na podlalgi avtorskega zakona je sklenila radijska oddajna postaja z Avtorsko centralo v Zagrebu pogodbo, po kateri plača 1*5% vseh dohodkov zastopniku avtorjev. Mednarodna unija za radio-fonijo v Ženevi je sprejela Radio Ljubljano za svojo članico. Energija postaje se je dvignila od 2-5 KW na 5'5 KW. Temu primerno se je tudi dvignilo število abonentov, ki je n. pr. koncem aprila 1931 doseglo število 7119. Radio postaja v Domžalah ee bo še to leto elektrifi- cirala ; v ta namen se je v zadnjih dneh podpisala pogodba med Prosvetno zvezo in bansko upravo Dravske banovine. Programmi odsek je imel v 1. 1930 4 širše seje iin 48 tedenskih konferenc, kjer se je razpravljalo o programu. Tudi letos bodo prejeli abonenti vprašalne pole, da se izjavijo v posameznih točkah programa. Vsak narod ima nekaj samobitnega v svojem kulturnem življenju. Ta samobitnost se kaže tudi pri strukturi radio programov. V romanskih deželah služi še sedaj radio večinoma zabavi in razvedrilu, v germanskih pokrajinah pa je postal radio važen kulturni činitelj za izobrazbo in pouk. Med slovanskimi narodi je Rusija vpregla radio le v izključno propagando idejo boljševizma. Poljske postaje širijo pred vsem strokovno izobrazbo kmetu, med tem ko je Čehoslovaška po svojem glasbenem bogastvu že zdavnaj prekoračila meje svoje države. Celo med našimi jugoslovanskimi postajami zapazimo različen riitmus življenja, če primerjamo programe. Zagrebška, kakor tudi beograjska postaja ima večinoma glasbeni program in prenose aktualnih dnevnih dogodkov. Poleg glasbenega programa vzdržuje ljubljanska radao-postaja tudi takoime.novano ljudsko univerzo, ki je imela 6 skupin in sicer 8 jezikovnih tečajev, dalje predavanja za splošno naobrazbo (336 predavanj), poklicna vprašanja (101 predavanje), znanstvena in verska (60 predavanj), bigijena, zdravstvo in šport (142) in končno predavanja namenjena razvedrilu in zabavi. Posebno pozornost je posvečala ljubljanska radiopostaja glasbi in priredila 496 orkestralnih koncertov, 55 komornih in 18 koncertov godb na pihala, veliko število drugih koncertov in nad 120 solističnih. Za instrumentalne koncerte je izdala radiopostaja 255.000 Din, za vokalne pa nad 77.000 Diin, za prenos koncertov iz Zagreba in Beograda pa nad 43.000 Din. S svojimi koncerti je ljubljanska radiopostaja omogočila mnogim našim mladim ljudem dostop v širši krog, obenem pa tudi pomnožila našo glasbeno produkcijo. Poleg tega je tudi oskrbela postaja več prenosov iz tujih mest ter iz ljubljanskih gledališč. Posebno je bilo pomembno delo ljubljanske radiopostaje za naše narodne manjšine. Ofomane v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, peresnice, žimnice, divane, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri Franc Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6 1537 Pofecrsfei dem ♦ 1C3C m na vzhodnem Pohorju, med Mariborsko kočo in Bolfenkom, za vse občinstvo: nova moderna planinska zgradba, krasen razgled, solnčna lega, izprehodi, lepa stanovanja s toplo in mrzlo vodo, kopalnica in prha, izborna pitna voda, dnevna dostava pošte, električna razsvetljava, radio itd. — Popolna oskrba (hrana in stanovanje) Din 60— dnevno za osebo, po 14 dneh popust pri stanovanju. — Prijave in informacije na naslov: Pohorski dom na Pohorju, pošta Hoče pri Mariboru, ali 1539 Pohorski dom Maribor, Frančiškanska ulica 8-1 Najugodnejše pogoje pri graditvi stanovanjskih in drugih objektov vam nudi >Stanovanjska in kreditna zadruga« v Ljubljani r.z.zn.z. Kolodvorska ulica 23. Uradne ure od 8. do 11. in od 14. do 17. — Zahtevajte pojasnila! 1291 Restavracijo „Podi SlCOlCO** Novost! v Ljubljani, Mestni trg 11 Novost! vodi sedaj bivši beograjski restavrater. Uredil jo je po domačem in beograjskem sistemu. Ob vsakem času vsakovrstna jedila domače, srbske in dunajske kuhinje kakor tudi čevapčiči, ražniči in vse druge srbske specialitete. V restavraciji se sprejemajo .stalno abonenti. Ob sobotah In nedeljah se dobivajo jagneci in odojke na ražnju. Društva in korporacije imajo znaten popust. Klubom sta na razpolago dve sobi. Rusko kegljišče. — Za obilen obisk se cenjenemu občinstvi/ priporoča in beleži z odličnim spoštovanjem restavrater 1433 Sezona od 1. maja do 1. oktobra Starodavno radioemanacijslto kopališče DOLENSKE TOPLICE Toplice pri Novem mestu postaja Straža-Toplice Pošta, telefon ozdravijo sigurno reumatizmus, neuralgije (ischias), ženske bolezni Therma 38° C naravne toplote polni z lastnim pritiskom vse kopališke naprave. Krasen, arhitektonsko dovršen veliki bazen in s fajans. ploščami obloženi separatni bazeni. Tekoča voda v sobali, ki so v poslopju kopališča. Lastne električne naprave (Akkumul.). Ves modern kom-fort. Izvrsten penzijon. Izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte. 1535 Zanaiska banka kraljevine Jugoslavije a- «L Dunajska cesla štt- 31 (Kisa Zidarjevih ded-) Centrala: Beograd Glavna podružnica: Zagreb Podružnica Sarajlev« podružnica Ljubljana Račun poštne hranilnice št. 14.003 - Telefon 30-20 Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. — Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. — Otvarja tekoče in žiro račune. —• Izdaja kavcije in garancijska pisma. — Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. — Izvršuje vse ostale bančne posle. ICpsih na| grem, kjenajkupim kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chtorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chloro-dont-ščetke, ker ista Cisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont Ščetka za otroke, za dame (mehke Ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 53 «Sii bom dobro postrežen Priporoča se Pred nakupom žimnic otonmn, modernih spalnih divanov »Couch« (ali postelj moderne dobe) itd. se blagovolite potruditi k lapet-niku Avgust Kobilica na BunoitLi c. 25 vhod Dvorakova ul. 3 dvorišče, ki Vas s svojimi izdelki in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji v vseh Vaših željah. loga vice, rok« vice, volna in bombaž 463 lajceneje In v veliki izbiri pri KARL PSELOG Ljubiiana, Židovska ulica In Stari trg Specijalna delavnica tehtnic uteži in drugih meril Ljubljana Pred Prulami 6 Tel. št. 29-97 1363 Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše. 1435 IT J. - 974 farada nesreče inventarna otlproJajja manutakturnega In konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah Se priporoča MARIU ROGEL!, ljubi ana, Sv. Petra cesta 26 Za splošno ključavničarstvo se priporoča f>ultc ličanje in tapecirali je ovtc-mobilcv Mariin Mali Domžale 1240 Občine! Gasilna društva predno si nabavite motorne brizgalne ne pozabite si ogledati naš domač izdelek H t n K O Vo' * ŠIMENC * * UUBURNn Sode vseh velikosti za vino, žganje, olje. med in mast, a osobito izdelujem sode za transportirale vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po naj-nižjih cennh. Postrežba točna! Delo solidno! Franjo Repič, ,oJdr»u p«didfr Ljubljana-Trnovo, Kolezijska ulica 18 LJUBLJANA 6«egor{iteva ul. št 5, £rer«lo Primožič llimmitllffil mizarstvo in ll!i!II!l!ll!llillt purLelarstvo Trnovski pristan 4 Ljubljana se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parkctov, popravila, struženje starih parkefov Delo solidno! j 844 Cene zmerne LJUBLJANA Stari trg št. 2 Delovnlta: Sv. 1’etra c. 83 1423 Najnovejša kontrola 1 Elektropodjeije Turisti! Izletniki! Prvovrstni tnristovski provijant samo pri »TURISTU« A. Arhar Celovška ceste 80 1617 Sp Šiška prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji. Jamči se za solidno delo in nizke cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410 Autogenično varjenje aluminija, železa in vseh kovinskih predmetov. Ključavničar stvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene. Mirko Kosirnik Frankopansba c. 26 i ešna reklama Pozor! Hrastovo politirano spalnico, novo, prodam za vsako sprejemljivo ceno. Ferdo Primožič, Ljubljana, Trnovski pristan 4. 1623 konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni el. materijal in svetila Prevzema v izvršitev el. instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. ibis Kavarna Restavracija Klet ,.Zvezda* llnovno koncert lastnik Kr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Liubliana 762 1380 delikatesa oglašanje v »Jugoslovanu« I Ljubljana Dunajska cesta štev. 9 Strojno kolarstvo Josip Jemc Ljubljana 1465 Hrenova ulica 19 izdeluje splošna ko-larska dela, autokaro-serije, samokolnice in vse potrebščine za stavbnike. C-e ne solidne! Kolesa, šivalni slioi, gramofoni Avgust Pečnik Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani 1401 Fofomeyer Maribor, Gosposka ni. 39. - Vse loto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 Prodam dve visoki omari iz črešnjevega lesa popolnoma novi po zelo nizki ceni in 1 pisalni stroj „ldeal“. Vse se lahko ogleda vsak čas na Poljanski cesti 60. 1636 I rgovec Anion Vahčič Leskovec pri Krškem, išče marljivega učenca iz boljše hiše. 1497 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obseda 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna. Ivan Zakotnik Klavirje, pianine svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča Sv. Petra cesta 40. 1269 »Aulobus« Ljubljana Vil Mes ni tesarski mojster in zapriseženi iz- Kleparsko Dame! 1413 Pletene opanke po meri moderno In okusno izdelane, p o najnižji ceni Vam nudi Noliorel Jože ievljarns Ljubljana, Mirje 2 linargev vedeneo kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA Kobaridska ulica št. 46 Telefon interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488 dobro vpeljano, že za dve leti zasigurano delo v naprej, z dvema delavnicama, v zelo prometnem kraju Dravske banovine išče družabnika kleparja ali vodovodnega inštalaterja. Potrebni kapital Din 20.000 do Din 30.000. Naslov v upravi „Jugoslovana“ 1632 zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstval Za odgovor znamko 1 Kosmos, Ljubljana Poštni predal 307 889 kakovost domačega izdelka uspešno tekmuje s tujim blagom. Strojna delavnica vseh vrst karoserij 1507 Najmodernejše moške in damsko čevlje gojzerce in drugo izdeluje solidno in po najnižji ceni. — Popravila se sprejemajo Bizjalt Ignac Ljubljana Dunajska cesta št. 31 (Bavarski dvor) 1609 Modni atelje Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene Kossi Franjo Ljubljana Streliška ulica št. 24 1361 prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30'—, v platnu vezan 36'—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4 •"anufaktura Maribor Koroška cesta 9 I Plačilne olajšave! c,97 Tudi Vas se 4o iiče! Deset let je žo minulo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higieničnega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je biia izkazana že z osebnim naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra. I. Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica). Vdani B. Jagodič, Maribor Pralnica likalnica Ljubljana Mestni trg štev. 8 Telefon 3493 1290 Splošno ključavni -čarstvo, vodovodna instalacija in kritje lesno-cement, streh J. Košar nasl. D. Cotič Ljubljana, Hrenova 7 se cenjenemu občinstvu toplo priporoča. Sodeč po uspehih naših naročnikov upam, da boste tudi Vi zadovoljni. 1476 Brzojav! ••• Otomane 32—40 peres . Din 390*— Tridelne afrlkmadrace . „ 250*— Posteljne mreže ... „ 115*— Tapetnik NOVAK« Maribor Slovenska 24 imi ■ erenz stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanje lesnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem Ljubljana 1345 Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68 Barvamo in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. Koliaš, Kranj 1154 Drva - premog - drame in daske dobite pri Josip Prelesnik nasl. Drobniča LJUBLJANA, Janševa ulica. - Telefon 3389 Državni in samoupravni uradniki dobijo tildi obroke. Dostavljeno na dom. Cene ugodne. Najnovejša bržoli kal ni ca. — Prvovrstni modni atelje JOSIP BOC LJUBLJANA Kolodvorska 6 1207 Harmonike izdeluje najbolje po naročilu popravlja in uglašuje izdelovatelj harmonik Anion Železnik Vrhnika J503 Ustanovljeno I. 1852 Teodor Korn Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov : kopali- ške in klosetne naprave 792 Ivan Seliškar Ljubljana CraJiHc i SE? O > o o a GO jg 3 O Vsled popolne opustitve manufakturne trgovine na debelo se razprodaja detailno celotna zaloga vsakovrstnega manufaktur nega blaga po tovarniških cenah. Blago se bo razprodajalo — dokler traja zaloga — ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med navadnimi poslovnimi urami, ter ob sobotah dopoldne. Kdor želi pri nakupu prihraniti, naj ne zamudi izredne prilike. Jos. Ravnikar mamufakturna veletrgovina Ljubljana Miklošičeva cesta 7, I. nadstropje blizu hotela „UNI0N“ > d H ej M Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za vkuhava-nje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10 Krajevni prodajalci: Celic: I. Jagodič, Maribor: Carl Loti ln Plnter & Lenard, PluJ: F. Vogel, Brežice: V. Petan, Kranj: ,,Merkur", Kočevje: F. Huber, Sevnica: A. Kastelic In P. Še-tina, Slovenjgradec: I. Rojnllc (n K. Hojnik. PohiStvo Spalnice iz trdega in mehkega losa kakor tudi razno drugo pohištvo dobite nainnajt pri MATIJA ANDLOVIČ 1606 LJUBLJANA, Komenskega ul. 34 Samo 3'» Din dnevno po plošči | imate lahko zabave. Izposodite si jih pri „UAGER“ Vegova ulica 2 1501 o Albin Šifrer, puškar LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12 Poleg restavracije „Novl svet" Potrebščine za lovski in rlbarskl šport. Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. Cene nainižje, postrežba točna! 1521 Zacherlin mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatljicah uniži ves mrče9. — Dobiva se povsod. — »Zacherlin, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. IG. 1446 tovarna Sodavice Slomškova ulica 27 priporoča svoje najboljše brezalkoholne pijače, kakor Soda-voda, pokalice in okrepčajo#! „Sanltas“. ;»:> Telefon štev. 3831 1071 Za soboslikars k a, pleskarska in Irkoslikanka dela se pri porot a «» Tone Malgaji družba i o. z., L|UBL|AIA, Kolodvorska ul. 6 Hočete imeti prijetno lahko hojo? Potem se obrnite na prvo specielno čevljarsko delavnico kjer boste postreženi kakor sami želite. Izdelovanje vseh vrst moških in luksuznih damskih čevljev. »Goiserji«. — Popravila se sprejmajo. MIHAEL PETERNEL, Ljubljana, Breg štev. 1. 1225 Izdelujemo raznovrstne predmete iz vseh vrst kovin (baker, med, aluminij itd.) po meri ali risbi. Dalje raznovrstno bakreno in aluminijasto kuhinjsko posodo za zavode, hotele itd. Prevzemamo vsakovrstna popravila 1465 Jot. Otorepec,d.n.i.v Ljubljani Za Gradom 9 (ob koncu Streliške ul.) Razpis. Mestna elektrarna in vodovod v Brežicah razpisuje službo obraiovodje, ki bi bil obenem monter« Nastop službe 1. septembra 1931. Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s spričevali in osebnimi listinami, je vlagati pri mestni elektrarni v Brežicah (občinski urad) do 15. julija 1.1. ,MS Mestna elektrarna in vodovod v Brežicah. Mlinske kamne naravne in umetne, za vsakovrstno meljavo. SITA svilena, volnena in žična, la gonilne JERMENE, vosek za jermene in ostalo mlinska potrebščine nudi najceneje: BRCAR & COMP. — LJUBLJANA Kolodvorska 35. Zahtevajte oenikl __________________________________ 1499 Karol Ussar Maribor Plinarniška ul. 17 Izdeluje vse vrste 702 tehtnic tovarna _ ZM Kmetijska družba v Ljubljani TurJaSkl trg St. 5 je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnio in okrog 26.000 članov, člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list »kmetovalec« Ta list jim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo, e® Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine. 459 Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe! BMW — mojsterski izdelek tehnike 1 Zastopstvo tovarne: ER. FASCHING Maribor, Kralja Petra trg 1 BMW — delavnica: A. NOVAK Maribor, Jugoslovanski trg 3 1122 Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje vodovodno in električno inštalacijo za stanovanjsko hišo v Celju, Razlagova ulica. Vsi potrebni pripomočki kot proračun ter razpis se dobo pri podpisanem zavodu od 30. junija dalje med uradnimi urami za Din 50.—. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 8. julija f. L do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Delniška družba pivovarne »Union", Ljubljana Pivovarna in sladarna. Tovarna za Špirit in kvas v Ljubljani I., poStni predal št. 45 - Podrilžna pivovarna V Mariboru Telefoni { to 2511 Br.ojavl: Pivovarn. Union { J«-«* Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in ali nai vrtu rlarln tn lzalrn »n Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti. na katere se opira predlog Proglnsflev 20 mrtvega predi (igo Ime In bivališče skrbnika, hi Je bil po* stavljen pogrešoncem Dan in opr. št. oklica. Oklični rok poteče Pernek Andrej, roj. 19. novembra 1888., pos. sin v Sedlašeku Prišel leta 1914. s 87. pešpolkom na gališko bojišče, tam baje v bitki pri Brody dne 28. avgusta 1914. padel, odtlej pogrešan Brat Pernek Simon — 10. 6. 1931. T 3/31-7 1 1. 1932. Tratnjek Štefan, roj. 28. novembra 1891., pos. v Lipovcih 105 Vojak 48. pešpolka, prišel leta 1914. na gališko bojišče, kjer se izza meseca decembra pogreša Žena Tratnjek Katarina — 10. 6. 1931. T 4/31-4 1. 1. 1932. Krpii Franc, roj. 19. decembra 1876., pos. v Gor. Slavečih 52 Odšel leta 1915. k 18. domobranskemu pešpolku v Karansebes, od tod pa na srbsko bojišče, od tedaj naprej pogrešan Sin Krpič Franc — 10. 6. 1931. T 5/31-4 1. 1. 1932. Zakoč Josip, roj. 14. marca 1886., pos. v Lema r ju Prišel med vojno na rusko bojišče Karpate, odkoder meseca maja 1915. zadnjikrat pisal, odtlej pogrešan Žena Zakoč Ana — 10. 6. 1931. T 6/31-5 1. 1. 1932. Lesjak Ivan, roj. 18. avgusta 1872., pos., Mota 38 Prišel med vojno kot vojak 87. pešpolka na rusko bojišče v Karpate; zadnjikrat pisal 1. avgusta 1916. iz Karpat, od tedaj naprej pogrešan Žena Lesjak Marija 1— 10. 6. 1931. T 7/31-5 1. 1. 1932. Rozman Benedikt, roj. 1. julija 1887., pos. sin v Trolkovi Odšel meseca junija 1918. na italijansko bojišče, od tedaj naprej pogrešan Drašak Franc, posestnik, Stara gora 10. 6. 1931. T 9/31-4 1. 1. 1932. Sadi Franc, roj. 12. septembra 1878., pos. v Gerbci 32 Odšel leta 1914. v vojsko, prišel z 18. domobranskim pešpolkom na rusko bojišče, od koder leta 1916. zadnjikrat pisal, odtlej pogrešan Sin Sadi Avgust — 10. 6. 1931. T 10/31-4 1. 1. 1932. Maučec Jožef, roj. 11. februarja 1873., pos. v Rakovcih 107 Prišel leta 1914. z nekim artilerijskim polkom na gališko bojišče v trdnjavo Premisel, zadnjikrat pisal meseca februarja 1915., odtlej pogrešan Zena Maučec Jožefa — 10. C. 1931. T 11/31-4 1. 1. 1932. Hajdinjak Jakob, roj. 11. julija 1883., čevljar v Crešnjevcib št. 103 Odšel leta 1914 s 87. pešpolkom v Celje, odtod na rusko bojišče, od koder 28. avgusta 1914. zadnjikrat pisal; od tedaj pogrešan Žena Hajdinjak Magdalena — 10. 6. 1931. T 13/31-4. 10. 6. 1931. T 14/31-4 1. 1. 1932. Kerčmar Josip, roj. 23. februarja 1887., poljedelec v Zenavlji Vojak 83. pešpolka, prišel med vojno leta 1915. v rusko ujetništvo, odtlej pogrešan Sestra Kerčmar Terezija, omož. Kiičifn — 1. 1. 1932. Gerenčer Stefan, roj. 28. marca 1891., poljedelca sin v Trimlinih št. 28 Odšel med vojno kot vojak 11. bus. polka na rusko bojišče, se udeležil bojev pri Rožno Cerno-viei, tam baie 11. maja 1916. padel Brat Gerenčer Mihael It). 6. 1931. T 15/31-4 1. 1. 1932. Gurman Franc, roj. 10. septembra 1888., pos. v Serdici 19 Vojak 83. pešpolka, prišel med vojno na rusko fronto, tam zbolel in baje dne 12. oktobra 1918. v bolnici Drovovar v Bukovini umrl. Otlej pogrešan Hči Gurman Vilm«, omožena Kozec 10. 6. 1931. T 16,31-4 1. 1. 1932. Vida Kalman, roj. 17. septembra 1893., poljedelec v Mrtvarjeveih Vojak 48. pešpolka; odšel 2. novembra 1914. na rusko bojišče, odkoder 15. novembra 1914. zadnjikrat pisal, od tedaj naprej pogrešan Svak Trajber Imre — 10. 6. 1931. T 17/31-4 1. 1. 1932. Rac Ivan, roj. '2. junija 1880., pos. v Moravcih Odšel meseca avgusta 1914. z 18. pešpolkom na rusko bojišče, od koder je še istega leta dvakrat pisal. Odtlej pogrešan Zena Rac Žuža — 10. 6. 1931. T 19/31-4 1. 1. 1932. Čuček Janez, roj. 17. decembra 1887., ekonom v Drbetincih Prišel leta 1914. s 13. stotnijo 87. pešpolka na srbsko bojišče, odkoder zadnjič pisal 19. septembra 1914.; odtlej pogrešan Sestra Guček Amalija, roj. Papst — 10. 6. 1931. T 21/31-4 1. 1. 1932. Horvat Martin, roj. 4. novembra 1893.. pos. sin v Grušovi 11 Prišel med vojno na italijansko bojišče (tirolsko fronto), od koder 23. oktobra 1917. zadnjikrat pisal. Odtlej pogrešan Brat Horvat Jakob 10. 6. 1931. T 22/31-5 1. 1. 1932. Trafenik Bolienk, roj. 23. oktobra 1884., pos. na Kogu Odšel leta 1917. s 87. pešpolkom na italijansko bojišče, od tod pa bolan v neko bolnico na Madjarsko in tam baje 10. novembra 1918. umrl. Žena Trafenik Julijana — 10. 6. 1931. T 23/31-4 1. 1. 1932. Vajda Franc, roj. 6. oktobra 1892., pos. sin v Sobetincih Odšel leta 1915. z 87. pešpolkom na italijansko bojišče v Tirol, tam dodeljen 48. ski kompaniji. Dne 11. decembra 1916. ga baje zasula snežna lavina Brat Vajda Janez 10. 6. 1931. T 25/31-3 V 1. 1. 1932. Magdič Martin, roj. 11. oktobra 1891., pos. sin v Trnovcih 39 Odšel leta 1914. k vojakom, k artiljeriji v Pulj. Od tod pa še istega leta na rusko bojišče, kjer je prišel leta 1915. v rusko ujetništvo. Od tam zadnjič pisal 8. septembra 1917. Odtlej pogrešan Mati Magdič Ivana 10. 6. 1931. T 27/31-3 1. 1. 1932. Avguštin Stefan, roj. 9. novembra 1880., pos. in čevjjar v Dragonji vasi Prišel med vojno s 26. strelskim polkom na italijansko bojišče, od koder 24. oktobra 19.18. zadnjič pisal. Odtlej pogrešan Zena Auguštin Jera Gojkovič Anton, pos. v STarošineih 10. 6. 1931. T 20/31-3 1. 1. 1932. Rožman Favel, roj. 25. julija 1892., poljedelca sin v Dol. Lendavi Odšel meseca januarja 1915. s 1. četo 20. hon. pešpolka na gališko bojišče. Tam se udeležil bojev meseca marca 1915. Odtlej pogrešan Mati Rožman Katarina 10. 6. 1931. T 28/31-3 1. 1. 1932. Feiertag Franc, roj. 26. oktobra 1880.. pos. Žitnica 77 Vojak 47. pešpolka. Odšel 5. oktobra 1918. na italijansko fronto na Južno Tirolsko. Odtlej pogrešan Žena Feiertag Neža 10. 6. 1031. T 29/31-3 1. 1. 1932. Rojs Jakob, roj. 12. aprila 1895., majerski sin v Ščavnici Odšel leta 1915. k 26. domobranskem pešpolku v Maribor, od tam meseca maja istega leta na rusko bojišče. Odtlej pogrešan Brat Rojs Anton 10. 6. 1931. T 30/31-3 1. 1. 1932. Kouter Štefan, roj. 19. decembra 1897., poljedelec v Renkovcih Prišel med vojno kot vojak 48. pešpolka na italijansko bojišče, tam baje 4. septembra 1918. od granate zadet padel Sestra Režonja Ana 10. 6. 1931. T 31/31-3 1. 1. 1932. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 16. junija 1931. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 15. junija 1931. * P 29/31-4. 1802 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Sevnici z dne 14.. aprila 1931., opr. št. L 1/81—13, je bil Zgonc Janez, poseetnik in krojač sedaj v Senovem 78 prej stanujoč v Morav-ški gori, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican. Za oskrbnika je bil postavljen Kova--čič Peter, poseetnik in pekovski mojster v Senovem 78. Okrajne sodišče v Sevnici, odd. I., dne 20. Junija 1061. Konkurzni razglas? Sa 9/31-29. 18 3 Konec poravnalnega postopanja. Sklep opr. št. Sa 9/31—2, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžni-oe: Ant. Fornara, vdove Elze Fornara, trgovke v Celju, je postal pravomočen dne 7. junija 1931. Poravnalno postopanje se izreka za končano. Vse odredbe, ki omejujejo svobodno razpolaganje dolžnikovo, se razveljavlja. Okrožno kot poravnalno sedišče v Celju, dne 10. junija 180L * Sa 8/31-80 . 1805 705. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika dir. Badl Otona v Mariboru, regletrovanega pod firmo W. Badl, trgovina z usnjem v Mariboru, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. junija 1931. Sa. 10/31—27. 1801 704. Potrditev prisilne poravnave izven konkurza. Poravnalna zadeva: Kosar Rozalija, trgovka na Lavi pri Celju. Potrjuje se poravnavo, katero je sklenila poravnalna dolžnicn s svojimi upniki pri naroku dne 1. junija 1931., te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto plačljivo v 8 (oeem) mesečnih enakih obrokih pričenši 90 dni po pravomočnj potrditvi poravnave. Okrožne sodišie v Celju, odd. I., dne 10. junija 1931. JUGOSLOVAN rsrnammmmmmmtmmmmmmmmmmmmmm S 6/31-&6 1806 70fi , .... Določitev naroka o prisilni poravnavi. Konkuram zadeva Podlaha Anton in Ana, trgovca v Ormožu. Za razpravo in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo ponudila prezadolženca, se določi narok, na 4. julija 1031 ob devetih pri tem sodišču soba št. 4. Prezadolženca morata priti k naroku osebno. Pred razpravo o prisilni poravnavi se bodo ugotovile naknadno prijavljene terjatve. Okrajno sodiSce v Ormožu, ««1*1. I. dne ‘25. junija 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firm e: 767. Sedež: Celje. Dan vpisa:'10. junija 1931. Besedilo: sPeko«, družba * o. as. labri-kacija. in prodaja čevljev, podružnica v Celju. Obratni predmet: fabrikacija čevljev \Heh vrst in prodaja teh fabrikatov pod («uamko >Peko<, nakup vseh za labrika-cijo potrebnih surovin in polfabrikatov, nakup in prodaja fabrikatov, nakup, najem ali zakup nepremičnin in potrebnega inventarja ter ustanavljanje podružnic v celi kraljevini z istim delokrogom. Družbena pogodba z dne 6. februarja 1A28. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 240.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 240.000 dinarjev. Poslovodje: dr. Slokar Ivan, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, Ljubič Josip, ravnatelj Jugoslo-■venske banke d. d. v Ljubljani in Knez Aleksander, veletrgovec v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. Za immestovanje upravičen: dve poslovodji ali en poslovodja in en prokurist kolektivno. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno: dva poslovodji ali en poslovodja in ©n prokurist, slednji vedno s pristavkom pp. (per procura). Firma je podružnica istoimenskega glavnega zavoda, ki ima svoj sedež v Kovoru pri Tržiču in ki je vpisan pri deželnem hot trgovskem sodišču v Ljubljani pod fig C III 201. Okrožno soilišče Celje, odd. I., dne 10. junija 1931. * 708. Sedež: Domžale. Dan vpisa: 22. junija 1931. Besedilo: Tovarna klobukov in slamnikov Knr»tbaler, Obenvalder, Stemberger, družba s o. i. Domžale. Obratni predmet: Fabrikacija vseli vrst klobukov in slamnikov ter trgovina s lemi izdelki na drobno in debelo. Družbena pogodba z dne 13. junija 1931. Družba je osnovana za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 240.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 240.000 dinarjev. Poslovodje: dr. Stemberger Josef, Ober-'»alder Alfons, Kurzthaler Hans, vsi tovarnarji v Domžalah, Tosti Avgust, Reich Viktor, oba bančna ravnatelja v Ljubljani. Za namestovanje upravičen: Dva poslovodja kolektivno zastopata družbo sodno In izvensodno in podpisujeta njeno tvrdiko na ta način, da pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu pristavita evoja podpisa; ako se postavi prokurist, zastopa in podpisuje tvrdko kolektivno z enim poslovodjem, slednje tako, da pristavi svojemu podpisu označbo pp (per prokura). Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani. dne 20. junija 1931. F km. 673/31 - Kg C IV. 287/1. Vpisale so se tzpremembe In dodatki pri nastopnih firmah: Dan vpisa: 20. junija 1931. 709. Sedež: Ljubljana. Besedilo: Saturnus d. d. *a industrijo pločevinastih izdelkov. P rok ura je podeljena Geržiniču Petru. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 20. junija 1931. Firm. 551. — Rg B II 4/20. * Dan vpisa: 20. junija 1931. 710. Sedež: Ljubljana. Besedilo: Saturnus d. d. za industrijo pločevinastih iadelkov. Na rednem občnem zboru družbe z dne 3©. marca 1931 se je sklenila sprememba 8 5 drugi odstavek družbenih pravil. Ta sprememba je bila odobrena z odlokom kr. bans-ke uprave Dravske banovine v Ljubljani dne 28.maja 1931 Vlil. št.2392/1. Odslej se tvrdka pravoveljavno pcdpi-na ta način, da pod pisano, tiskano *" 8 pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke pmtavita svoja podpisa dva člana upravnega sveta »H *■« član upravnega sveta in en ravnatelj, oziroma ravnatelj s paokuro ali en član upravnega sveta in prokurist, vsi kolektivno; ravnatelj in prokurist vselej s pristavkom pp (per prokura). Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 20. junija 1931. Firm 550. — Rg B II 4/19. * 711. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. junija 1931. Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Vsled sklepa rednega občnega zbora dne 23. marca 1931. so se spremenili §§ 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 14., 23., 30., 31., 37., 38., 41., 44., 45. in 46. družbenih pravil. Ta spie-jnemba pravil je bila odobrena z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine z dne 18. maja 1931. VIII. št. 2394/1. Delokrog banke je odslej tudi: 6. podeljevati odprte in menične kredite, diskontirati kakršnekoli terjatve in vsak-tere indosable papirje oziroma dokumente, dajati posojila na vrednostne papirje, blago, surovine in na druge premične in nepremične zastave ali na zadolžnice, vse to za lasten ali za tuj račun, inkasirati in izplačevati obresti in dividende ter opravljati unovčevanje vsakovrstnih dobroime-tij za tuj račun; 11. ustanavljati, pridobivali ali upravljati, v zakup jemati ali dajati, ali če bi bilo potrebno, voditi za svoj račun kmetijska, trgovska, industrijska, prometna in sp’!oh povzdjgi narodnega gospodarstva služeča podjetja in naprave kakršnekoli vrste in družabne oblike, jih preosnavljati in pretvarjati ali se pri njih udeleževali, dalje voditi njih posle in oskrbovati za nje izdajo in prodajo delnic, zadolžnic in zadružnih deležev. Podpisovanje tvrdke: tvrdka se pravoveljavno podpisuje tako, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke v latinici ali cirilici, v slovenskem, hrvatskem, francoskem, angleškem, italijanskem, nemškem ali madjarskem jeziku podpišeta svoje ime ali 1. dva člana upravnega sveta, 2. en član upravnega sveta in generalni ravnatelj oziroma eden ianied ravnateljev, podravnateljev, ali pa prokuristov, 3. generalni ravnatelj in eden izmed ravnateljev, podravnateljev ali pa prokuristov, 4. po dva ravnatelja, 5. en ravnatelj oziroma p od ravnatelj in en prokurist, 6. po dva podravnatelja, v«i nvrcnti vin», jnvnui iHii v^iej S pnMaV- kom pp. (per procura). Za podružnico podpisujejo pravoveljavno pod sodno registrirano tvrdko razun predhodno po § 31. upravičenih oseb že kolektivno: 1. voditelj oziroma eden izmed njegovih namestnikov in ena izmed oseb, upravičenih za podpisovanje po § 31. družbenih pravil, 2. voditelj oziroma eden izmed njegovih namestnikov in eden izmed članov cenzorskega odbora, 3. voditelj in eden izmed njegovih namestnikov oziroma eden i®med prokuristov podružnice, 4. po dva namestnika voditelja, 5. en namestnik in en prokurist podružnice, prokuristi vselej s pristavkom pp. (per procura). Pri posameznih podružnicah sme upravni svet imenovati cenzorske odbore ter podeliti posameznim cenzorjem pravico so-podpisovanja za dotično podružnico. Službene objave družbe: predpisani druž-bini razglasi se objavljajo pravoveljavno v Službenih novinah v Beogradu jn v Službenem listu v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. junija 1931. Firm. 552 — Rg B I 125/51. čine, kot načelnik; Franc Plaskan, posestnik v Orli vasi kot njegov namestnik; Janko Kač, novinar v Ljubljani, kot odbornik; Jeronim Marinc, posestnik v Glinjah, kot odbornik; Rudolf Janič, posestnik v Žalcu, kot odbornik; Janko Dolinar, srez. kmet. referent v Celju, kot odbornik. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 10. junija 1931. Firm. 249/31 — Zadr. III 241/3. * 714. Sedež: Puconci. Dan vpisa: 11. junija 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica t Puconcih, registrovana zadruga * neomejeno zavezo. Vpišejo se novoizvoljeni člani načelništva: Banfi Štefan, posestnik v Moščancih; Tem-lin Štefan, posestnik v Vaneči; Vratarič Ludvik, posestnik v Puconcih; Soštarec Matija, stolar v Puconcih, in Franko Franc, kovač v Puconcih. Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 2., 16. in 34. in sicer: v § 2. se je dodala nova točka f, ki se glasi: Kupuje razne kmetijske stroje ter posoja iste svojim članom proti od načelništva določenim predpisom in odškodnini. Načelništvo obstoja odslej iz načelnika in 10 odbornikov. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 11. junija 1931. Firm. 500/31 — Zadr. IV 17/8. * 715. Sedež: Zavrč. Dan vpisa: 11. junija. . Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Zavrču, registrovana zadruga i neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelništva Troha Jože, vpiše pa novoizvoljeni član načelništva Masten Jožef, posestnik v Go-ričaku. Okrožno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 11. junija 1931. Firm 416/31 — Zadr. II 12/34. Vpisi v zadružni register. Vpisale so selzpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 712. Sedež: Polzela, Dan vpisa: 10. junija 1931. Besedilo^ Hranilnica in posojilnica na Polzeli, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izstopil je iz načelstva: Podbregar Ivan. Vstopil je v načeltvo: Jodl Ivan, župnik na Polzeli. Vpiše se tudi na občnem zboru dne 29. marca 1931 sklenjena sprememba pravil v §-u 32. ' Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 10. junija 1931. Firm. 298-299/31 — Zadr. I 342/45-46. * 713. Sedež: Žalec. Dan vpisa: 10. junija 1931. Besedilo: Hmeljarska prodajna sadrnga v Žalcu r. i. ■ o. t. Načelništvo zadruge tvorijo sledeči Člani: Aloji Mihelčič, Župan Oljake okoliške ob- Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 355/31. 1791—3—2 Razpis. Uprava javne bolnice v Celju razpisuje na podlagi pooblastila kr. bansJte uprave Dravske banovine VI. No. 7715/2 z dne 20. junija 1931. in na podstavi predmetnih določil zakona o državnem računovodstvu (čl. 86. do 89. pogodbe in nabave) prvo pismeno licitacijo na dan 16. julija 1931. ob enajstih za dobavo: 70 železnih bolniških postelj 90 X200 cm z žičnim vložkom, belo emajliranih. 70 železnih nočnih omaric, belo emajliranih. 15 prenosljivih naslonov za postelje. Velikost postelje 1)0X200 cm. Izvedba iz autogeno varenih brezšivnih cevi 33 mm zunanjega premera, stranice iz brezšivnih cevi ‘21 mm, vse po vzorcu, ki se nahaja pri upravi javne bolnice v Celju s slede- čimi izpremembami odnosno dopolnitvami: Vložek iz galvanizirane pletenine iz žice štev. 9 z dvojnimi Spiralami na vsakih 5 cm ter z dvojnim robom v širini 5 cm. Istotako mora biti vložek pripravljen za event. pritrditev naslona. Vsi deli postelj morajo biti medsebojno glede sestave nevtralni. Nasloni so prenosljivi in se morajo dati na vsako posteljo brez nadaljnjega montirati. Veličina naslonov 79 X 55 cm. Okvir iz kotnega železa 25 X 25 X 3, mreža iz žične pletenine, debelina žice št. 9, veličina Spiral 5 mm, vsakih 5 cm dvojna spirala, sicer pa kot vzorec. Nočne omarice so točno po vzorcu z iz-premembo, da je vrhnja plošča iz 3 mm debele aluminjaste pločevine in ne iz stekla. Ponudbe, kolkovane s 100’— Din kolkom je predložiti v zapečateni kuverti najkasneje do 11. ure licitacijski komisiji, ki bo poslovala pri upravi javne bolnice v Celju. Ponudbi je priložiti potrdilo o plačanih davkih za tekoče četrtletje in potrdilo o licitacijski sposobnosti. Kavcija v iznosu 5% ponujene vsote se mora položiti pri blagajni javne bolnice v Celju najkasneje do 10. ure na dan licitacije. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu razpisni pogoji zmani in da nanje pristaja. Uprava bolnice odnosno kr. banska uprava sme oddati dobavo neglede na ponujene cene. Uprava javne bolnice v Celju, dne 25. junija 1931. * Narodna banka kraljevine Jugoslavije. fetanje 22. junija 1931. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga ..... 207,588.87« 24 Posojilo ...........................1.479,254.734 14 Knčim za odkup kronskih nov- čanie................................ 897,793.07806 Račun začasne zamene . . . 12*,216.941-88 Dolg države....................... 2.996.842.94192 Vrednost državniih domen, zastavljenih za i zijanje novča- nie............................... 2.138,377.163 — Saldo raznih računov . , . . 398,961.512-95 8 245,035.246-14 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem 7,latu: od te vplačano 30,000.000-— Rezervni fond.......................... 13,522.09290 Novčanice v obtoku .... 4.518,564.680 — Državni račun začasne zamene 126,210.941-83 Terjatve države po raznih računih ................................ 256,090.355 23 Razne obveznosti.................... 1.079,208.143-18 Terjatve države za zastavljene domene .......................... 2.138,377.163 — Nadavek za kupovanje »lata za glavnico in fonde . . . . 83,0C5.87Q-— 8.245.035.24«-14 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, anglefcki funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, fivicarskii tn francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera pri eekontu menic 5'A% b* leto. Obrestna mer* za posojila na zastava 7% na leto. 1800 Razne objave ARBOR, lesna trgovska in industrijska d. d., Ljubljana. Bilanca per 31. december 1930. Akti n Pasiva Blagovne zaloge: tesanega rezanega lesa................ Menice.......................... Dolžniki: a) denarni zavodi 103.804' b) stranke . , . 3,790.184' in Blagajna....................... Efekti......................... Konzorcijalni račun . . . . Inventar.............. 256.817' manj odpisi . . ■ 33.782' Nepremičnine................... Zguba poslovnega leta 1930 .... 202.124' manj prenos dobička iz leta 1929 15.635' 19 Din 9,035.373*92 127.117-98 3,893.988-94 14,956-09 10.948-60 40.000'- 223.034-47 176.636 66 186.689-74 13.709.546-19 Delniška glavnica . , . Rezervni fondi: redni.................63. ažijska rezerva . 108 Specijalni sklad za dvomli. terj. . . 223. Upniki: denarni zavodi . 6,131, stranke .... 5,183, 152-43 207-66 8C3-— .096-68 .225-53 Din 3,000.000'- 395.222-98 10,314.322-21 1.546-19 Debet Račun izgube in dobička per 31. december 1930. Kredit Obratni stroški ....... Plače Upravni stro&ki Obresti . Din 792.871-69 606.086'— 139.074-07 804.656.64 33.782-94 114.389-02 Prenos u leta 1929 Kosmati dobiček na blagu . . Zguba poslovnega leta 1930 .... 202.124'93 manj prenos dobička Iz leta 1929 16.63619 Din 16.635-19 2,287.734-33 186.689*74 Davki in pristojbine 2,489.869*26 2,489.869*26 1799 Ljubljana, dne 81. decembra 1990. Pregledala in naftla ▼ redu drulbena revizorja« Jm. LcMriM m. p. Feliks Stare m. p _________________________________ JUGOSLOVAN______________________Nedelj,, 28. junij. mi. 2Ca?€?diiii£ Odvodi z€t. Ii?gf©viii© iwt izicfMslrir© Brzojavni naslov: KRRniT i_titrt..tana ai • *m •» • ™ ■ - ________ iijubijcmoL Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila SPrescpueva ul. št. 50 (v lastnem poslopju) Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 in 280« Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. DOBAVA [polaganje ROKAH m *KETDV llaltuldturni papir se poceni proda Na razpolago večja količina ___Naslov pove uprava Jugoslovana Brezobrestna posojila z« zidavo hiš, za nakup hlg in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „JUGRAD“ Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. * o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 85/1 Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48 Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor »59 prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. Za stavbno sezono se priporoča glavnemu občinstvu in cenjenim zavodnm »tura renomlrana splošno kleparska in vodovodno inštalacijska tvrdka Delo solidno I Cene konkurenčne I Poslovalnica: Novi trg fit. 5 Delavnica: Rimska c.2. In Gregorčičeva ul.5 S spoštovanjem Telefon 3353 JAKOB FLIGL dediCi LJUBLJANA ,439 OGLEDALA vseh vrst, velikosti In oblik STEKLO irealno 6—8 mm, mašlnsko 4—0 nun, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECIRUM D. D. LJUBLJANA VII ZAGREB CELOVŠKA VII — Telef. 2348 1 2LOVŠKA Sl OSIJEK / Cajno maslo prvovrstne kakovosti, vedno sveže in po najugodnejših cenah Vam nudi ivrdka Julij Zupan Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 35 LMIKUS Ljubljana - Mestni trg 15 | Telefon Stev. 2282 Ustanovlleno 1839 Na malo! Na velikoI 1434 Galanterijska knjigoveznica A. FELDSTEIN, Ljublj ana Kolodvorska ul. 18 se priporoča za vsa knjigoveška in galanterijska dela in izdelovanje gramofonskih kovčekov Cene konkurenčne £ Zahtevajtfe ponudbe h O N O h O N O VSEH VRST AKUMULATORJE strokovno polni in popravlja 1473 ■ EMI/A Oblastveno dovoljena akumulatorska delavnica ■ - , | T',0<1 MikloSičeva cesta poleg palače Delavske Ljubljana zbornice in Kolodvorska 29, Kavarna »Leone 'i 11 * 6)0 GUD}G)0 6)0 6)0 6)0 6?0 6fO Gftd GtfS 6f© ©fa> i<3> ©t<3> © Gf© 6)0 6)0 6)0 G © Gf© ©O G) (d 6)0 6)0 6)0 6)0 j 6)0 6)Ol®J (& Hranilnica Dravske banovine Ljubljana Celje Maribor Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov Najlepša ugodnost za najemanje cenenih posojil Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo Izdaja tiskarna »Merkur«. GreforSIEeva ulloa 28. Za tUkamo odgovarja Otmar Mlhilek. - Uradnik Milan Zadnek. — Za loseratni del odgovarja Av*ust Kozman. — Val * Ljubljani.